USTANOVITEV BANKE UPOKOJENCEV
Predlagam, da Vlada RS Slovenije v letu 2020 ustanovi BANKO UPOKOJENCEV.
Utemeljitev predloga
Za izplačilo pokojnin je bilo v letu 2019 načrtovanih 4,6 milijarde evrov. Če je vse potekalo v okviru teh sredstev, se je v tem letu dvanajstina tega zneska vsak mesec nakazovala različnim bankam, kjer imamo upokojenci svoje bančne račune. Praktično vse banke, ki so bile nekoč slovenske, so bile prodane tujcem skupaj z denarnimi sredstvi, ki so bila na bankah na dan prodaje, in tako razpolagajo z denarjem podjetij, v podjetjih zaposlenih in upokojenih državljanov Republike Slovenije ter s posojanjem denarja in vse višjimi provizijami za vodenje računov in druge storitve ustvarjajo dobičke. Banke so v letu 2018 ustvarile 496,3 milijona evrov čistega dobička. Lastniki bank pa se zagotovo trudijo, da ob koncu poslovnega leta njihovi dobički ne bi bili previsoki, s ciljem, da tako zmanjšujejo svoje davčne obveznosti.
Skupno število prejemnikov starostnih, predčasnih, delnih, invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin v letu 2019 znaša že skoraj 620.000. Zato je nerazumno, da se denar, ki ga mora država zagotavljati za upokojence, nakazuje bankam, katerih lastniki so tujci.
Že prihodki bank iz naslova vodenja 620.000 bančnih računov in zaračunavanja plačil obveznosti upokojencev preko trajnikov ter občasnih dvigov gotovine na bančnih avtomatih so pri 620.000 upokojencev so zelo visoki. Zveza potrošnikov Slovenije ima na svojem spletnem naslovu program (kalkulator), s katerim lahko ugotovimo, katere banke za vodenje računov zaračunavajo najmanj in katere največ.
Letno najmanjše možno plačilo, ki ga mora bankam plačati zelo skromen upokojenec za vodenje računa, plačevanje do 4-ih trajnikov in kakšen dvig gotovine na bančnem avtomatu, znaša pri najbolj ugodni banki okoli 30 €, v povprečju pa upokojenca letno bančni račun stane okoli 50 €.
Banke tako na letni ravni od upokojencev dobijo 620.000 x 50 €, to je 31 milijonov €.
Kljub temu, da večina pokojnin znaša okoli 700 €, skoraj vsi upokojenci skromno in skrbno varčujemo: za nov pralni stroj, hladilnik in številni tudi za svoj pogreb … Ti prihranki so zaradi nizkih pokojnin skromni, vendar pri skupnem številu upokojencev in tistih upokojencih, ki so imeli srečo, da so se lahko upokojili pred sprejemom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZIPZ- 2), in imajo zato bistveno višje pokojnine, zagotovo pomenijo ogromno denarja za banke. Namesto, da s prihranki upokojencev razpolagajo tuje banke, bi z njimi lahko gospodarila SLOVENSKA BANKA UPOKOJENCEV in jih namenjala za kratkoročna posojila upokojencem po konkurenčni obrestni meri ter tudi za posojila zaposlenim otrokom upokojencev. Oboji smo ob zadnjih zaostritvah pogojev za pridobitev posojila praktično brez možnosti, da pridemo do posojila. Za ilustracijo: Povprečno vsaka banka pri odobriti posojila – na primer 5.000 € za dobo 5 let pobere okoli 900 € iz naslova obresti, stroškov odobritve in vodenja posojila. Skregani smo z razumom, če bomo še v prihodnje z denarjem upokojencev pitali tuje banke.
Ustanovitev BANKE UPOKOJENCEV v 100% lasti države bi zato imela zelo ugodne posledice za državni proračun in sicer iz naslednjih razlogov:
• Denar, ki ga namenjamo pokojninam bi bil pod nadzorom in upravljanjem vodstva banke, nadzornikov iz vrst upokojencev in države. Ob ustreznem varovanju osebnih podatkov posameznega upokojenca, bi lahko spremljali, ali od 4,6 milijarde € na letni ravni kaj ostane na računih ali ne ter še niz drugih statističnih podatkov, ki so pomembni za upokojence.
• Ob okoli 400 milijonih € rednega mesečnega priliva, konkurenčnimi provizijami za vodenje računov in posojili od mesečno neporabljenih pokojnin (varčevanj) po konkurenčnih obrestnih merah, bi BANKA UPOKOJENCEV zagotovo poslovala z visokim dobičkom, ki bi se lahko namenjal tudi za rast pokojnin.
• Z marketinškimi aktivnostmi bi lahko banka ponudila zaposlenim državljankam in državljanom, da svoje prihranke ali del prihrankov naložijo v BANKO UPOKOJENCEV ter za to ponudila trdno jamstvo za varnost njihovih vlog, možnosti za najemanje posojil po konkurenčnih obrestnih merah ter tudi nekaj obresti na depozite, kajti praktično v vseh bankah so te obresti že več let tako rekoč nične in tako bo še vsaj nekaj let.
• V BANKO UPOKOJENCEV bi direktno usmerili tudi vse mesečne prispevke zaposlenih, ki so namenjeni pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju.
• Predlagam, da se takoj dvigne davek na promet nepremičnin iz 2 % na 3%. Ta 1% zvišanja davka se plačuje direktno v pokojninsko blagajno oziroma BANKO UPOKOJENCEV ter se plačniku ob upokojitvi upošteva pri izračunu pokojninske osnove. Glede na statistične podatke s trga nepremičnin ta 1% na letni ravni pomeni najmanj 23 milijonov evrov.
• BANKA UPOKOJENCEV bi tako postala temelj za postopen prehod na osebne pokojninske račune, s katerimi si bodo prihodnje generacija zagotovile svoje pokojnine, kar je še argument več za ustanovitev takšne banke.
Vzpostaviti pa bi morali sistem, da je kartica upokojenca, ki jo ob upokojitvi dobi vsak upokojenec, hkrati tudi bančna kartica, za katero bi posamezen upokojenec mesečno plačeval manj kot doslej za bančno, predlagam 1,7 € za vodenje računa, kar je trenutno najnižji znesek, ki ga ponuja ena izmed bank in vabi upokojence, da bančne račune odpremo pri njih. Za BANKO UPOKOJENCEV bi to pomenilo mesečni prihodek v višini najmanj več kot milijon evrov, kar je več kot dovolj, da se v banko razporedi kadre iz vrst zaposlenih pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, ter dodatno zaposli nekaj mladih ekonomistov, od katerih so številni nezaposleni. Zagotovljeni bi bili tudi prihodki za računalniške programe in druge stroške banke. Za zagotovitev možnosti za dvigovanje gotovine pa bi morali v začetku skleniti pogodbe z bankami, ki imajo bančne avtomate.
Plačevanje prispevkov na osebne račune za bodoče pokojnine bomo morali v Sloveniji na nek način izpeljati, saj izkušnje razvitih držav, na primer Švice, kažejo, da je to najbolj ustrezen način, ki posamezniku omogoča, da se ob upokojitvi odloči, ali bo do konca življenja prejemal pokojnino ali pa bo sredstva na računu dvignil, s čimer se prekine vsakršna obveznost države do upokojenca.
Vabim čim širši krog državljank in državljanov Slovenije, še posebej ekonomiste ter upokojene strokovnjake s področja bančništva, da napišejo svoja mnenja o tem predlogu v pomoč upokojencem in Vladi Republike Slovenije za njeno nadaljnje odločanje o usodi tega predloga.
Vladimir Verdnik, Velenje, 18. 2. 2020