Že v osnovi izredno grdo zasnovano partizansko pokopališče (betonske kocke) popolnoma razpada. Nazadnje je bilo obnovljeno 17 let nazaj. Posebno v nebo vpijoče je to, da je nedaleč stran od razpadajočega partizanskega spomenika nov spomenik sinovom Rusije, tako da je razlika v skrbi za spomenike še bolj opazna. Tudi, če primerjamo s pokopališčem za padle Italijanske in Nemške vojaka.

Varstvo celotnega območja spominskega parka, ki ima status vojnega grobišča, je v pristojnosti države, in sicer ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Nikjer v Ljubljani ne čutim toliko sramu in žalosti, kot pa ob sprehodu čez Žale in ob grobiščih ljudi, ki so dali svoja življenja v boju proti nacizmu. Zato predlagam, da se odredi obnova oz kar nova zasnova obeleženja grobov, ki bo vredna namenu, ki ga obeležuje. In to prioritetno v 2020.