Predlagam Vladi RS, da: 1. ukine študentske servise in študentsko delo Študentsko delo ima za delojemalca (študenta ali dijaka) poleg nekaj mesečnega zaslužka le slabe plati: Ne šteje se mu delovna doba, nima bonitet kot redno zaposleni, je izkoriščen. Seveda se vsem mladim lepo zdi, če nekaj sam zasluži, toda študentsko delo je le oblika suženjstva, ki ima negativne učinke tudi na splošno: Vsak delodajalec raje zaposli študenta, ker ga to pride ceneje in kadarkoli ga lahko nadomesti. Brez potrebe je govoriti o tem, da se s tem krade prosta delovna mesta tistim, ki bi radi redno delo za nedoločen čas. Zaradi velike krize se tudi pojavlja problem t.i. "statusarjev", tj. študentov, ki se vpišejo na višje in visoke šole le zato, da bi tako prišli do statusa študenta in zavarovanja, ne pa zaradi interesa po večji izobrazbi. S tem se dela škoda tudi bodočim generacijam, saj se pogosto ne morejo vpisati na željeno mesto. Seveda ne smemo pozabiti tudi posameznikov iz revnejših družin, ki delajo preko študenta le zato, da lahko omogočijo preživetje sebi in svojim družinam. Zato predlagam, da se vsakomur, ki izhaja iz revne družine, omogoči zadosti veliko štipendijo za čas šolanja, da si pokrije stroške prevoza do šole, stroške enega toplega obroka in vsaj večji del stroškov za nakup šolskih potrebščin. Seveda se vsak ob tem predlogu zamisli: Od kje pa denar za vse to? No, to bom poskusil pojasniti z naslednjo točko. 2. omogoči redne zaposlitve z nižjo obdavčitvijo dela Delo v Sloveniji je preveč obdavčeno. To je neizpodbitno dejstvo, saj se deloma tudi zaradi tega tuji investitorji ne odločajo za investiranje v slovenska podjetja. Predlagam, da se zniža obdavčitev dela (obvezni prispevki) za vsaj 30 %. S tem se razbremeni delodajalce, hkrati pa poveča možnosti, da se vsak posameznik po končanem šolanju zaposli za nedoločen čas. S tem se tudi pokaže priložnost, da si posameznik po koncu šolanja pridobi finančno neodvisnost od staršev, si lažje pridobi stanovanjski kredit in hkrati tudi poveča možnost za ustvarjanje in preživljanje svoje nove družine. V Nemčiji imajo prav poseben sistem -  imajo takoimenovane "Berufschule" - šole, v katerih se posameznik izuči za določen poklic. V pogovoru z enim od dijakov na taki šoli sem ves pozitivno šokiran izvedel, da se po končani šoli sploh ne namerava vpisati na fakulteto, temveč ima že sklenjeno pogodbo z delodajalcem, da ga ta zaposli za nedoločen čas, plačo pa ima v prvih mesecih minimalno zakonsko določeno, nato pa se stopnjuje skoraj do dvojne vrednosti. V Nemčiji namreč v takih 3-letnih šolah vrhunsko izobrazijo dijake za specifičen poklic, vsak dijak pa že v prvem letniku s pomočjo šole sklene pogodbo z delodajalcem, ter vsako leto opravi določeno število ur prakse pri delodajalcu in se na ta način tudi usposobi za delovno mesto. Delodajalac se zaveže, da bo dijaka po uspešno končanem šolanju zaposlil. Delodajalca stumulira tudi država, ki mu za ta dogovor ponudi določene ugodnosti pri davčnih obveznostih.  3. usmerja dijake v določeno poklicno smer Prav iz prej navedenega primera predlagam, da se po končani osnovni šoli vsakega učenca na podlagi tako miselnih kot tudi praktičnih testov preizkusi, kaj mu najbolj leži in kaj ga veseli. Na podlagi tega naj se vzpostavi prejšnjemu primeru podoben sistem, da se po končanem srednjem šolanju pridobi kvalificirana delovna sila z visoko zaposljivostjo. Imamo preveč raznih kvazistrokovnjakov, diplomiranih družboslovcev in ostalih nezaposljivih kadrov. Če hočemo imeti kakšne upe za prihodnost, naj se vzpodbuja kreativnost, disciplina in sodelovanje. Število vpisnih mest za družboslovne fakultete naj se zmanjša za 90 %, vpis na ekonomsko fakulteto naj se omeji za 70 - 90 %. Imamo preveč izobražene sile na nekaterih področjih, izgubljamo pa tudi sposobne ljudi oz. takoimenovani "beg možganov". 4. Zmanjša naj se samoprispevke za samostojne podjetnike Prispevki za samostojne podjetnike so previsoki. Z zmanjšanjem se bo gotovo povečalo število samozaposlenih, ki bodo ponujali kvalitetne storitve po manjših cenah, povečal se bo BDP in kupna moč. 5. v politiki se naj uvede nove omejitve glede poslanskih mest Ta točka vam bo šla še posebno v nos, toda za dobro države je nujno, da se predlog sprejme. V Sloveniji imamo preveč poslancev. Število poslanskih mest naj se zmanjša za polovico, plača poslanca naj se deli na fiksni del (zakonsko minimalna plača) + variabilni del (variira glede na aktivnost, uspešnost poslanca, prizadevanje za splošno blaginjo prebivalstva). Zakonsko naj se omeji doba poslanca na največ 10 let, potem pa se ga naj preusmeri na drugo delovno mesto izven javne uprave. Preveč imamo namreč ljudi, ki že od osamosvojitve dalje sedijo v parlamentu, a si ne prizadevajo za korist javnosti in volilcev, temveč le za osebno korist in korist ljudi v ožjem krogu.  6. Zaposleni v javni upravi naj imajo kosovno mezdo Preveč imamo ljudi, zaposlenih v JU, ki le sedijo na svojih stolčkih in za minimalni prispevek dela prejemajo prevelike plače. Zato naj bodo plačani po sistemu kosovnih mezd (fiksni + variabilni del), pri katerem naj fiksni del predstavlja zakonsko minimalno plačo, variabilni del pa naj predstavlja uspešnost na delovnem mestu. S tem se izognemo prevelikim stroškom ter motivira zaposlene, da dejansko dobro opravljajo svoje delo. Za dobro Slovenije sprejmite ta program, naj se pozabi na levo-desne politične spletke ter nekaj dejansko dobrega naredi za dobro vseh. Nenazadnje, oblast je zato, da služi in predstavlja ljudstvo.  Lep zimski pozdrav vam želi brezposelni državljan Republike Slovenije.