Obstajajo socialni transferji, ki so povsem neodvisni od lokacije, pa so za njihovo izplačevanje kljub temu odgovorne občine iz glavarin. To pomeni, da so socialno šibkejše lokalne skupnosti relativno bolj obremenjene s socialnimi transferji, kot močnejše. Občinam, ki morajo izplačevati relativno več socialnih transferjev, namreč ostane manj sredstev za investicije v infrastrukturo in druge storitve, zaradi česar skozi čas le še bolj zaostajajo za bolj razvitimi.

To v neenak položaj postavlja vse njihove občane, ne le socialno šibkejše, saj se s slabšo investicijsko močjo, slabšo infrastrukturo, ... slabša tudi podjetniški, gospodarski potencial.

Nikakršnega razloga ni, da bi npr. pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje iz glavarine izplačevala občina in ne država, saj višina ni vezana na lokacijo (drugače je na primer pri subvencijah za stanovanja, kjer je potrebno poznati lokalne specifike).

Funkcija izplačevanja takih transferjev naj se prenese neposredno na državo, ali pa naj država občinam nakaže namenska sredstva (mimo glavarine) glede na potrebne tranferje.