Moj predlog je da se zakonsko določi nek procent (20%-70%) vozil z zelektričnim pogonom (dvokolesniki, manjša dostavna vozila, osebni avtomobili) ki imajo krajši doseg za uporabo kot dostavniki v poštah, servisna vozila, itd...
Odstotek električnih vozil, ki jih mora podjetje ali inštitucija postopoma uvesti v svoj vozni park naj bi se izračunal iz letnega dobička oz prometa podjetja, lokacije delovanja in zmožnosti elektrodistribucijske infrastrukture.
Prednosti:
- Podjetje bi imelo manjše stroške nabave goriv;
-Za napajanje baterij bi koristili nočni tok, pomembno saj je odjema ponoči premalo;
-Z uvedenim večjim številom električnih vozil bi spodbudili malo gospodarstvo, ter izkoristili kapacitete ki jih že imamo (proizvodnja vozil ter servisi);
-Denar ki bi ga porabili za energente bi tako ostajal doma;
-Projekt je lahko predstavljen v evropski skupnosti kot odgovor na potrebno zmanjševanje izpustov CO2 v ozračje;
-Manjši hrup ter smrad v jutranjih urah v urbanih naseljih (strnjena naselja, mesta);
-Servisna vozila je možno opremiti z DC-AC razsmerniki.
 
Slabosti:
-Visoki stroški ob nabavi električnih vozil;   Rešitev: 1. Odstotek električnih vozil preračunan glede na finančni promet podjetja, ter postopno uvajanje glede na dobiček. 2. Nabava vozil pri domačih dobaviteljih (ne posrednikih);
-Veliki stroški ob menjavi in servisiranju baterij;    Rešitev: Dva ali več domačih dobaviteljev baterij ki predelujejo ali obnavljajo odslužene baterije po nižji ceni kot je nabavna za enake baterije;
-Doma nimamo dovolj napredne tehnologije baterij (domnevno);   Rešitev: Z povečano potrebo ali povpraševanjem se poveča tudi ponudba. (Ali drugače če bi bilo doma dovolj povpraševanja bi bila urejena tudi ponudba)
-Električna vozila nimajo dovolj dosega;   Rešitev:  1. Uporaba domačih visokoefektivnih rešitev, ki zanesljivo že obstajajo, 2. Kot že uvodoma povedano uporaba na krajših relacijah (urbana naselja)