Predlagam predsedniku vlade osebno, da javnosti razkrije položaj države v boju proti COVID-19.
Izredno stanje, postopno poseganje v človekove pravice in svoboščine ni lahka stvar in pričakoval bi od glave države - osebno - njegovo pozicijo v boju proti pamdemiji.
Proti čemu se predvidoma branimo? Kakšen je cilj Slovenije kot suverene države v tem boju zoper virus. Kaj smo pripravljeni koliko smo pripravljeni reskirati za izogib čemu? Želimo zmanjšati število mrtvih - na število, ki jih kljub zdravstveni oskrbi in zdravstvenim resursov ne moremo obiti - ali želimo čakati na druge suverene države, da nam ponudi cepiva; katera mora seveda prej izumiti in testirati (pod stresom in na hitro - kjer so lahko določeni dolgoročni zdravstveni stranski učinki, preko testiranja tako hitro nemogoči za odkritje...).
 
Imam občutek namreč, da se v izrednem stanju politiki obnašajo kot v normalnih razmerah. V izrednih stanjih, mora vodja suverene države prevzeti odgovornost za nastale žrtve; ki bodo nastale tako ali drugače. To je težko in politično usodno, a vendar potrebno, da se postavi državo pred določeno tabu temo, ki bi bila politično vprašljiva. Vodja se tu lahko izkaže ali pa sprejme odločitev, ne kot plod lastne odločitve, ampak kot odločitev, ki prinese najmanjše politično odgovornost- tako, da prekopira ukrepe sosednjih držav in, kot one, tudi za slovenski narod omeji, poleg milejših ukrepov v gospodarstvu; tudi ukrepe zoper hierarhično močnejši dobrino - odvzem svobode človeka.
 
Pričakoval bi, da glava države ve kaj dela, in ne zgolj tisto kar politično najmanj boli - t.j. zavarovati zdravje v čim večji meri - medtem, ko se zanaša na bodoče pogojno dejstvo. Namreč zanašanje na tuje države, da bodo ti razvili cepiva v roku kot ga predvidevajo je celotno ljudstvo iz dneva v dan na slabšem... Da pa bi bila njihova usoda (izključno) pogojena na akterje izven kontrole države - to, mislim, da je popolnoma neodgovorno ravnanje. Kaj je plan A? Je morda plan B? Koliko časa smo pripravljeni/zmožni čakati, kot država, v stanju ZAMRZNITVE ŽIVLJENJA?
 
Pričakoval bi, da to predsednik vlade deli z javnostjo iskreno in pristno. Izredno stanje ima za vse nas breme, ki ga moramo trpeti. Osebno bi rad vedel koga to stanje varuje? Predvidoma je to starejše prebivalstvo.
 
Kakšne so ocene v najslabšem in najboljšem primeru ukinitvi ukrepov izrednega stanja? Ocene, iz katerih vlada izhaja, ... upam, da so ocene iz ne-prirejenih virov, ki ocenjujejo število mrtvih - ob hkratnem omogočanju vseh resursov slovenskega zdravstva, ki je bil za to organiziran - in primerjava teh ocen s posledicami, ki jih bomo utrpeli v stanju, v bistvu, primerljivemu zaporu.
V korist česa (koliko ljudi) se žtrvuje celotna slovenija in žrtvuje ostale (redne oblike) smrtno bolnih pacientov, oz. pacientov, ki niso 'nujni', pa bodo postali invalidi... Ocena v obeh primerih bi bila, nam državljanom vsaj izhodišče od koder bi lahko zaupali v vodstvo - da to dejansko deluje plansko in ne zgolj politično po najenostavnejši poti kopiranja kar delajo ostali in spregledanja negativninh posledic takšnega ravnanja v nedogled.
 
Koliko je pripravljena Slovenija ponuditi, v zameno za koliko število žrtev? Je nato vlada pripravljena še sprejeti ukrep, ki bi prisiljil ljudstvo, da se cepi s cepivom, ki je pod pritiskom stestirano? Kakšne bi bilo šele tu škode v dobrinah ljudi, njihovi kvaliteti življanja; ampak tedaj nujno potrebne, saj (ne vem sicer stališla države), ampak, ko ljudje postanejo lačni, bodo postali ful drugačni. Upam torej, da ni naš državni plan vezan primarno na čakanje na IZZUM cepiva; to pač ni realno, da bi SVET STAL, zato da bi določeno število mrtvih reševal... Po možnosti, iskreno rečeno, izmed vrst tistih, ki so že v primerni starosti in že računajo na svoj čas).
 
Primerjati bi bilo treba, seveda javno poročati javnosti (saj takšna državna skrivnost je skrita zgolj, če je slaba) kakšne so POSLEDICE, ki bi po oceni vlade nastale z nadaljevanjem ukrepov izrednega stanja? Namreč tudi tu bodo žrtve; tako življenjske kot tudi vseh drugih vrst. Finančne, ki jih bodo nosili tisti segmenti prebivalstva (mladi) in srednje mladi še dolgo za tem, ko bodo ostali brez službe, brez hiše, brez likvidnosti, brez posla, ... tudi to je potrebno oceniti in pojasniti oceno JAVNO.
Javno namreč zato, da ne bo potem vlada ugotovila, da je sedaj čakanje na cepivo - ko so ljudje lačni - brez osnovnih potrebščin, in v izgubi vsega tistega za kar so delali... zaradi ukrepov, ki so se izkazali za nepravilne (čakanje na cepivo z namenom reševanja življenje) ...
 
Takšna politična mehkobnost in sprejemanja to, kar nekdo drug želi in pritiska, ... je dopustna v rednem stanju opravljanja glave države (čeravno niti tedaj ni pogosto v dobro ljudi, ampak jim tudi škodi ne preveč)...
 
... V IZREDNEM STANJU je potrebno, da tisti, ki je hotel biti glava države - tudi razmišlja na izreden način. V obeh primerih so žrtve, le ene so bolj zakrite kot druge. Katerim dobrinam dati prednost? Kakovost življenje mladih in srednje starih je precej pomembna. Tudi dodatne ure, ki bodo potrebne, da se državne izdatke poravna, so nekaj kar je dobrina delavcev, katerim vzet bo višji del dohodka. Otroci in njihova izobrazba. Sistem kot tak in zaupanje vanj - v primeru, da ga ustavi mali virus - potem ga ustavi tuda kaj drugega. In končno žrtve trenutnega zdravstvenega sistema, ki deluje omejeno; novo nastali invalidi, ker prestavijo operacijo, saj ni nujna. Vse to so protiutež, ki postaja težja iz dneva v dan in jo lahko primerjamo, z dobrinami, ki bi bile poškodovane s sprejetjem 'angleškega' modela imunizacije populacije.
 
Skratka, če je vojno stanje veš za kaj regresiraš življenje in kaj hoče storiti država v ta namen. Tu, danes, pa nevarno močno posegamo v človekovo Ustavno priznano svobodo in tudi vse ostale splošne človekove pravice - v namen, da zavarujemo 'mati vseh dobrin' t.j. smrt določenega števila okuženih kot nekaj kar pač smo skušali zmanjšati v čimvečji meri, in tako nastale žrtve pač sprejmemo kot neizogibne. Po metodi vsi za enega eden za vse (da naj nihče ne umre) ... se pač tudi v nikakršni drugi situaciji ne počne; sicer bi morali prepovedati vožnjo z motornim vozilom (z utemeljitvijo, da želimo varovati človekova življenja...) V to smer upam, da ne plujemo.
 
Upam, da je človek v situaciji, ko se potrebuje njegova dobra presoja in nato jasna odločitev z lastno glavo, ko presodi okoliščine zadeve, ukrepa v odločitev, ki je dolgoročno boljša, čeprav morda ne za vse (tem se pa zagotovi čim boljše zdravstveno oskrbo - ki je v bistvu zgolj kisik). Kar mu lahko ponudi zdravstvo pacientu s hudimi simptomi in koliko od takšnim bi to dejansko rešilo življenje v primerjavi, ko nebi imel dostopa do efektivnega zdravstva, je pa seveda potrebno iskreno priznati. Če reši življenje, realistično, zgolj tistim, ki so nekritični tako ali tako, potem je zdravstvo lahko zgolj zavlačevanje in manipulacija, če pa znatno pripomore k ne-fatalnosti hudih primerov, potem je seveda na mestu, in potrebna.
 
 
Skratka, stanje je zaskrbljujoče zame; pa ne zaradi virusa samega. Ta me ne skrbi niti približno toliko kot kobacanje sem ter tja in sprejemanje vedno hujših ukrepov... ki ne vidim kako, razen, cepljenja naj bi se končali? (... razen seveda, če Slovenija še vedno ni dovolj ZDRAVSTVENO PRIPRAVLJENA zaradi razlogov nekompetentnosti ali administracije). V zadnjem primeru pa to ni vzpodbuden znak.
 
LP.
 
Skratka pričakujem oz, dajem pobudo, da predsednik vlade poda celovit vpogled javnosti v cilj (borbe proti virusu), in v načinih, preko katerih ga bo država dosegla? Ta je skoraj da nujen glede na dejstvo, da so ljudje sedaj že v hišnem priporu. Svoboda pa je nekaj, kar je poleg življenja skoraj na drugem mestu v hierarhiji dobrin. Javnost ima pravico vedeti kaj dela država v zameno za našo nesvobodo! !
Namreč kakšen bo lahko šele naslednji korak, če bo takšno stopnjevanje država stopnjevala, brez da bi ljudje vedeli kam cilja.
 
PS: Malo je ljudi, ki bi rekle, da je današnje stanje v Sloveniji možno. Vezanost na domicil, ... z vojsko, ki skrbi da nihče nikamor ne gre? Ljudje morajo vedeti, da ima to CILJ, namen in smoter znotraj večje slike.