Zakonodaja pravi, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Ker se kot teden smatra čas od ponedeljka do nedelje, delodajalci/planerji to izkoriščajo. 

Če pokažem na primeru iz plana za avgust 2019: 

- četrtek: prosto

- petek: 12:45 

- sobota: 12:30

- nedelja: 12:30

- ponedeljek: 7:00

- torek: prosto

- sreda: 11:30

- četrtek: 12:30

- petek: 7:00

- sobota: 8:00

- nedelja: prosto

Če štejemo delovne ure po trenutni zakonodaji je vse v redu, saj seštevek ur od ponedeljka do nedelje nanese 46 ur.  

Če štejemo 7 zaporednih dni od petka do četrtka, je to 68 ur in 45 minut. Od sobote do petka, 63 ur. Od nedelje do sobote, 58 ur in 30 minut. Oziroma, če vse vzamemo skupaj, je to 83 ur in 45 minut v devetih dneh. 

Tako tolmačenje 'tedna' prinese preobremenjenost katere posledica sta visoko število bolniških in fluktuacija. S tem pa se poleg že tako natrpanega urnika delo prenese na tiste, ki (še) niso na bolniških in (še) ne dajejo odpovedi. 

Predlagam, da se del Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o omejitvi števila delovnih ur na teden spremeni v omejitev števila delovnih ur v (katerihkoli) 7 zaporednih dneh. V določenih poklicih vikendov namreč ne poznamo.