Marsikje na svetu lahko enosledna motorna vozila (v nad. motorji) vozijo tudi med oz. ob dvoslednih vozilih (v nad. avtomobilih), v kolikor je za to dovolj prostora. To je povsem zakonito npr. v Združenem kraljestvu in v ameriški zvezni državi Kaliforniji, tolerirano npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji, delno zakonito (v določenih situacijah - npr. ob stoječem prometu na avtocesti) pa je npr. v Avstriji in tudi pri nas (4. odstavek 53. člena ZPrCP). Predlagam, da se uzakoni vožnja med pasovi oz. deljenje voznega pasu z drugim motornim vozilom, ko je za to dovolj prostora in ko promet teče s hitrostjo nižjo od 30 km/h, pri čemer je najvišja dovoljena razlika v hitrosti 15 km/h. Varnostni aspekti Raziskava UC Berkeley - Motorcycle Lane-splitting and Safety in Califo...
Raziskovalci na prestižni ameriški univerzi UC Berkeley so analizirali varnostne aspekte te prometne prakse in ugotovili, da motoristi, ki se poslužujejo "filtriranja" v primerjavi z drugimi motoristi "pogosteje vozijo med tednom in v urah, ko ljudje potujejo v službo oz. iz nje, da uporabljajo boljše čelade in vozijo pri nižjih hitrostih. Pri teh motoristih je nižja tudi verjetnost, da so uživali alkohol in da so imeli sopotnika. Motoristi, so bili v nesrečah med filtriranjem veliko redkeje poškodovani. Bistveno redkeje so utrpeli poškodbe glave, trupa, udov ali celo smrtonosne poškodbe, kot motoristi v ostalih nesrečah." (Rice et al., str. 16). Samo filtriranje torej ne povzroča bistveno višje nevarnosti, sploh če upoštevamo, da so rezultati zaznali isto nizko stopnjo poškodb vse do hitrosti prometa 50 milj na uro (ca. 80 km/h) in ob relativni višji hitrosti filtrirajočih motoristov do 15 milj na uro (ca. 25 km/h), kar je bistveno več od predlagane. Anekdotne izkušnje motoristov iz krajev, kjer je to dovoljeno, kažejo na to, da se motoristi zaradi te možnosti počutijo bistveno varnejše, saj s filtriranjem bistveno zmanjšajo verjetnost naleta od zadaj, ki je za motorista bistveno nevarnejša nesreča kot za avtomobilista. To izkušnjo potrjuje tudi študija iz leta 2011, ki ugotavlja, da kalifornijski motoristi doživijo znatno manj smrtonosnih naletov od zadaj kot motoristi v drugih zveznih državah.
 Učinkovitostni aspekti Raziskava belgijske raziskovalne institucije Transport & Mobility Leuv...
Ob analizi prometa na cestnem odseku, ki je podvržen vsakodnevnim prometnim konicam, so s pomočjo simulacij ugotovili, da bi zamenjava zgolj 10 odstotkov avtomobilov za motorje zmanjšalo v zastojih izgubljen čas za 63 odstotkov. To seveda pomeni tudi bistveno manj onesnaževanja okolja z izpušnimi plini. Študija učinkovitosti filtriranja sicer izrecno ne analizira, vendar omenja, da "ob ustavitvi prometa lahko predvidevamo, da bodo vsi motoristi vozili med dvema pasovoma". 
 Zdravorazumski aspekti  
V nasprotju z avtomobilisti, motoristi niso obdani s klimatiziranim/ventiliranim oz. ogrevanim prostorom. Ob toplih dnevih vročina, v hladnih pa mraz tako motoriste dodatno izčrpava, kar vodi k zmanjšanju prometne varnosti tako za njih kot za ostale. V nasprotju z avtomobili je veliko motorjev zračno hlajenih, kar pomeni, da jih hladi tok zraka čez motor, do katerega pa prihaja le med vožnjo. Stanje oz. izredno počasno premikanje v prometnih konicah v toplih dnevih tako skoraj zagotavlja pregretje motorja, kar le še doprinaša k težavi iz prejšnjega odstavka.
 
Zaključek
 Filtriranje je tehnika, ki se je poslužuje marsikateri motorist že dandanes. Včasih jih Policija za to oglobi, včasih jim policijski motorist celo utira pot. Študija svetovno priznane fakultete UC Berkeley kaže, da je filtriranje pravzaprav znatno manj nevarno od zgolj navadne vožnje motorja.  Študija belgijske ustanove, ki jo je ustanovila leuvenska univerza KU Leuven, kaže, da bi lahko s spodbujanjem zamenjave dvoslednih vozil za enosledne bistveno izboljšali pretok prometa ob prometnih konicah in posledično zmanjšali tudi onesnaženje zraka. Seveda lahko v ta namen poleg filtriranja po zgledu Avstrije uvedemo tudi dovoljenje vožnje motorjev do 125 cc z izpitom B-kategorije po 6 praktičnih šolskih urah v avtošoli in vsaj 5 letih neprekinjenega posedovanja izpita B-kategorije (s podobnimi pogoji to dovoljenje poznajo tudi na Portugalskem, Češkem, v Italiji in Latviji). Tako anekdotne izkušnje kot tudi dejanska raziskava kažejo na to, da se s filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov.
Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih menim, da gre za zadevo, ki si zasluži obravnavo in uvedbo v slovenske cestnoprometne predpise.