V Sloveniji se veliko poudarja da sistem socialne pomoči ni učinkovit. Da država temu sistemu nameni kar nekaj denarja, katerega pa sistem ni sposoben razdeliti pravično – tistemu ki ga res potrebuje. Ker je take lažne solidarnosti kar precej sem se odločil, da predlagam sledeči predlog:
Prevarjanja realnega in birokratskega stanja gospodinjtev oseb, katere so registrirane kot "mati samohranilke"
Vedno večkrat od prijateljev/znancev/naključnih ljudi v debatah poslušam kako nekateri pari izkoriščajo sistem socialne pomoči s tem, da so prijavljeni na različnih naslovih, dejansko pa živijo skupaj. Ko se to počne se za žensko reče da je “umetna samohranilka”. S tem so taki pari večinoma neupravičeno deležni ugodnosti pri otroških dodatkih, plačilih vrtca in podobno. Za to početje bi lahko kar rekli da je nacionalni šport. 
Pri tem gre stvar tako daleč, da to počnejo tudi tisti ki imajo zelo dobre avtomobile ali, kot sem zadnjič slišal, zidajo hišo. Pri tem pa plačujejo minimalen vrtec in imajo visoke otroške dodatke.
Če želimo da socialno pomoč res prejemajo samo tisti, kateri so jo potrebni, je za ureditev tega stanja potrebna sistemska rešitev – preverjanje stanja, katero se izvaja ves čas. Morebiti so za taka preverjanja že možnosti, katera temeljijo na prijavah - tega ne vem. Tudi če so, to ni zadosti - potrebno je intervalno preverjanje, saj se le tako zagotovi, da se bo stanje prej ali slej izkristaliziralo in bo tudi birokratsko tako, kot je v realnosti.
Preverjanje dejanskega stanja bi potekalo nekako takole:
vsaka mati samohranilka bi bila preverjena vsak 3x na leto. Preverjanje bi se naredilo v poznih večernih ali zelo zgodnjih jutranjih urah.
- preverjanje bi pomenilo obisk doma samohranilke s strani 3 oseb, ki bi imele pristojnosti vstopiti v stanovanje. Te osebe bi bile: delavka centra za socialno delo, davčni inspector in policist za varovanje postopka in varnosti prvih dveh
- ob obisku se identificira vse osebe ki so v stanovanju/hiši in preveri se ali so te osebe dejansko prijavljene za bivanje tam
- preveri se tudi vsak sum, da število oseb ki so v stanovanju ni takšno kot kažejo okoličine: naprimer  da sta pred hišo parkirana 2 avtomobila katerega lastništvo enega ni od nobene osebe v hiši; da so prijavljene samo ženska in 2 otroka, v veži pa so moški čevlji in jakne, ipd…
Ekipe za preverjanje bi se formirale na način da je zloraba (oz obveščanje kje bodo) nemogoča: ob dnevu za preverjanje se v nekem večjem kraju (recimo Kranju) zbere po 5 policistov, inšepktorjev in socialnih delavk. Ti izžrebajo kdo je v ekipi s kom in nato izžrebajo katere naslove morajo obiskati. Ko obiščejo prvega lahko odprejo kuverto kjer je napisano kateri je naslednji preverjanec. 
Koga se preveri naključno preveri program – nobenih abecednih in podobnih (determinističnih) seznamov.
Ob prvi ugotovitvi da stanje na terenu ni enako kot v evidencah se izda opozorilo za uskladitev stanja in čas 3 mesece (v tem času ni preverjanj). Ob drugi ugotovitvi se izda kazen.  
Kazen bi morala biti zelo visoka – naprimer 3 mesečni prihodki vseh odraslih oseb za katere se izkaže neusklajenost stanja + 3 letna nezmožnost prejemanja katerihkoli socialnih prejemkov s strani države za vse v gospodinjstvu kjer je bila ugotovljena kršitev.
Pred uveljavitvijo zakona bi država pozvala prebivalce naj v roku 6 mesecev uskladijo dejansko in birokratsko stanje.
Menim da je tak zakon potreben, saj je teh zlorab državnega denarja zelo veliko in čas bi že bil, da država naredi red tudi na tem področju. Ta nacionalni šport igra vedno več ljudi – v bistvu si že bedak, če si pošten in se prijaviš na isti naslov oz se poročiš in tako ne izigravaš sistem socialne pomoči.
Če davčni inšpektorji vsakodnevno pregledujejo gostince in podobne male podjetnike, potem ni razloga, da nebi počasi začeli delati red tudi na tem področju.
Kdor je pošten tako ali tako nima nič za skrivati, kajne?