Glede na število prebivalcev je v Sloveniji preveč nesreč, tudi takih z najhujšimi posledicami. Pri nas je vozniška kultura slaba. Prometnih predpisov in signalizacije se velikokrat ne upošteva. O tem opozarjajo svoje voznike tudi nekatere tuje avto-moto zveze in društva. Predlagani ukrepi:
a.     Kaznovalna politika. Tu je potrebno strogo ločiti med nehotenim prekrškom in objestnostjo. Razlika je ogromna – vprašati je treba le preživele žrtve in svojce umrlih. Sem spada, poleg namerne prekoračitve hitrosti, tudi vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi, alkoholnih pijač, uporaba telefona med vožnjo, po moje pa tudi kajenje. To je objestnost, namerno povzročanje nezgod in ogrožanje splošne varnosti z najhujšimi posledicami. Delitev povzročiteljev nesreč ob kaznovanju na "revne" in "bogate" je neumnost, saj med posledicami neodgovornega ravnanja ni razlik; ubija in uničuje lahko tako reven kot bogat voznik. Sedanje ravnanje s takimi "vozniki" je navadna in nevarna potuha. Poraja se vtis, da so razne hitrostne ovire in vsaj nekatera krožišča (rondoji), ki so financirani iz davkoplačevalskega denarja, namenjene njim, dejstvo pa je, da ovirajo tudi vozila na interventnih vožnjah(!), da ne omenjam njihovega negativnega vpliva pozimi, v najslabših voznih pogojih (megla, poledice)… Vsekakor neustrezna rešitev. Radarji lahko zasledijo le "divjake" nikakor pa ne pa vseh objestnežev. To so nezrele osebnosti. V njihovih rokah je vozilo podobno le še strelnemu orožju, ostali udeleženci v prometu pa smo le nemočni talci. Zato jih je treba kaznovati drastično, za opomin drugim (trajen odvzem vozila in vozniškega dovoljenja s trajno prepovedjo vožnje), ostale prekrške pa obravnavati in kaznovati po obstoječi tarifi. Preživele žrtve in svojci umrlih bodo to potrdili.
b.    Omejitve hitrosti pri vozilih različnih kategorij. Pri težjih vozilih je potrebno poleg omejitve hitrosti upoštevati še vpliv linearne komponente (mase) težjih vozil, zlasti vlačilcev in tistih s priklopniki. Pri isti hitrosti je zaradi mase teh vozil kinetična energija kar nekajkrat večja od kinetične energije lažjih vozil, zavorne poti so znatno daljše, rušilna moč pri nesrečah pa zaradi večje mase neprimerno večja. Zato bi morale biti ob istih pogojih hitrosti težjih vozil bolj omejene.
c.     Sprememba zakonodaje. Če ne drugače, je potrebno vsaj pred vsako spremembo prometne zakonodaje povsod pregledati stanje prometne signalizacije, odpraviti nelogičnosti, poškodbe, napake in pomanjkljivosti. Uporabniki prometnic bi pri tem vsekakor sodelovali, saj je to v skupnem interesu, ker jih dnevno uporabljajo, jih poznajo in bi svoja opažanja sporočali raznim društvom, na primer AMZS, ta pa naprej. Tako kot vozila morajo biti tudi ceste v brezhibnem stanju. Ta način ugotavljanja stanja in obveščanja je učinkovit in cenen.
d.    Obstoječa zakonodaja je tudi sicer do težjih vozil (tovornjakov) preveč hlapčevska. Nedisciplinirani povzročajo vsaj zastoje, glede na dejstvo, da ceste uničujejo veliko bolj, kot osebna vozila, pa je uporabnina, ki jo plačujejo le simbolična in bi jo bilo nujno potrebno povečati. Kjer se le da, preusmeriti tovorni promet na železnice.