Z namenom, da bi ljudje lahko delali dlje in tako plačevali dlje v pokojninsko blagajno, predlagam naslednje reforme:
- delodajalcem naj se naloži minimalne standarde, ki jih morajo zagotavljati delavcem - nekateri delavci v Sloveniji še danes delajo v nemogočih pogojih, kar pa ni dopustno.
- prepovedati opravljanje zastonjskega dela na delovnem mestu - tj. neplačanega dela preko polnega delovnega časa, ob sobotah, nedeljah in praznikih
- uvesti ukrepe za zmanjšanje stresa na delovnem mestu
- uvesti delovna mesta, prilagojena starejšim in možnost, da se starejšega delavca ali delavca, ki se mu je zmanjšala delovna sposobnost, premesti na drugo enako plačano delovno mesto samo z aneksom k pogodbi o zaposlitvi (brez prisile ZPIZ in drugih institucij)
- uvesti subvencije za izobraževanje delavcev iz zgornje alineje - s tem bi starejši delavci in delavci z zmanjšanimi sposobnostmi dobili ustrezna znanja za opravljanje drugega dela
- prepovedati zahteve po nadurnem delu za vse, ki imajo minimalno npr. 50 % telesno okvaro ali III. kategorijo invalidnosti
- v kvotni sistem zaposlovanja invalidov sprejeti invalide, ki imajo minimalno 50 % telesno okvaro - zdaj so pogoji zelo restriktivni - moraš biti že res težek invalid, da prideš v kvoto
- prispevki za poškodbe pri delu naj bodo sorazmerni s tem, koliko poškodb pri delu se zgodi pri delodajalcu - ni mi fer, da plačuje ena pisarna, kjer do poškodb pri delu sploh ne prihaja enake prispevke za poškodbe pri delu kot gradbeno podjetje, kjer se npr. v določenem obobju vsak drugi poškoduje pri delu
- uvesti višji prispevek za invalidsko zavarovanje za podjetja, kjer prihaja do višjih stopenj invalidizacije
- čas za malico podaljšati na 45 minut, saj je 30 minut za mnoge prekratek čas, da bi pošteno pojedli zdrav topel obrok - preden prideš do menze, mine pet minut, potem se čaka pet minut na vrsto, še zlasti, če je gneča, potem petnajst minut za pojesti (pa četudi je vroče), potem pa hitro nazaj. Tako se delajo rane na želodcih in druge prebavne težave, kar niti najmanj ni v interesu delodajalca, še manj pa države, saj tako nastaja veliko invalidnosti iz razlogov, ki niso delo, so pa povezani z delom (a jih ZPIZ in ZZZS ne obravnavata kot poklicno bolezen). Ni pa treba, da je odmor za malico plačan v celoti - lahko 30 minut odmora plačanega, 15 minut pa neplačanega.
- uzakoni se, da morajo vsi delodajalci svojim zaposlenim omogočiti toplo malico (tako bodo lahko toplo malico jedli tudi tisti, ki te možnosti nimajo)
- ponovno okrepiti javni prevoz, tako da bi se lahko vsi zaposleni vozili v službo z javnim prevozom, ki bi bil učinkovit (tudi časovno). S tem bi se izboljšala prometna varnost dnevnih migrantov.
Vsi ti ukrepi bi izboljšali delovne pogoje za zaposlene in bi omogočili, da bi ljudje delali dlje.
 
P.S: Če sem kaj pozabil, lahko dopolnite s komentarji - vse dopolnitve dobrodošle! Prav tako dobrodošla konstruktivna kritika!