Z uvedbo davka na nepremičnine povečamo pritisk na ponudbeni strani in obdavčimo lastnike kapitala. S tem omogočimo mladim družinam cenejši dostop do stanovanja, premožnejši sloj prebivalstva pa prisilimo k participaciji pri varčevalnih pogojih. Obvezno je uvesti selekcionirano obdavčitev. Minimalna davčna stopnja za lastnike stanovanj, ki v nepremičnini dejansko živijo in progresivna za tiste lastnike, ki z nepremičninami služijo. Upravniki morajo imeti podatke o stanovanjih, ki se oddajo, o tem jih zaradi razdelitve stroške obveščajo tudi stanovalci. Vlada bi morala sprejeti zakonodajo, ki bi od upravnik zahtevala redno posredovanje podatkov o oddajanju stanovanj. S tem bi zajezili "črno" oddajanje stanovanj, hkrati pa bi dobili relevantne podatke o uporabnikih stanovanj. Davčne utaje z izvirnostjo, da imamo prijavljeno partnerico v enem, otroka v drugem stanovanju, tretjega pa si lastnimo sami bi enostavno prepričili. Pobiranje davkov iz oddajanja stanovanj v najem bi se bistveno izboljšalo, če bi zakonodaja predpisala visoke kazni za potencialne utajevalce davkov. Uvedene bi bila baza o številu stanovanj, ki se oddajo in bi omogočila pravičnejšo uvedbo davka na nepremičnine. Potrebno se je zavedati, da podatkov o trgu najemnih stanovanj ne spremlja nobena institucija in je tu tudi iz tega vidika nujno.