Študentski servisi so posredniki pri ponujanju študentskih del, ki so najmanj plačana dela v državi. Določena lažja dela so plačana tudi samo 2,5 evra na uro, kar velja za suženjsko obliko dela. Poleg tega delodajalcu ni potrebno plačati študentu potne stroške in malico, kar je še stopnja več pri izkoriščanju te populacije. Študentsko delo po drugi strani nastopa kot huda konkurenca vsem tistim, ki preko zavodov za zaposlovanje iščejo dolgotrajno obliko dela, saj statistike že več let (in desetletij) kažejo, da delodajalec rajši na krajši rok zaposli študenta (ker mu ni potrebno plačati prispevkov, dopusta, potnih stroškov in malice) kot na daljši rok iskalca zaposlitve z Zavoda. Dokler bo obstajal trg s poceni delovno silo (kot je študentska) in dokler bodo obstajali servisi, ki bodo služili denar na tuj račun, tudi trg dela v državi za ostale ne bo pretočen in dinamičen, niti pravičen in cenjen, saj se vzpostavlja krivičen in diskriminatoren sistem, s katerim služijo samo posredniki - na drugi strani pa ostajajo prikrajšani tako študentje (ki so na pol brezplačna delovna sila) kot tudi ostali iskalci zaposlitve (ki zaradi študentov ne pridejo niti v bližino delodajalca).