Predlagam, da država začne bolj aktivno spodbujati delo na domu v obliki subvencij, olajšav in podobnega. S to obliko dela lahko namreč delodajalci privarčujejo na potnih stroških za zaposlene, elektriki, ogrevanju, malici; raziskave pa prav tako kažejo, da se je pri ljudeh, ki delajo od doma, bistveno zmanjšal stres, pritisk in povečala učinkovitost. Zaposleni si lahko svoj delovni čas razporedijo kakor želijo, kar zelo razbremeni starše z majhnimi otroci in tudi ljudi, ki denimo skrbijo za ostarelega sorodnika. Prav tako ljudje,ki delajo od doma bistveno manj "posegajo" po bolniških: vzemimo npr. alergika, asmatika ali človeka z glavkomom - vso ti imajo minimalno 2-3 specialistične preglede na leto; ker specialisti v bolnišnicah ne delajo popoldan, si je zaposleni prisiljen vzeti bolniško. V kolikor delodajalec dovoli fleksibilen delovni čas to seveda ni problem, ampak na žalost je veliko delodajalcev zelo nefleksibilnih glede tega. Zaradi tega je delo na domu, prav tako eno od sredstev varčevanja v zdravstveni blagajni. 
Verjamem, da veliko delovnih mest ni primernih za to obliko dela; je pa jih tudi veliko, ki bi bila bolj učinkovita če bi zaposleni delali od doma. Vzemimo denimo komercialista, ki piše ponudbe  za strojno opremo - trg: celoten svet. Ta komercialist v veliki meri profitira od dela od doma, saj si delovni čas razporedi glede na čas stranke: denimo če ima stranko v Braziliji bo delal popoldan; če pa v Rusiji bo pa pač malo bolj zgodaj vstal. Žal se pri nas delodajalci obnašajo kot da so zaposleni njihova last  in mislijo, da so bolj učinkoviti če jim kdo od nadrejenih »diha za vrat«. Poleg tega so v večini popolnoma neodprti do vseh vrst inovacij, zato jih mora država "prisiliti" oziroma jih »pritegniti«, da začnejo razmišljati drugače.