Predlagam Vladi Republike Slovenije,  da se opogumi in se odreče neposrednemu vplivu nad delom in obveščanjem o varnosti hrane v Sloveniji. To bi  morala biti naloga neodvisnih strokovnih institucij, ne pa dnevne politike. Varnost hrane je neposredno povezana z zdravjem potrošnikov, če pa nek minister zaradi interesov industrije, torej posredno tudi politike, neko afero prikrije, je naše zdravje ogroženo. Trenutno stanje zato predstavlja velik konflikt interesov, saj ne more nekdo, ki zastopa interese industrije in jih tudi promovira (Akcijo Naša super hrana namreč financira in izvaja Ministrstvo za kmetijstvo), hkrati to isto industrijo nadzirati. Ali torej lahko potrošniki zaupamo takšni upravi za varno hrano, da bo zastopala interese nas potrošnikov – državljanov? 

Ali lahko vemo, da je slovenski med res varen, če pa so ga pacali z različnimi škropivi? Prve informacije o nevarnosti za potrošnike s strani strokovnih služb so bile bistveno drugačne, kot potem, ko se je vključila politika. Podobno je bilo v aferi »poljsko meso« in še več je takšnih primerov.

Mislim da, dokler bo aktualni minister ali ministrica imela moč vplivanja na postopke, bo tej skušnjavi tudi podlegla, saj je le-ta prevelika za politike. Gre za moč in denar!

Zato mora biti nadzor nad hrano in obveščanje o nevarni hrani daleč stran od politikov!

Predlagam:

•	Vladi Republike Slovenije, da ustanovi samostojno agencijo, ki bo skrbela za varno hrano v Sloveniji po vzoru evropske agencije za varno hrano.

•	Ustavnemu sodišču, da ugotovi, ali gre v obstoječem primeru, ko je Uprava za varno hrano nekakšen organ v sestavi ministrstva, ko vodstvo Uprave imenuje in razreši aktualni minister in ima lahko glede na to velik vpliv na delo organa, za konflikt interesov?

•	Potrošniški zvezi Slovenije, da se jasno opredeli do tega vprašanja.