Glede na to, da se v novem zakonu ZPIZ-2 obremenitve za samozaposlene dodatno povečujejo, bom prikazal, da so samozaposleni (vsaj tisti, ki ne morejo služiti preko visoke urne postavke) že sedaj zelo obremenjeni, po novem pa bodo čez vsako razumno mero. Tisti, ki pridobivajo prihodek z nizkimi urnimi postavkami, v takem sistemu že sedaj komaj zdržijo, če hočejo biti pošteni (=plačati vse davke in prispevke), po novem bo pa za marsikoga nemogoče.
Za primer sem vzel inštrukcije, kjer so danes neke maksimalne cene na uro (po oglasih) 12,5€, če hočeš biti konkurenčen, pa 10 €. Vzemimo, da imaš 5 ur na dan (kar sicer ni preprosto doseči), pa še primer, da imaš 8 ur na dan, 22 dni na mesec. Primer je za samozaposlenega z normiranimi stroški. Prva tabela prikazuje prihodke in odhodke, prispevke itd in koliko ostane na koncu po starem sistemu. Druga tabela prikazuje to po novem (ampak brez prehodnega obdobja, tako kot bo po polni uveljavitvi).
V tabelah so: Bruto2 = cena ure x ur na mesec normirani stroški 25% = bruto2 x 0,25 Bruto1 = Bruto2 - normirani stroški Bruto1 na leto je obenem osnova, na podlagi katere DURS določi, v kateri razred za prispevke spada samozaposleni Prispevki na mesec so določeni glede na ta razred (taki so bili za december 2010) -tu bi opozoril, da že pri 5 urah na dan po 10€ padeš v drugi razred za prispevke. Neto2 = Bruto1 - prispevki Od Neto2 se na koncu dejansko obračuna dohodnina (zato do sedaj nisem vključil nobenih akontacij) Dohodnina = (Neto - 3051)x0,16 (3051=splošna olajšava), noben od navedenih primerov ne pride nad 16% Neto1, to je koliko ti na koncu ostane v žepu, na mesec in na leto
Tabela 1 (stari sistem)
 
 
Tabela 2 (novi sistem)
 
 
Iz tega vidimo, da že po starem sistemu nekdo, ki zasluži 1100 € bruto2 na mesec, mu ostane dejansko v žepu le 447 €. Po novem sistemu mu bo ostalo le 304 €. Pa tudi nekdo, ki zasluži na videz spodobnih 2200 € bruto2 na mesec, mu  po starem sistemu ostane 997 €, po novem pa le 853 €. Res je, da v kolikor so stroški manjši od 25%, odvisno od vrste dela, to deluje kot nek korektiv (glej neto1 skupaj  stroški , zadnja vrstica tabel), a so končni zneski še vedno nizki. Glavna obremenitev samozaposlenih pri nizkih dohodkih so prispevki, ne dohodnina.
Ne vem, na kakšni podlagi se je ustvarilo splošno mnenje, da samozaposleni zelo dobro pridejo skozi, ker dejanski podatki kažejo povsem drugo sliko. Ne more pa se valiti na vse bremena tistih posameznikov samozaposlenih, ki se znadejo in prikazujejo nizke dohodke. Treba je usposobiti  inšpekcijske službe, da bodo take primere znale odkrivati, ne pa spreminjati sistema in udariti po vseh, če tega niso zmožne (to gre tudi v kontekst dokazovanja izvora premoženja, o katerem se zadnje čase precej govori).
Že stari sistem ne spodbuja socialnega podjetništva (če pod tem razumemo delo za nizko urno postavko, za preživetje). Po novem bo še bistveno slabše. Menda je iz zgornjih podatkov tudi jasno, da dejansko če hočeš preživeti v eni taki stvari (kot npr. inštrukcije ali kaj podobnega), da je enostavno življenjska nuja, da se del dohodkov skrije (ker obremeniti odjemalce s temi stroški bi pomenilo dvigniti urno postavko na čez 20 €, kar pa ne bo nihče plačal). Torej, če bo s strožjimi ukrepi uspelo zatreti take vrste sivo ekonomijo, ne bo niti sive niti bele ekonomije, upam da je to jasno. Treba je razmišljati v smer, da se ta spodnji del lestvice razbremeni, ne pa dodatno obremeni (kar širše spada pod razbremenitev stroškov dela, o čemer so dosti govori, da je pri nas enormna). Sedaj pa še k anomalijam novega sistema. Ta novi sistem, ko si v določenem razredu za prispevke, da plačuješ za zgornjo mejo tega razreda (do sedaj si za spodnjo) je nepravična in jo je treba spremeniti. Pravično bi bilo, da se uvede obračun po dejanski osnovi, ne po razredih (menda to ni prekomplicirano, samo v določeno formulo bo treba vnesti podatek o dejanski osnovi). Poleg tega bi lahko uvedli poračun za nazaj, ne pa da se v naslednjem letu plačuje prispevke glede na prejšnje leto (to lahko ostane kot štartna točka, ki pa se čez leto prilagaja glede na tekoče dohodke). Zaradi poračuna za nazaj tudi ne bo potrebno "kaznovanje" z višjim razredom, če po novem zakonu zaprosiš za nižji razred in se zmotiš za več kot (zdi se mi) 20%.
Tudi določanje osnove za prispevke ni pošteno, določa se glede na bruto povprečno plačo v Sloveniji (kjer niso všteti prispevki delodajalca), v osnovo samozaposlenega pa se štejejo tudi prispevki delodajalca, ne le delojemalca. Ker samozaposleni odvajajo tudi prispevke delodajalca, bi se ti morali odšteti od osnove, da bi bili izenačeni z zaposlenimi (ker tam se upošteva bruto brez prispevkov delodajalca).
Pred časom (kake 2 leti nazaj) je s strani mislim da Obrtno-podjetniške zbornice bil dan predlog, da se normirani stroški dvignejo na 40%. V luči zgornjih podatkov se vidi kot zelo smiselno, ker bi delno korigiralo zelo visoko obremenitev.
DODATEK
Prilagam še dve tabeli, ki kažeta bruto2 (celoten dohodek z vklj. normiranimi stroški), prispevki, dohodnino na mesec (ne akontacijo, končen izračun), neto1(ko plačamo prispevke in dohodnino) in neto1+norm. stroški.
Star sistem
 
Nov sistem
 

 
Problem pri obeh sistemih je za tiste z nizkim bruto2, s tem da se pri novem to še zaostri. Po starem sistemu je potreben bruto2 blizu 1300€, da pride neto1 na zajamčeno plačo, po novem kar 1500€. Na primeru inštrukcij sem pokazal, da so taki bruto2 zelo težko dosegljivi. Podobno velja za vse dejavnosti, kjer ni mogoče dosegati večjih urnih postavk.
Če pa pogledamo bruto2 800€ po novem sistemu (tak bruto2 ravno pade v naslednji razred prispevkov), je neto1 samo 88€ oz. neto1+norm.stroški 288€. Pri navidez še kar spodobnem dohodku bruto2 se realno s tem ne da preživeti! Tak s.p. dela samo še za plačevanje prispevkov, in ker se ti povrhu štejejo v osnovi za določitev le-teh, zelo težko pride v nižji razred (kjer pa skoraj ni nič na boljšem; bruto2 700€, neto1 183€, s stroški 358€).
Nekaj je treba narediti v spodnjem delu lestvice, da bodo s.p.-ji tu sploh lahko obstajali oz. legalno delovali. Možnosti so:
-prispevkov se vsekakor ne računa na zgornjo mejo razreda, kvečjemu po dejanski osnovi
-če že mora biti najnižja osnova,naj bo to minimalna plača, čeprav ne vem, zakaj je to potrebno in s tem določati nek minimum za delovanje s.p.-ja.
-doda se neke osnovne normirane stroške, npr. 200€, ti  zmanjšujejo osnovo za prispevke (kot. npr. pri dohodnini) in nato kot do sedaj 25% od bruto2
-če že ne bi povsod priznali 40% normiranih stroškov (saj tudi višje po lestvici je razkorak med bruto2 in neto1 ogromen), bi lahko 40% priznali do nekega bruto2, za razliko od tam naprej pa npr. 25%,
-tak sistem npr. 200€ + 40% do nekega bruto2 in 25% za razliko od tu naprej bi kar realno odražal tipično dejansko stanje, ko ima vsak neke fiksne stroške, medtem ko variabilni del pada z naraščajočim bruto2 (seveda se vseh primerov ne da zajeti).