Draga vlada, oglašam se vam (zaenkrat še zaposlena, na čakanju na delo) vezano na vaše najnovejše ukrepe reševanja našega turizma (kolikor se je sploh dalo razbrati iz medijev in novinarskih konferenc). Prosim, da ne mečete vsega v en koš, turizem niso le hoteli in druge nastanitve (za kar nudite bone). Optimistično napovedujete oživljanje turizma, z razdeljevanjem bonov, ki jih bo koristilo cca 50% slovenskih državljanov (tako sem zasledila, da je nekje omenil g. Lahovnik); situacija naj bi se izboljšala v enem mesecu (do 30.6., kolikor ste podaljšali čakanje na delo, a s tem, da morajo delodajalci vseeno prispevati določena sredstva, ki jih mnogi v manjših agencijah nimamo, niti za najemnine, elektriko ipd, obenem pa od države nismo niti prejeli sredstev za plače za nazaj); torej kot rečeno,situacija naj bi se izboljšala tako zelo, da bomo potem pa kar vsi lahko delali in služili,kot da skoraj nič ni bilo. Skrajšan delovni čas v nadaljevanju, ob tem da firme nimajo dohodkov za kritje polovice ali več plač zaposlenim, obenem pa ni dela. Mogoče boste rešili nekaj delovnih mest v hotelih in podobnem, ne boste pa rešili potovalne industrije, pa tu ne govorim le o agencijah, ki nudijo počitnice v tujini; govorim tudi o servisu, ki ga nudimo slovenskim poslovnim gostom, od letalskih vozovnic do namestitev in ostalih storitev po celem svetu. Tu se morate strinjati, da ta segment do konca junija ne bo oživel (ne bo kongresov, sestankov, poletov) in edino logićno bi bilo, da se ukrep čakanja na delo iz PKP1 podaljša do ponovnega povpraševanja po teh storitvah (kar se bo zagotovo zgodilo!). Verjemite, vsi,ki smo sedaj prisilno doma (ali pa na Zavodu) si želimo delati, ker od zraka se živeti pač ne da in potrebujemo sredstva za preživetje! PKP3 ne zagotavlja preživetja in glede na to, da so pogoji skoraj enaki kot če si prijavljen na Zavodu za zaposlovanje predvidevam, da nas bo mnogo dobilo odpovedi iz poslovnih razlogov takoj po 31.5. Vaši ministri so na eni od novinarskih konferenc en za drugim ponavljali mantro o stimulativnosti teh ukrepov in nam solili pamet o ribah, ribičih in palicah. Rečem lahko le to, da tisto kar delaš in v kar verjameš (in bo v končni fazi spet potrebno) ne zavržeš kar čez noč! In, da bo jasno, iščem drugo službo, a je pri 62 letih in 90000 iskalcih zaposlitve ne dobim!
Torej, po temle dolgem pisanju, na kratko: podaljšanje čakanja na delo po pogojih iz PKP1 in to do oktobra, novembra - edino to bi rešilo mnogo delovnih mest v turistični panogi.
Ostanite zdravi!