Spoštovani.

Sem oče otroka s cerebralno paralizo in motnjo hranjenja. V zadnjih dveh letih je moja družina doživela tako pozitivne kot negativne plati delovanja in povezovanja različnih zdravstvenih ustanov. Predvsem na področju logopedije se vidi velik primanjkljaj pri obravnavi otrok z večjimi težavami. V našem primeru je to motnja hranjenja. Logopedi v Mariboru nam ne znajo pomagati, ker nimajo potrebnih znanj. Zato se otroka bolj kot ne izogibajo. Nam najbliže je gospa, ki deluje v Zavodu Dornava. Ker ZD Maribor z njimi nima sklenjene pogodbe o sodelovanju, nas k njej preko napotnice/delovnega naloga ne morejo napotiti. Ona pa nas po drugi strani ne more sprejeti, ker smo že v obravnavi v ZD Maribor. Tudi naša vključenost v projekt Zgodnje obravnave otrok nam v tem primeru ni v pomoč. Zatorej za lažje delovanje in povezovanje zdravstvenih ustanov predlagam, da se omogoči boljše povezovanje ustanov v dobro otrok brez nepotrebnih birokratskih ovir v smislu pogodb o sodelovanje (če je to sploh pravi izraz). Žal zaradi birokratskih ovir moj sin in številni drugi izgubljajo dragocene terapije v najbolj kritičnem obdobju razvoja. 

V upaju na ugoden odgovor vas lepo pozdravljam.