Predlog, ki ga še nihče ni javno omenjal, pa bi utegnil delovati
Če privzamemo, da se večina drži ukrepov*, pa kljub temu še prihaja do okužb in pritiska na bolnice, v nečem tiči realni razlog za to, razlog, o katerem se javno malo govori, a nedvomno obstaja.
Trenutno smo ljudje bodisi v delovnih organizacijah ali pa doma (ostali so kot se le da že izolirani). Pogosto pa sta v posameznem gospodinjstvu dva zaposlena v različnih organizacijah, kar pomeni, da se ob taki incidenci, kot jo imamo trenutno, okužbe širijo iz ene DO v drugo in posledično tudi do izoliranih skupin.
* Ukrepi temeljijo na preprečevanju socialnih stikov IN zaščitnih sredstvih in skupaj NISO 100% učinkoviti. Do socialnih stikov kljub ukrepom prihaja (izjeme predvidevajo že ukrepi sami), zaščitna sredstva (in njihova uporaba) pa prav tako niso 100% zanesljiva, saj tam, kjer so stiki nujni, kljub poklicni uporabi prihaja do okužb.
Janez dela v Elanu, njegova žena M. pa na občini, kjer dela tudi R., F. njena tašča, ki živi z njo pa čisti v bolnici. Tudi Jože, ki ima doma mamo s sladkorno, dela v Elanu. Ker zaščitni urepi niso 100% učinkoviti, se tako lahko v nekaj dneh njena mama naleze od G., ki je šel k zdravniku, ker si je zlomil nogo, pa sploh ni vedel, da je okužen. In nihče od njih ni kršil nobenega ukrepa, pa je kljub temu življenje ogroženo.
 
PREDLOG:
Če bi se dogovorili, da dva tedna iz vsakega gospodinjstva hodi na delo le eden, razen če hodijo v isto DO, bi dobili prave "mehurčke" za dva tedna.
Tiste, kjer v tem času ne bi prišlo do okužbe, bi po dveh tednih lahko "združili", tako da se vanje lahko vrnejo na delo tudi tisti, ki so bili v drugem varnem "mehurčku". Tisti, pri katerih se okužba pojavi, pa ostanejo v prvotnem načinu (se pravi, da so tisti, ki hodijo na delo v tako DO, edini člani gospodinjstva, ki hodijo na delo.), dokler ne mine 14 dni od zadnje okužbe.
Tisti, ki ostanejo doma, lahko delajo od doma, so na čakanju, ali pa se začasno zaposlijo v tisti organizaciji v katero že hodi drug član gospodinjstva.
1. Vsi prebivalci se prijavijo svoj družinski mehurček, osebe, ki bodisi živijo skupaj, ali pa so v tesnih stikih.
2. Delodajalci in druge organizacije medtem prijavijo svoj delovni mehurček, za katerega dobijo lastno kodo.
3. Vsak družinski mehurček se lahko poveže z enim od delovnih mehurčkov in delodajalcu sporoči ali ostane doma ali pa bo hodil na delo.
 
1. Delodajalci javijo, kateri delavci ostanejo na delu in kateri ostanejo doma.
2. po končanem enem tednu izbrani državni organ vsakemu mehurčku javi, koliko okužb so zaznali med delavci iz obeh seznamov. Delodajalec obvesti delavce.
4. Tisti iz varnih mehurčkov so odgovorni, da se družijo samo z osebami iz ostalih varnih mehurčkov.
5. Osebe iz mehurčkov z okužbami v tem obdobju, se lahko družijo samo znotraj mehurčka.
 
IZVEDBA: "za registracijo" takih mehurčkov niti ne bi bila potrebna posebna aplikacija, preko davčnih številk in SMS sporočil, bi lahko dosegli večino (zaposlenega) prebivalstva.
Tako bi ustavili širjenje med posameznimi organizacijami, skoraj tako učinkovito, kot pri popolnem zaprtju, obenem pa bi lahko gospodarstvo še vedno delovalo in lahko v nekaj tednih delovalo na polno. Poleg tega bi se znotraj takega mehurčka ljudje lahko celo družili (po enem tednu brez novih okužb v njem). To pa bi nadomestilo marsikak dosedanji ukrep (prehod med občinami, policijsko uro, v manjših skupnostih pa še kakšnega).
DOPOLNILNI PREDLOG: Tako izolacijo posameznih skupin bi dodatno spodbudila začasna davčna politika, ki bi pravično razporedila dohodke tako, da tisti, ki delajo in tisti, ki bi morali ostati doma ne bi bili v bistveno drugačnem materialnem položaju, na primer da se plače zaposlenih progresivno (večje plače mnogo bolj) obdavčijo tako, da se iz teh sredstev financirajo nadomestila tistim zaposlenim, ki ostanejo doma. Če ti ne delajo od doma, bi načeloma morali dobit enako nadomestilo.
PREMISLITE PROSIM!