Predlagam, da se uvede dodatek za prejemnike socialne pomoči s posebnimi potrebami. Tukaj mislim na ljudi, ki imajo res posebne potrebe, ne na lenuhe in delomrzneže. Denarna socialna pomoč je verjetno res usklajena z življenjskimi stroški ljudi, ki nimajo posebnih potreb, nikakor pa ne z ljudmi, ki imajo posebne potrebe.Spodaj navajam samo primer celiakije, primerov pa je še na stotine:Odrasli s celiakijo nima pravice do nikakršnih ugodnosti, brezglutenska hrana pa je precej dražja od glutenske (moka tudi do 10 x dražja). Oseba s celiakijo, ki prejema socialno pomoč, ni zaradi celiakije upravičena do nikakršnega dodatka. Glutenske hrane ne sme jesti, ker je ta zanjo strup, brezglutenska pa je zanjo bodisi predraga, bodisi ji poje denar, ki bi ga potrebovala za druge nujne stroške. Za starše otrok s celiakijo je vsaj malce bolje poskrbljeno, ker imajo otroci s celiakijo pravico do dodatka za nego in drugih posebnih dodatkov, odrasli s celiakijo pa nimajo pravice do nobenih dodatkov, tudi če so upravičeni do denarne socialne pomoči. Prav tako mi ni znano, da bi Karitas in Rdeči križ, na katera CSD-ji pošiljajo prejemnike denarne socialne pomoči, imeli na voljo brezglutensko hrano. Zato predlagam, da se uredi tudi slednje.Osebe, ki imajo pravico do denarne socialne pomoči, imajo sicer pravico do izredne denarne socialne pomoči, ki pa je namenjena IZREDNIM izdatkom, ne pa rednim, kot je npr. zgornji primer brezgltuenske hrane.