Z restriktivno politiko kreditiranja se je drastično poslabšala možnost pridobitve nepremičnin, skladno s tem so se tudi dvignile cene najemnin, pa tudi so najemniške nepremičnine pogosto neprimerne za oddajanje. Hkrati je tudi premalo ustreznih najemniških stanovanj, na drugi strani preveč lastnikov, ki nimajo sredstev za prenovo nepremičnin. Pogosto tudi sami živijo v neprimerno vzdrževanih (prevelikih) stanovanjih. Tako glede na cene nepremičnin, sploh v večjih mestih, kot tudi glede na višino najemnin, mladi praktično ne morejo priti do stanovanja ali hiše. Po drugi strani je vidno, opazno tudi od zunaj, da so mnoge nepremičnine zapuščene, neogravane, plesnive, s starimi neustreznimi okni, kar ogroža, vsaj v večstanovanjskih hišah, tudi sosednja stanovanja oziroma imajo lastniki teh stanovanj večje stroške kurjave in vzdrževanja lastnih nepremičnin.
Zato predlagam:
1. Kreditiranje se omogoči tudi na osnovi zaveze lastnika nepremičnine, ki nima lastnih sredstev za prenovo ali mu banke sicer ne odobrijo kredita, da bo kredit porabil za prenovo slednje in bo nato nepremičnino oddajal do poplačila kredita; najemnina je v tem primeru kritje za obroke kredita.
2. Nepremičnine, še posebno v večstanovanjskih stavbah bi bilo nujno potrebno vzdrževati, ogrevati, prezračevati, neuporabljene, nenaseljene nepremičnine, še posebno stanovanja v večstanovanjskih stavbah bi morale biti predmet rednih kontrol inšpektorjev. V kolikor lastnik ne bi mogel ali želel prenoviti in tudi sicer primerno vzdrževati nepremičnine, bi se odredil začasni zaseg, prenovo in najem kot je opisano v točki 1, dokler kredit ni poplačan. Lastnikom, ki prebivajo v prevelikih stanovanjih, ki jih ne morejo vzdrževati, bi se v tem času zagotovilo primerno manjše stanovanje za bivanje.
Del denarja za ureditev dostopnosti do nepremičnin bi seveda morala prispevati tudi država v obliki nepovratnih sredstev v sklopu stanovanjske politike in sredstev za ekološko primerno prenovo nepremičnin in s tem zmanjševanjem ogljičnega odtisa pri ogrevanju nepremičnin. Za to je Slovenija od EU prejela oziroma lahko prejme dodatna sredstva.