Na moj predlog "Zapora izplačila plač brez prispevkov in davkov" je bil podan naslednji odgovor: "Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba 260/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih zapovedujeta svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije." in na predlog "Preprečiti zlorabe delavcev" odgovor: " Nadalje naj opozorimo na določilo 200. člena ZDR-1, ki ureja uveljavljanje pravice pri delodajalcu in sodno varstvo. Če torej delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 8 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ob tem naj še pojasnimo, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem ter da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.
Z delovnopravnega vidika torej lahko povzamemo možnosti, ki jih ima delavec v primeru neplačila prispevkov. Delavec lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic pred pristojnim delovnim sodiščem, tako da zoper delodajalca vloži tožbo na izplačilo neizplačanih plač in prispevkov. V določenem obsegu se delavec lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo. Z uveljavitvijo ZDR-1 pa sta bili dodatno vzpostavljeni možnosti: možnost vložitve elektronske izvršbe zoper delodajalca, v kolikor delavec razpolaga z obračunom plač ter možnost izredne odpovedi
Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je izpostavljena vsebina z vidika splošne delovnopravne ureditve ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje."
Kot je razvidno iz prilepljenih delov sta bila oba odgovora negativna, torej je ureditev rednega plačevanja prispevkov iz naslova plač lahko le izbris pravne osebe iz registra oz. prepoved poslovanja. Drugi odgovor v praksi namreč pomeni, da delavec sicer lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, vendar mora dokazati, da delodajalec prispevkov ni plačal namerno, kar je nemogoče dokazati, zato se primeri s tem ne rešijo. Inšpektorati RS za delo pa ukrepajo prepočasi in tudi samo izrečejo globo. Iz prakse je razvidno, da so sedanji možni ukrepi neučinkoviti. Da bi se ponavljanje neplačevanj prispevkov prenehalo oz. izkoreninilo, je izbris takšnih delodajalcev edina možna rešitev. Pristojnost podaje predloga za izbris bi se lahko glede te vrste kršitve dodelila Inšpektoratu za delo RS.