Nepojmljivo se mi zdi, da se dijakom in študentom, ki se izobražujejo v tujini, dodeljuje Zoisova štipendija (v nadaljevanju ZŠ) v kar dvakratnem znesku osnovne. Na lastno izbiro so namreč odšli v tujino, kjer imajo že tako ali tako določene ugodnosti. Ne zdi se mi v redu, da nas mlade na ta način še dodatno posredno spodbujajo k izseljevanju iz Slovenije.  Podobno ne vem, zakaj bi moral nekdo, ki prejema štipendijo, tj. vsaj 120 € mesečno, imeti 80 € dodatka, ker živi vsaj 25 km od kraja šolanja. Kot študent, ki se izobražuje v prek 100 km oddaljenem kraju razumem, da gre veliko časa za prevoz in denarja za bencin, avtobusne in druge karte, toda za to so že na voljo številne subvencije za javni promet, ki vse to dodobra omilijo (in ki jih seveda Zoisovi štipendisti lahko koristijo). Če pa smo že iskreni, se na mesec tudi ne porabi ravno 80 € za prevoz, ampak bistveno manj. Prav tako ne vidim smiselnosti dodatka v višini 50 € za dijake in študente s posebnimi potrebami. To področje je že (oziroma naj bi bilo) dovolj urejeno. Nočem zveneti kot abilist (oseba, ki posameznika diskriminira na podlagi njegove telesne prizadetosti), ampak kaj točno je namen tega dodatka? Dijaki in študenti s posebnimi potrebami imajo po trenutnih ureditvah že vrsto pravic, ki jim olajšujejo izobraževanje in splošno kakovost življenja.  Čudni se mi zdita tudi sledeči dejstvi. Prvič to, da se je nekdaj 66‑€ osnovna ZŠ za dijake zvišala na kar 120 € (brez dodatkov). Od kod toliko sredstev za tovrstni korak? Drugič to, zakaj Zoisovi štipendisti prejemajo ZŠ tudi v času poletnih počitnic, ko se dejansko ne izobražujejo in si lahko v tem času tudi najdejo npr. študentsko delo? Prosim za pojasnilo. Iz vsega naštetega predlagam, da se oceni smiselnost vseh dodatkov k osnovi Zoisove štipendije za dijake in študente in da se jih v primeru ugotovitve, da so nepotrebni, tudi ukine. Presežek, ki bi ostal, pa se lahko nameni bodisi za več osnovnih ZŠ bodisi v korist državnih in deficitarnopoklicnih štipendij. In prosim, brez očitkov, da predlog izvira iz moje preproste nevoščljivosti do prejemnikov ZŠ – tudi sam sem namreč Zoisov štipendist, ki pa se z določenimi vidiki pač ne strinja.