Predlagam vladi.
Moje izkušnje so stare že skoraj 10 let in nič ne kaže, da bi bilo danes kaj drugače, preglednejše. Takrat sem namreč kot mlad in neizkušen diplomant iskal službo na skoraj vseh šolah v radiusu 50km, si pri tem nabral nemalo izkušenj, praks in znanj s področja delovnega prava.
Moja zgodba/mnenje je sledeče.
Javni razpisi - potreba po delavcu.
Zakonodaja je takrat omogočala, da lahko delodajalec v primeru, da že ima za njega ustreznega kandidata objavi potrebo na zavodu z oznako "brez posredovanja zavoda" in zavod za zaposlovanje, kamor je delodajalec sicer po zakonu obligiran javiti potrebo po delavcu, to zato ni objavil na svojih oglasnih deskah oziroma internetni strani. Sicer zakonu zadoščeno, po drugi strani pa se s tem precej zoži krog potencialnih dobrih kandidatov oziroma možnost izbire najboljšega. Seveda, če ima delodajalec kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in je z njim iz preteklih izkušenj zadovoljen, potem je tak način zaposlovanja korekten, zmanjšuje birokracijo, če pa se ta mehanizem zlorablja za namene prekrivanja preb po delu zato, da jo vidi čim manj izkalcev zaposlitev oziroma zato, da se nanj prijavi zgolj dotična oseba, oziroma oseba, ki razpisnim pogojem niti ne ustreza (nima pogojev), potem pa je tak način sporen in bi moral biti ustreno sankcioniran.
Slednji primer je primer, ko npr. direktorji, ravnatelji "skrivajo" razpise oziroma za določen čas zaposljujejo študente, prijatelje /.../ z izgovorom, da je bila pač ta oseba/zaposleni edina prijavljena na razpis oziroma je kot zakoniti zastopnik moral zagotoviti "delavca". Primer slabe prakse/izigravanja delovne zakonodaje?
Predlagam vladi, da v kolikor je več kot očitno, da je v javnem zavodu oziroma gospodarskem subjektu v večinski lasti države prišlo do zaposlitve določenega delavca na opisan sporen način, da se delavcu prekine delovno razmerje po zakonu, direktor/ravnatelj je sankcioniran, razpis se ponovi z JAVNO objavo "s posredovanjem" zavoda za zaposlovanje.
Tako je bilo pred cca. 10 leti in nič ne kaže, da je danes kaj drugače. Javni zavodi lahko, če lahko sami zagotovijo javnost objave potrebe po delu, razpis preprosto objavijo na svoji oglasni deski, internetni strani, lokalnem časopisu /.../ in je zakonu zadoščeno, kar pa pomeni, da lahko tako prakso znova štejemo med zavajajočo, saj tako objavljeni razpisi največkrat ostanejo prezrti s strani večine potencialnih kandidatov/delavcev. Kdo pa bere, gleda, posluša "vse"?
Živimo v času nenehnih sprememb, ekonomske, gospodarske krize in prav bi bilo da se načelo enakosti za vse zagotovi danes bolj kot kdajkoli poprej. Zato predlagam, da javni zavodi, gospodarske družbe v večinski državni lasti morajo po zakonu objaviti potrebo po delavcu na zavodu za zaposlovanje, zavod pa te razpise javno objavi na svoji spletni strani v dveh rubrikah: 1. "delodajalec želi najboljšega kandidata za razpisano delovno mesto" in 2. "delodajalec izpolnjuje zakonsko obvezo javne objave". Ali podobno ...
Možnost 2 je sicer v praksi že "dostopna" na zavodih za zaposlovanje, vendar je pot do nje zelo trnova in boleča ...
Torej predlagam načelo transparentnosti s sismom vse na enem mestu (nptr. spletni portal).
Privatni/realni sektor se lahko izozame iz predloga.
Lp