Vlado pozivam, da takoj pristopi k sistematičnemu reševanju problema tranzitnega cestnega tovornega prometa preko naše države. 
Razvite sosednje države so že zdavnaj ugotovile, da cestni tranzitni tovorni promet prinaša bistveno več škode kot koristi. Prometne nesreče, vsakodnevni zastoji, hrup in onesnaževanje, še zdaleč ne odtehtajo par 100 milijonov EUR pobranih cestnin, kar je sicer prihodek srednje velikega podjeta v Sloveniji.
Avstrija je problem že zdavnaj prepoznala in ga že vsaj dve desetletji aktivno rešuje. Z mehkimi prijemi (omejitve hitrosti, prepoved nočnih voženj, podaljšana prepoved ob vikendih, mejna kontrola, dosledno kaznovanje prekrškarjev, porepoved vožnje za vozila z višjimi emisijami) je dosegla, da jo je tranzitni tovorni promet skoraj povsem obšel in se preusmeril preko Slovenije. Težave imajo le še na prelazu Brenner, kjer pa bodo po odprtju bazičnega železniškega tunela po letu 2026 prepovedali ali vsaj močno omejili tranzitni tovorni promet. V Avstriji namreč sledijo načelu, da mora imeti prost pretok blaga meje tam, kjer je ogroženo zdravje državljanov.
In kaj so počele ves ta čas naše Vlade? Vsak predlog omejevanja so v kali zatrle s trditvijo, da je cestni tovorni promet v EU popolnoma liberaliziran. Kar je seveda navadna laž, dokaz pa je naša severna soseda.
Ministrica za infrastrukturo sedaj obljublja novo hitro cesto iz Ptuja proti Ormožu in iz Postojne proti Jelšanam. Torej točkovne ukrepe, ki bodo situacijo v globalu samo še poslabšali. Prejšnja vlada nam je kot rešitev ponujala drugi tir z geslom "tovornjake na vlake", zamolčala pa dejstvo, da tranzitni tovorni promet, ki ga generira Luka Koper predstavlja povsem nepomemben delež , saj tranzitni tovorni promet čez našo državo skoraj v celoti generira italijanska industrija.
Edini projekt, ki je bil namenjen sistematičnemu zamanjševanju cestnega tranzitnega tovornega prometa je bil projekt železnice Divača - Trst, od katerega pa je vlada Mira Cerarja leta 2015 neodgovorno odstopila.
Vlado zato pozivam, da neha tiščati glavo v pesek in nemudoma začne reševati problem, ki bi se ga vlade morale lotiti že vsaj deset let nazaj. Kako se to naredi, naj si pogleda pri Avstrijcih. In naj ne rešitve prestavlja v  v daljno prihodnost, ker je za to že zdavnaj prepozno.