Predlagam, da se zaradi kaosa na področju regulacije divjih živali uvede več popravkov zakonodaje RS. 1. Prostorsko urejanje na ravni države in občin. Prepove se možnost spremembe kmetijskega zemljišča v zazidalno na območjih na robu gozda, v gozdovih, razen če ne gre za objekt, ki je namenjen regulaciji populacij divjih živali. Občinski in državni prostorski akti se nadgradijo v kolikor prihaja do kolizije v zvezi s to zahtevo. 2. Odstrel zveri brez naravnega sovražnika se vrši na nekrut sanitarni način do živali z uspavanjem in brez nadaljne preprodaje krzna, mesa in nagačenih živali ter kapitalcev. S tem se prepreči tudi teoretični strah, da je pobijanje v luči komercialnih namenov in ne realne slike v naravi. 3. Kmetije so gospodarske družbe, ki morajo zaščititi svoje imetje, produkcijska sredstva pred krajo, tako kot vse druge gospodarske družbe v državi. Sprememba zakonodaje o vzrejanju rejnih živali na način, da, če se kmetija nahaja na območju zveri in želi izvajati dejavnost, mora izvesti vse zahtevane preventivne ukrepe na ustrezen način določeno s pravilniki, sicer ne dobi dovoljenja za dejavnost. če preventivni ukrepi niso izvedeni, kmetija ni upravičena do odškodnine. Tu ni potrebno odkrivati tople vode, ampak se pregleda zakonodajo držav, ki so v tem uspešne. 4. Nadzor nad upoštevanjem zakonodaje pri tej kmetijski gospodarski dejavnosti izvajata družno inšpektorat za okolje in prostor ter inšpektorat za kmetijstvo. 5. Vsako leto se naroči pri usposobljenih strokovnjakih študijo, ki modelira sovplive posameznih populacij divjih živali ob odstranitvi določenega števila določene populacije. Zaključke vsakoletne študije se objavi na uradnih straneh Ministrstva za okolje in prostor. 6. Uzakoni se pospešeni postopek odstrela v primeru incidentov, ko zver popolnoma izgubi strah in vstopa v naselja, zaselke brez zadržkov. Ob drugem vstopu iste živali v naselje/zaselek se določi termin odstrela brez končnega roka, do dejanskega odstrela. 7. Vzdrževanje kmetijskih površin pred zaraščanjem mora postati zakonska dolžnost vsake gospodarske družbe, ki se ukvarja s kmetijstvom.