Naj pritožb zoper delo policistov ne obravnava in preiskuje policija sama, ampak od njih ustrezno ločen organ. "Preiskali smo sami sebe in ugotovili, da ni nič narobe."

Obrazložitev: Policiji je v interesu zaščita samih sebe in svojih sodelavcev. Tudi, če postopek zoper policiste vodi njihov vodja, je tudi v njegovem interesu, da svojo ekipo ščiti, da njegova ekipa izpade čim bolje in da ima z njimi čim manj težav. Postopke zoper kogarkoli, še posebej organe nadzora, vključno s pritožbami nad njihovim delom, morajo biti obravnavane s strani najmanj nekoga, na kogar rezultat postopka nima nobenega vpliva, oziroma nima lastnih interesov na nobeni strani spora, kot je tudi urejeno povsod drugje. Tudi, če postopke zoper samih sebe obravnavajo le na prvi stopnji, v primeru nerazrešenih nesoglasij pa obstoja možnost eskalacije na višjo stopnjo, lahko kot prvi v verigi bistveno vplivajo na nadaljnji potek postopka v svojo korist (na primer že z enostavno obrazložitvijo pritožniku, da do napak ni prišlo in tak postopek ustavijo ali ga prepričajo v neutemeljenost, čeprav je resnica drugačna in bi nekdo neodvisen ravnal drugače).

Primer: ko sem pred leti zbiral informacije o možnostih pritožbe zoper postopek policista, pa sem se o tem pozanimal raje na drugi policijski postaji, me je policist sam vprašal, ali pričakujem, da bo deloval zoper svojega sodelavca in dal jasno vedeti, da mi ne bo pomagal - pa sem bil na dugi policijski postaji, od dotične oddaljeni več kot 50 km.

 
Ps1: Dodatno predlagam tudi razmislek o tem, da se uvedejo kvote oziroma norme in nagrade za uspešno odkrivanje kršitev in kaznovanja, podobno kot za prekoračitve hitrosti in druge prekrške.

 
Ps2: Samo v razmislek omenjam tudi kako bi bilo, če bi tudi pooblastila za nadzor spoštovanja zakonov imeli državljani sami, zoper prekrške se pa lahko vsak pritoži osebno kršitelju oziroma njegovim staršem, zakonitim skrbnikom, partnerju,...