Menim, da obseg pritožbenih postopkov glede varstva pacientovih pravic , kot jih urejata 47. člen ZPacP ter 19. člen Zakona o zdr. inšpekciji , ne zadostuje pacientovim možnostim, da bi bila njegova pravica do kvalitetne, primerne in varne obravnave spoštovana. Nemalokrat se mi je že zgodilo, da sem zaradi zdr. malomarnosti sedel pred predstavniki Ministrstva za zdravje, ki so se tekom obravnav izkazali preveč naklonjeni kolegom iz zdr. ustanov, njihova naklonjenost so bile protizakonite odločbe, vsakič ko jim je bilo to predočeno , pa so se preprosto kolegialno ščitili med sabo. V posledici tovrstne kolegialnosti so se jim nato pridružili tudi zastopniki pacientovih pravic, ki naj bi delovali sicer nevtralno, vendar niso želeli izstopati od "službenega kolektiva". Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti širši nabor pritožbenih storitev, med katere spada tudi n e o d v i s n i nadzor nad delom ministrstva , tako da bi pacient lahko pridobil neodvisno drugo mnenje glede njegovih sumov o domnevnih zdr. kršitvah.