Vladi predlagam, da se zakon o nalezljivih boleznih v 22. 23 in 24.členu spremeni tako, da se beseda obvezno nadomesti z besedo neobvezno oziroma prostovoljno. Temu se naj prilagodijo tudi vsi členi poglavja o cepljenju in zaščiti z zdravili tega zakona, kot tudi 57.člen v delu kazenskih sankcij, ki se nanašajo na to poglavje.

Obrazložitev:

Obstoječi zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) posega ali krši: 5. člen Oviedske konvencije, 26. in 35.člen zakona o pacientovih pravicah, 3.člen Listine evropske unije o temeljnih pravicah, 15. 17. 18. 35. 51. in 56. člen ustave RS. Ustavno sodišče je sicer v odločbi o neskladnosti teh členov ustave in ZNB odločalo in ugotovilo da neskladnosti ni, uradni list Slovenije št. 25/2004, z oceno, da koristi, ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posameznika in članov širše skupnosti presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. S to odločitvijo je Ustavno sodišče grobo kršilo 2.člen Oviedske konvencije, katere podpisnik je tudi Slovenija (nek način tudi sam ZNB), na eni strani, na drugi strani pa je iz vidika nezaželenih stranskih učinkov cepljenja (bolezen je naravni pojav, ki ni v domeni človeka, cepljenje pa je umetni pojav, ki je v domeni človeka), tudi samo suma, potrdilo in uzakonilo mučenje, pohabljanje in v najhujših primerih tudi smrt zdravega in nedolžnega posameznika na račun skupnosti in s tem kršilo Deklaracijo o človekovih pravicah v 3. in 30.členu, Deklaracijo o otrokovih pravicah v 1. 2. 4. in 9.načelu, Ustavo republike Slovenije v 17. in 18.členu, Zakona o pacientovih pravicah v 3. 8. 11. in 12.členu, Listino evropske unije o temeljnih pravicah v 2. in 4. členu. Tudi pediatri s tega vidika kršijo svojo lastno prisego, ki so jo dali ob končanem študiju vsaj v 6. alineah. In tako se lahko samo vprašam, v kakšnem času živimo, kajti po Ženevski konvenciji podobnega niti v vojni ni dovoljeno?

Smotrnost in upravičenost obstoječega zakona vidim samo in edino le ko cepljenje ne bo imelo nezaželenih stranskih učinkov.