Predlagam, da se semaforizirana križišča začnejo opremljati z opremo, ki bi omogočila boljše izkoriščanje zelenega vala, s tem boljši pretok skozi križišča, manjšo izgubo časa, nižje emisije škodljivih plinov, manjše izdatke za gorivo, manj živčnosti ...
Ena taka možnost je montaža tabel (semaforčkov) s priporočljivo hitrostjo, s katero naj voznik vozi, da bo v naslednjem križišču prišel na zeleno luč. Ker so semaforji (vsaj v Ljubljani) v glavnem med seboj povezani, to ne bi bil večji problem. Kot zanimivost naj povem, da je pred kakimi 40 leti en podoben semaforček stal za križiščem Slovenske in Zoisove in kazal, ali naj vozniki vozijo 40, 50 ali 60 km/h, da bodo na Šubičevo prišli na zeleno. Ker ni ustavljanja in vnovičnega speljevanja, je tudi pretočnost mnogo večja.
Druga možnost (skupaj s prvo) je namestitev opreme, ki s pomočjo ustreznih senzorjev prepoznava obremenjenost določenih smeri in glede na to prilagaja dolžino semaforskih intervalov. Tako pa danes večkrat vidimo, kako gori zelena luč v smeri brez enega vozila, v prečni smeri pa so nepregledne kolone. Taka tipala v tleh so ponekod že bila montirana, lahko bi dodali tudi optična tipala in tako opremo namestili v najbolj prometne smeri. Primerno bi bilo potrebno tudi optimizirati SW.