Predlagam izboljšanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji.
1) Odpustiti vse prodajalce in prodajalke (v nadaljevanju: prodajalci) vozovnic. Prodajalce vozovnic nadomestiti z avtomati za prodajo vozovnic - takšnimi, ki vračajo tudi drobiž. Noben problem ni teh avtomatov kupiti kje v evroobmočju (da so prilagojeni na evro), jih opremiti s slovenskimi napisi in jih postaviti na železniške postaje. Takšne avtomate imajo namreč na praktično vseh železniških postajah v Evropi. Prihranek z avtomatizacijo prodaje vozovnic bi bil izredno velik, saj bi odpadli stroški dela prodajalcev vozovnic. Stroški investicijskih vlaganj v prvem letu bi se povrnili v naslednjem letu, stroški odpravnin pa v nadaljnjem enem letu.
2) Odpustiti 95 % kontrolorjev in kontrolork (v nadaljevanju: kontrolorji) vozovnic. Preostali kontrolorji po vzorčnem načelu pregledajo vozovnice na določenem številu vlakov na določeni relaciji po vzoru Ljubljanskega Mestnega potniškega prometa. V primeru, da kdo nima vozovnice, plača globo v višini 40 EUR, ki je prihodek bodisi Slovenskih železnic, bodisi državnega proračuna. Tukaj bi bile najvišji strošek odpravnine, ki pa bi se povrnile s prihodom večjega števila potnikov na železnice, saj bi železniški prevoz postal prijaznejši. Lahko se uvede tudi sistem, po katerem potnik, ko želi priti na peron, vozovnico vtakne v avtomat, da se mu odprejo vrata na peron (to imajo npr. v Veliki Britaniji).
3) Vlaki naj na vseh relacijah vozijo vsak dan v tednu. Na nekaterih relacijah namreč ob nedeljah ni vlakov. Npr. Ljubljana - Kamnik - Ljubljana in Celje - Velenje - Celje. To onemogoča ljudem, da bi ob nedeljah za prevoz v navedene kraje uporabili vlak, kar pa spet zmanjšuje število potnikov na železnicah.
4) Vse železniške postaje naj se opremi s pisnimi napovedniki vlakov in opozorili o zamudah. To bo prispevalo k prijaznosti železniškega prevoza in s tem k večjemu številu potnikov.
5) Na srednji rok s pomočjo evropskih sredstev zgraditi drugi tir vseh železniških prog v Sloveniji in odpraviti nepotrebne ovinke na že obstoječih enotirnih (npr. pri Kozini)  in dvotirnih (npr. med Brezovico in Logatcem) železniških progah. Prav tako je potrebno posodobiti in omogočiti večje hitrosti na vseh ostalih železniških progah v Sloveniji. Odpraviti vsa nivojska križanja in zagotoviti varnost cestnega prometa ob železnici (če ne drugače tudi z ograjo) (bral sem npr. da na relaciji proti Mariboru vozi vlak počasi samo zato, ker ni zagotovljena varnost cestnega prometa. S tem se bo omogočilo hitrejši in pogostejši železniški promet po vseh železniških progah v Sloveniji, kar pa bo spet pripeljalo dodatne potnike na železnico. S tem se bo izboljšala tudi kakovost tovornega železniškega prometa in s tem tudi večje št. prepeljanega tovora po železnici.
6) Na daljši rok pa bi bilo potrebno v Sloveniji zgraditi nove železniške povezave. Mnogi kraji v Sloveniji namreč ležijo daleč stran od najbližje železniške povezave, kar pa onemogoča prebivalstvu teh krajev, da bi železniški prevoz uporabljali.
Menim, da si lahko pri vseh naštetih posodobitvah pomagamo s sredstvi iz strukturnih in kohezijskega sklada EU, zaradi česar menim, da stroški za Slovenijo ne bodo nerazumno visoki. To bo omogočilo tudi ponovni zagon gradbeništva in tudi nove zaposlitve.