Država že nekaj let ne opravlja svoje naloge na področju vzdrževanja infrastrukture, konkretno cestne mreže v državi. Ko gre za ceste, ki so bolj lokalne (pa še vedno državne), je situacija še slabša, saj se za predele, odmaknjene od večjih naselij, namenja še manj denarja. Voznikom, ki smo primorani voziti po takih cestah, nastaja škoda na avtomobilih, izpostavljeni smo večjemu tveganju prometnih nesreč, zmanjšana je hitrost potovanja, povečana je obraba gum, povečana je poraba goriva. Čeprav vsi vozniki poravnamo vse svoje obveznosti do države, ki nas, mimogrede, k temu prisili, saj drugače ne moremo registrirati vozila, pa država svoje dolžnosti, to je vzdrževanja cestne mreže, ne opravlja. Vozniki prispevamo dovolj denarja, da bi bilo možno povsem solidno vzdrževati ceste, vendar se ta očitno ne porablja v te namene. Namesto tega država postavlja opozorilne table ob cestah, DRSI pa govori, da "slabše stanje vozišč pomeni nižjo stopnjo udobja in terja od voznika prilagoditev hitrosti glede na razmere na cestah" !?! Ob vsem tem se oboji zvito izognejo omembi škode, ki nastaja predvsem na podvozju vozil... Dolgotrajna uporaba tako dotrajanih cest, kot jih imamo pri nas, povzroči škodo na vozilih veliko prej, kot bi jo vožnja po urejenih in varnih cestah, krivda za to je izključno na strani lastnika infrstrukture. Ker se nevzdržno stanje vleče že leta, predlagam in zahtevam, da država povrne stroške popravil podvozja tistim voznikom, ki vsakodnevno uporabljajo ceste, ki so že več let označene z opozorilnimi tablami "slabo cestišče", saj s tako označbo vzdrževalec priznava, da je cesta ogrožujoča za vozila in voznike. Kriterij bi lahko bil recimo 3 leta, podatki o postavitvi označb morajo obstajati pri vzdrževalcih. Namreč, s tem ko država nekaterih cest  ne popravi, povzroča škodo državljanom in hkrati določene skupine državljanov depriviligira napram ostalim, ki pa lahko uporabljajo dobre, varne in vzdrževane ceste in nimajo tako frekventnih stroškov popravil. Na ta način nekateri državljani državne ceste uporabljajo  znižjimi stroški in večjo stopnjo varnosti, drugi pa z višjimi stroški in nižjo stopnjo varnosti, kar ustvarja neenakopravnost, ki ni zakonita in tudi ne ustavna.