Vladi predlagam troje: 1. Ukinitev študentskih servisov - danes je veliko govora o tem, da smo študentje leni in da študiramo do 28. leta, vpis na fakultete je gromozanski, s tem pa se izgubljajo ogromne količine javnega denarja za šolnine. Delodajalci izkoriščajo študente preko študentskih servisov do onemoglosti, ti pa morajo svoj status podaljševati v nedogled, ker jim delodajalci pač ne želijo plačevati prispevkov. To državo udari na večih mestih:  -manj je priliva v pokojninsko blagajno -preveč je študiranega kadra, ker študirajo preprosto vsi -izgublja se denar za šolnine, ki se v resnici plačujejo zgolj za omogočanje študentskega dela -študentom postaja mučno, da ne dobijo služb Ukinite študentsko delo kot ločeno obliko dela, študentje pa naj na trgu dela konkurirajo preostalim zaposlenim. Temu se oporeka z lažnim argumentom, da študentje ne morejo konkurirati na normalnem trgu dela, ker ne morejo delati 40ur na teden. Večina študentov že danes dela 40 ur na teden, tisti delodajalci, s katerimi se je pa dalo do danes dogovoriti o skrajšanem delovnem času, pa bi tudi naprej sprejemali take dogovore. Ravno tako se govori o tem, da se bo s tem konkurenčnost študentov zmanjšala, pravilni izraz pa bi bil, da se bo izenačila, danes namreč študentu kot ponudniku delovne sile ne more konkurirati nihče, nasrkajo pa popolnoma vse stranke, razen delodajalcev. Če naj imamo vsi enake možnosti za pridobitev službe, potem mora obstajati zgolj ena oblika zaposlitve, kjer prehajam na svoj drugi predlog: 2. Ukinite delo za določen čas. To je bil izvorni vladni predlog za prevetritev delovnopravne zakonodaje in je bil do danes tudi najboljši. To naj bo najvišji cilj - da obstaja samo ena oblika zaposlitev, dogovore pa nadaljujte od tukaj. Tako sindikati kot delodajalci bodo bržkone sprejeli nek uravnotežen predlog o takem zakonu. 3. Seveda je končni interes povečano zaposlovanje, ki pa mu trenutno stoji na poti predvsem to, da delodajalci zaradi nesigurnosti na trgu ne zaposlujejo, ker se v primeru slabega poslovanja delavca ne bodo mogli znebiti. Žalosti me, da je situacija takšna, vendar je lažje odpuščanje nujno, če hočemo povečati zaposlovanje. Na koncu koncev se bo delodajalec, ki se nekoga želi znebiti, tega tudi znebil, pa naj bo zakon še tako rigidno zastavljen. Lažje odpuščanje naj bo zastavljeno tako, da bo spodbujalo zaposlovanje, kjer pa se mi zdi pameten še četrti predlog in sicer: 4. Sklad za odpravnine. Odpravnine povzročajo velik odpor do zaposlovanja pri delodajalcih, zato predlagam, da se sprejme zakon, da naj vsi delodajalci vsak mesec poleg preostalih prispevkov v nek državno reguliran sklad prispevajo še v sklad za odpravnine, iz katerega potem delavci, ki ostanejo na cesti dobijo odpravnino. To je situacija, v kateri zmagajo vse stranke - delavci ne bodo ostali brez odpravnin, lažje se jih bo zaposlovalo, lažje bo za delodajalce, za državo, za delavce in za vse. 
Poleg tega bi vladi predlagal še povečanje inšpektoratov za delo na črno, ker že iz osebnega življenja poznam ogromno primerov obrtnikov, ki na trgu enostavno ne morejo konkurirati, ker jim posel jemljejo tisti, ki delajo na črno. Ravno tako se naj poveča inšpektorate za oddajo stanovanj na črno, ker v Ljubljani in drugje, roko na srce, ni niti pol toliko praznih stanovanj kot jih je prijavljenih, ker lastniki ne želijo plačevati davka. Inšpektorji naj bodo plačani po uspešnosti, njihova osnovna postavka pa naj bo nizka, da se spodbudi kar najboljše delo. Na ta način bi inšpektorati odkrili ogromno, inšpektorji bi še vedno imeli visoke plače, kar pa bi bilo hkrati tudi v interesu države.