Na trgu rabljenih vozil v Sloveniji je zelo pereč problem prirejanje stanja kilometrov. Prodajalci in posredniki pri prodaji rabljenih vozil le-tem z namenom povečanja njihove vrednosti priredijo stanje števca kilometrov tako, da števec izkazuje nižje število prevoženih kilometrov od dejanskega stanja.
Pravice kupca v takem primeru varuje civilnopravna zakonodaja, a je zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in stroškov (odvetnik, izvedenec, takse) takšen način zaščite pravic kupcev rabljenih vozil razmeroma neučinkovit.
Prirejanje stanja kilometrov na števcih vozil ni le oblika goljufije, ki ima za kupca finančne posledice (vozilo je dejansko manj vredno, kot je bilo plačano, pogostejše okvare, itd.), temveč ima posledice tudi na področju varnosti cestnega prometa.
Proizvajalci vozil predpisujejo servisne intervale, ki so vezani na starost in prevožene kilometre. Pri določenem številu prevoženih kilometrov se zahteva tudi menjava delov in sklopov, ki vplivajo na varnost vožnje (deli krmilnega mehanizma, vzmetenja, zavornega sistema, varnostnih sistemov). V primeru, ko vozilo na števcu izkazuje nižje število prevoženih kilometrov od dejanskega, pomeni, da ne bo prišlo do menjave pomembnih komponent vozila v predpisanem roku. To ima za posledico, da se na cesti nahajajo vozila z iztrošenimi deli in sklopi, ki predstavljajo potencialno nevarnost za voznika, potnike in druge udeležence v prometu.
Vsled navedenega predlagam pristojnima ministrstvoma (ministrstvo za promet, ministrstvo za notranje zadeve), da se v novem zakonu o vozilih prodaja ali posredovanje pri prodaji motornega vozila s prirejenim stanjem kilometrov opredeli kot prekršek, za katerega je za fizične osebe zagrožena denarna kazen od 4.000 do 8.000 evrov, za pravne osebe od 8.000 do 20.000 evrov ter za odgovorno osebo pravne osebe 2.500 evrov.
Prav tako naj se predvidi denarna kazen od 4.000 do 8.000 evrov za posameznika ali pravno osebo ter 1.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, ki po naročilu drugega priredi stanje kilometrov na števcu motornega vozila.
Za ugotavljanje, preiskovanje in vodenje prekrškovnih postopkov naj se pooblasti prometne inšpektorje, kateri lahko pri preiskovanju sodelujejo s policijo.
Kot dodaten ukrep za spopadanje s težavo prirejanja stanja kilometrov predlagam tudi, da pooblaščene organizacije za izvajanje tehničnih pregledov ob tehničnih pregledih zabeležijo tudi stanje kilometrov na števcu vozila, ki se zapiše v obstoječo bazo podatkov o vozilu. Podatek o stanju kilometrov ob tehničnem pregledu za posamezno vozilo naj bo dodan ostalim podatkom o vozilu v okviru storitve eMRVL.