Imam dopolnilni predlog glede predlaganega zvišanja kapitalskih dobičkov in dividend na 25%.
Ljudje bi morali biti motivirani (tudi) za varčevanje v delnicah in podobnih naložbah, saj država ne bo zmogla zagotavljati dostojnih pokojnin za večino prebivalcev. Z novim vladnim predlogom bodo (po silovitih kapitalskih izgubah v zadnjih letih) ljudje vsekakor še bolj demotivirani za varčevanje v delnicah. Vemo pa, da je v razvitih državah varčevanje v delnicah eno najpomembnejših načinov varčevanja prebivalstva.
S predlogom z zvišanju davka na 25% se v osnovi ne strinjam (argumenti so spodaj), a če bo predlog zaradi kriznih razmer obveljal, naj se mu doda še nekaj popravkov:
 
Pomisleki:
1) bogatejši sloj prebivalstva so večinoma podjetniki in delnice lahko kupujejo prek svojih podjetij. Davek na dobiček podjetij naj bi se celo znižal na 15%. Tako bodo bogatejši imeli bistven privilegij pri kapitalskih dobičkih in dividendah kot pa srednji in nižji sloj. Sploh pa naj bi po poročanju medijev v preteklosti precej kapitala pobegnilo v tujino (v davčne oaze) in tako so iznajdljivi bogati ponovno močno privilegirani pred ostalim prebivalstvom.
Predlog: morali bi doseči izravnavo te anomalije. Ker se kratkoročno bolj splača delnice kupovati na podjetje, bi se moralo dolgoročno bolj splačati delnice kupovati fizičnim osebam. Npr. po petih letih lastništva (da motiviramo dolgoročno lastništvo) bi bili kapitalski dobički za fizične osebe obdavčeni le še 10% (tj. manj kot pri podjetju), po desetih letih lastništva pa 0%. Ničelno obdavčitev davka na srednjeročne kapitalske dobičke pozna kar nekaj članic EU. Trenutna davčna lestvica z zmanjševanjem kapitalskih dobičkov proti nič na rok 20 let je brezpredmetna, ker v tem času lahko večina firm iz vlagateljevega portfelja gre v stečaj, lahko se vmes zgodi prevzem in prevzemnik iztisne male delničarje itd.
Tudi glede obdavčitve dividend bodo lastniki podjetij močno privilegirani pred fizičnimi osebami, saj bodo plačevali skoraj polovico nižji davek. Predlagam, da se za fizične osebe po vzoru bančnih obresti ne obdavči posamičnih izplačil dividend do zneska npr. 200 EUR (s tem se privilegira nižje sloje). Če pa dividenda posameznega izdajatelja presega 200 EUR, se razlika obdavči cedularno po predlagani davčni stopnji.
2) precej malih delničarjev ponižno dolgoročno čaka v delnicah zaradi nižanja kapitalske osnove (vsakih 5 let se davek na kapitalske dobičke zniža za 5 odstotnih točk). Z uvedbo predlagane višje stopnje (25%) bi povsem demotivirali dolgoročne vlagatelje, saj se jim vsakih nekaj let spremenijo pravila igre in še preden padejo v nižji davčni razred, se spremeni zakon o obdavčitvi. Poleg tega na daljši rok lahko inflacija pobere ves kapitalski dobiček, vlagatelji pa so še vedno obdavčeni kot bi da dosegli realne kapitalske dobičke.
Predlog: kapitalski dobički ob prodaji bi morali biti obdavčeni tako, kot so zakonsko obdavčeni v trenutku, ko je vlagatelj delnice kupil. Druga možnost je ponovno ta, da se z leti lastništva stopnja davka močneje zniža (tj. po petih letih lastništva ostane še 10% davka, po desetih letih 0%).
3) Kapitalski dobički in izgube se za fizične osebe pobotajo le znotraj istega koledarskega leta. Fizične osebe so v tem pogledu spet zelo deprivilegirane v primerjavi s podjetniki, ki lahko izgubo pobotajo s prihodnjimi dobički. Tako za fizične osebe dejanski davek na dobiček ni 25% ampak  je efektivna davčna stopnja v najslabšem primeru lahko celo 100% (če preteklo leto mali delničar realizira visoko izgubo, v naslednjem letu pa realizira minimalni dobiček, ki mu ga za povrh vsega država še obdavči).
Predlog: kapitalsko izgubo za fizične osebe naj se prenaša v naslednja leta, kjer bi se lahko pobotala z bodočimi kapitalskimi dobički. Ni namreč korektno, da država pobira davek od dobička, pa čeprav ima vlagatelj kumulativno izgubo.
4) Del prebivalstva dolgoročno vlaga v delnice prek storitve individualnega upravljanja premoženja. To je ena redkih oblik finančnih storitev, ko se obračunava DDV, in sicer po stopnji 20% (za upravljavsko provizijo in za delitev dobička med banko/BPH in stranko). Poleg tega pa prihaja celo do dvojne obdavčitve, saj se plačilo DDV ne upošteva kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčenju kapitalskih dobičkov).
Predlog: storitev individualnega upravljanja premoženja bi bilo potrebno izenačiti s storitvijo vzajemnih skladov, kjer se DDV ne obračunava. Med obema storitvama ni vsebinsko bistvene razlike, z davčnega vidika pa med njima razlika neupravičeno obstaja.