Vladi Republike Slovenije predlagam ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo.
Lastnik nepremičnine, ki je obremenjena s služnostno potjo, z nepremičnino ne more prosto razpolagati. Niti ne more delati na parceli z delovnimi in kmetijskimi stroji, ker mora biti nepremičnina na voljo služnostnemu upravičencu, da lahko preko te nepremičnine pride do svoje parcele. Lastnik služeče nepremičnine tudi ni upravičen do odškodnine od lastnika gospodujoče nepremičnine za škodo ali zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine, ki je nastala zaradi služnostne poti. Služnostna pot znatno ovira izkoriščanje ali uporabo zemljišča, po katerem naj bi takšna pot potekala.
Predlagam torej, da se institut služnostne poti odpravi in nadomesti z institutom nujne poti. Pri nujni poti je lastnik služeče nepremičnine upravičen do odškodnine, ki jo mora poravnati lastnik gospodujoče nepremičnine.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kaj je služnostna pot?
Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja  določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska  pravica) Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni  stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med  lastnika stvari in služnostnega upravičenca.
Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je  ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča  (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot  ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti)  lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka  služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot  določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z  vozili.
Pridobitev služnosti poti
Prenehanje služnosti poti
Nujna pot
Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno  služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med  posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri  služnostih tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer  gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti  morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer:
Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati  pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki  nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi  nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa - interes lastnika  nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika  nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče bo v  postopku uskladilo ta dva nasprotujoča interesa, vendar bo določilo  obseg, vrsto in smer nujne poti šele po oceni vseh okoliščin posameznega  primera. Nujno pot je treba ustanoviti na tistem mestu in na tak način,  da bodo prizadete nepremičnine čim manj obremenjene in njihovi lastniki  čim manj moteni. Omeniti je trebao, da ni nujno, da se nujna pot vedno  ustanovi po najkrajši možni poti, če ta najkrajša pot za zemljišča ni  najugodnejša, ali najcenejša. Upoštevati je treba konfiguracijo tal in  kulturo zemljišča.
Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, ampak mora  upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine,  preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo. Pri  določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati  višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne  poti ter zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine.