title content path author downvotes id end consideration date number comments number views proposal type response response date response due date sent date upvotes url string string string string string string string string string string string string string string string string meta title=True meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta meta Vzporedni študij - dopolnitev zakona o republiški štipendiji oz. dopolnitev zakona o zaposlovanj "Pozdravljeni, Predlagam, da se študentom, ki vzporedno študirajo podaljša izplačevanje republiške štipendije ne glede na starost štipendista, ki se vpiše na vzporedni študij, če je bila njegova starost pri vpisu na matično fakulteto manjša ali enaka 26.let. Predlagam, da se zanemari dejstvo, da izplačevanje republiške štipendije ni možno za enako stopnjo izobraževanja, saj se mi zdi irelevantno, da če se študent vpiše na visoko šolo dveh različnih smeri, ima različno, raznovrstno možnost zaposlovanja. Npr., da imamo medicinsko sestro in elektrotehnika visoke šole.. bo elektrotehnik prej dobil zaposlitev kot medicinska sestra ali obratno. Da se študent odloči, za dodaten študij je samo prednost. Naj poudarim, da je vzporedni študij mogoč le ko imaš opravljen prvi letnik matične fakultete in seveda odobritev komisije za študijsko področje, kar pomeni, da vsakdo spet ne more vzporedno študirat, če ne izpolnjuje pogojev. Glede na to, da živimo v svetu, kjer ena izobrazba ni dovolj, bi se moralo dodatno izobrazbo podpirati. Drugo kar me moti je, da Centri za socialno delo ne bodo z novim zakonom odobravali delitev socialne pomoči študentom, ki vzporedno študirajo, rekoč, da je študent s prvim faksom pridobil eno od izobrazb. . Vendar pa, če vzporedni študent ne dobi zaposlitve s svojo primarno izobrazbo, se niti na Zavod za zaposlovanje ne more prijaviti, ker ima status iz vzporednega študija. To je nesprejemljivo, saj je ta študent pahnjen takorekoč v še večjo bedo. Da bi študent garantiral zaposlitev, ko ima že diplomo, je pa to praktično ne mogoče pričakovati od študenta, če je zaposlitev odvisna od delodajalca. Kakorkoli, če je to neizvedljivo mora v obzir to vzeti Zavod za zaposlovanje. Zato predlagam sledeče predloge: - študentom, ki vzporedno študirajo se podaljša izplačevanje republiške štipendije ne glede na starost štipendista, ki se vpiše na vzporedni študij, če je bila njegova starost pri vpisu na matično fakulteto manjša ali enaka 26.let. - če študent vzporedno študira in nima dohodkov ima možnost zaprositi za socialno pomoč, ne glede na to, da je končal že svoj matični faks in pridobil primarno izobrazbo, če zaposlitve ne dobi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1001.txt lotos_ 2 1001 2010-09-16 0 4061 Nezadostna podpora 2010-08-18 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1001 Prepoved prehitevanja tovornih vozil "Spoštovani! Slovenije je, kar se tiče prometne infrastrukture, aktualno že nedorasla situaciji statusa tranzitne države. Avtoceste so izrazito obremenjene, ogromno je obnovitvenih del, pretežno v obdobju, ko je značilna preobremenjenost cest tudi zaradi tujih državljanov. Dodatno, izredno, obremenitev predstavlja tovorni promet. Le-tega je ogromno, preveč za slovenske avtoceste. Moč je opaziti delne prepovedi prehitevanj tovornih vozil na določenih odsekih, vendar pogosto le s časovno omejitvijo. Predlagam ministrstvu za promet in infrastrukturo, da generalno prepove prehitevanja vseh tovornih vozil in vozil, ki imajo zaradi prevoza tovora že v osnovi omejeno najvišjo hitrost. Slednje bi veljalo 24 ur na vseh odsekih avtocest. Ob prekršitvi le-tega bi zagrozili visoke kazni, tako za voznika kot tudi avtoprevoznika." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10014.txt MikaSlo 3 10014 2019-05-02 5 397 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Preko orodja predlagam.vladi.si je bil že večkrat posredovan predlog za splošno prepoved prehitevanja tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah. V odgovorih, ki so dosegljivi na spletnih povezavah https://predlagam.vladi.si/predlog/9441/, https://predlagam.vladi.si/predlog/6711/ in https://predlagam.vladi.si/predlog/5005/, je Ministrstvo za infrastrukturo podrobno pojasnilo svoja stališča. Glede na argumente, navedene v pojasnilih, Ministrstvo za infrastrukturo ni naklonjeno predlogu za uveljavitev splošne prepovedi prehitevanja tovornih vozil." 2019-05-20 2019-04-11 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10014 dela na crno-pogodba za 0 ur na teden Predlagam za vse tiste delodajalce in delavce,ki delajo na crno in ni moznosti zaposlitve za polovicni ali polni ali zacano zaposlitev.Pogodba 0 ur na teden,ki naj bi bilo tako,delodajalec ni zavezan za doloceno stevilo delovnih ur,delavec dela takrat ko ga potrebuje,tako je to lahko 0-ali 40 ur na teden odvisno od potrebe,,nadure ne obstajajo ker je delavec placan za vse ure dela,.Dupust naj bi se stel vsake 100 ur -en dan,regres ni ukljucen,za vracilo prevoza ni ukljuceno,malica je lahko ukljucena ali ne ,vsi prispevki se placujejo...za pokojnino,zdravstveno zavarovanje,ce je delavec bolan,bolniska ni placana http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10015.txt klaravelkavrh 8 10015 2019-05-06 2 299 Nezadostna podpora 2019-04-11 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/10015 varnost za tiste, ki doma skrbijo za onemogle starše Naj se uredi varnost, da ima tisti ki je pustil službo in doma skrbi za starša ali enega od staršev, ki zagotavlja popolno oskrbo v domačem okolju, kar pomeni, da jo osebno oskrbi in sicer nudi ji pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in jo varuje, nadalje ji nudi zdravstveno oskrbo tako, da sodeluje z osebnim zdravnikom, organizira dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, skrbi za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvaja določene fizioterapevtske postopke, oskrbuje rane, preprečuje ter oskrbi preležanine, nabavlja zdravila po receptu in pripomočke z napotnico (invalidski voziček, blazina proti preležaninami, preveze, plenice itd), pomaga pri gibanju, pomaga pri uporabi in čiščenju pripomočkov in nadalje nudi socialno oskrbo z pomočjo pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne predvsem sorodstvene zveze, ureja vso pošto in osebno administracijo, informira zdravnico in patronažno sestro o stanju in potrebah, nadalje ji nudi vso gospodinjsko pomoč in sicer ji pripravlja primerno hrano in napitke, čimbolj zdravo in naravno, vzdržuje prostore in pazi, da je prostor primerno ogrevan, v katerih živi, postilja in preoblači posteljo, vzdržuje čistočo in pere perilo in obleke, ureja bivalno okolje glede na potrebe onemoglega starša, itd, http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10060.txt verso verso 10060 1 305 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve 2019-05-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/10060 obvezno zdravstveno zavarovanje le, če imaš zdravnika iz javnega zdravstva Če imaš osebnega zdravnika in zobozdravnika, ter ženske še ginekologa iz javnega zdravstva potem plačuješ obvezno zdravstveno zavarovanje, sicer ne. Naj se to uredi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10068.txt verso verso 15 10068 2019-06-03 8 295 Nezadostna podpora 2019-05-10 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/10068 naj ostane nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Zakaj odkrivati toplo vodo z davkom na nepremičnine, če pa že imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Naj ostane tako kot je, da bi se samo ime zamenjalo je drago, postopki in ogromno upravnih postopkov in na koncu tudi sodnih. Posledica samo zastoji na upravi in sodiščih ter nepotrebno obremenjevanje ustavnega sodišča. Vlada RS naj projekt nepremičninskega davka umakne z dnevnega reda. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10093.txt verso verso 10093 0 201 Neustrezen Predlog ne vsebuje predloga spremembe obstoječe sistemske rešitve 2019-05-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/10093 informacijo o vplačilih v zdravstveno zavarovanje in izplačana sredstva ob nastopu zavarovalnega primera Vladi RS predlagam, da pripravi predpis in naloži, da Zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovalnice, ki pokrivajo dopolnilno zavarovanje 1 x letno obvestijo zavarovanca, koliko sredstev je vplačal za zavarovanje in koliko je bilo za njega izplačano zaradi zavarovalnega primera, ko je obiskal zdravnika in lekarno. Menim, da informacijski sistem to dopušča in ne bi bilo kakih stroškov za to, lahko se to uredi s sodelovanjem FURS in Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter Ministrstva za zdravje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10096.txt verso verso 10096 0 215 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in je že pridobil odgovor pristojnega organa: predlagam.vladi.si/predlog/9495/ 2019-05-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/10096 Zavrnitev predloga za povisanje rtv prispevka in ureditev trenutnega stanja Morebitne predloge za zvišanje RTV prispevka je potrebno zavrniti. Obstoječe stanje pa naj se sanira tako, da se obvezno plačilo RTV prispevka ukine. S sodobno tehnologijo je izredno preprosto izločiti programe iz programske sheme. Vladi predlagam, da zato ukine obvezno plačilo RTV prispevka in uvede ustrezne tehnične rešitve glede omejitve prikazovanja kanalov RTV. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10110.txt znidaric 10110 0 219 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega organa: predlagam.vladi.si/predlog/9603/ 2019-05-22 https://predlagam.vladi.si/predlog/10110 Obdavčitev lastnikov psov "Ker je večina lastnikov psov popolnoma brezbrižnih, ko je potrebno počistiti drek za svojimi psi, predlagam vladi, da se za vse lastnike psov uvede okoljski davek, ki ga dobi potem občina za čiščenje okolja (zelenic, parkov, itd.). Včasih imam občutek, da je v Sloveniji več psov kot državljanov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10114.txt janez-lublanski 52 10114 2019-06-13 18 499 Nezadostna podpora 2019-05-23 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/10114 delo od doma - zaprosilo za odziv na pobudo in ne zgolj navajanje obstoječe ureditve "Predlagam, da se poišče načine, kako se bo spodbujalo podjetja, da svojim zaposlenim na delovnih mestih, kjer je to mogoče, in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogočijo delo na domu. Prav tako naj se tudi zaposlenim v javni upravi na delovnih mestih, ki to dopuščajo in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogoči delo na domu.       S tem si bodo podjetja in država znižala stroške (plačilo stroškov prevoza na delo), lahko si zmanjšajo stroške poslovnih prostorov.       Poleg tega bi delo na domu zmanjšalo gnečo v prometu in izpuste ogljika v ozračje s strani prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10118.txt jaka13 10118 0 252 Neustrezen "Predlog je že bil obravnavan in že ima odziv pristojnega organa: https://predlagam.vladi.si/predlog/9996/ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se strinja, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti." 2019-05-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/10118 davek na pse predlagam vladi da uvede davek na pse in denar od davka dajo upokojencem.... http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10129.txt bosko 10129 0 227 Neustrezen Podoben predlog že obstaja: https://predlagam.vladi.si/predlog/10114/ 2019-05-27 https://predlagam.vladi.si/predlog/10129 Vozila s slovaškimi tablicami "Vsakodnevno se po vsej Sloveniji vozijo osebe z vozili (naj)višjega cenovnega razreda (Porsche, Ferrari, BMW, MB, Audi, ...) s slovaškimi registrskimi tablicami. Te osebe imajo registrirano podjetje na Slovaškem, živijo pa v Sloveniji 365 dni na leto. Tukaj ne plačajo davka, ne cestnine pri registraciji in tudi drugih dajatev ne. Vsakodnevno pa (brezplačno) uporabljajo našo infrastrukturo, zdravstvo, prosveto in še druge storitve. Predlagam vladi, da sprejme ustrezen zakon, da se takšne zadeve onemogočijo, obenem pa pozivam vlado, da tudi razmisli o kakšnem zmanjšanju dajatev za nakup takšnih vozil v izogib takšnim anomalijam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10144.txt Simon Novak 5 10144 2019-06-25 12 375 Nezadostna podpora 2019-06-03 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/10144 Omejitev promet tovornih vozil na AC in HC v času prometnih konic Predlagam omejitev prometa tovornih vozil v času prometni konic (npr. 6:00 - 9:00 in 15:00 - 17:00) po avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Tovorna vozila v tem času zasedajo vozni pas, osebna vozila se vozija lahko izključno po prehitevalnem. Ob tem nastajajo večkilometrski zastoji (štajerska AC), ki nam vsem vozačem grenijo vsakodnevno vožnjo na delo in domov. Tovornjaki, ki se v tem času vozijo po naših cestah, so v veliki večini tranzitni promet, tako da ukrep na naše avtoprevoznike in gospodarstvo ne bi imel večjega vpliva. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10152.txt vozač 4 10152 2019-07-06 1 239 Nezadostna podpora 2019-06-05 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/10152 Večja varnost v cestnem prometu - ničesar več na vetrobranskem steklu "Za večjo varnost v cestnem prometu predlagamo vladi, da sprejme ukrep, ki bi prepovedoval uporabo kakršnihkoli vakuumskih nosilcev na vetrobranskem steklu v vozilih, saj naprave kot so npr. navigacija, mobilni telefoni, pametni telefoni... vozniku zastirajo vidno polje in zaradi svoje pozicije na sprednjem steklu avtomatsko preusmerjajo pozornost voznika nanje. V primeru prometne nezgode je tudi dokazana velika verjetnost, da naprava zadane voznika ali sopotnike v glavo in jih poškoduje. Tak ukrep je zaradi večje varnosti potnikov v vozilu v primeru prometne nesreče, kot tudi zaradi boljše koncentracije voznika že sprejet v nekaterih drugih državah (Švica, nekatere zvezne države v ZDA), kjer so priporočili uporabo drugih nosilcev, namščenih varno na bolj primerna mesta v vozilu npr. armaturna plošča, reže zračnika ipd.. kjer ni nevarnosti izleta naprave iz sprednjega stekla v predel zgornjega dela telesa oz. v glavo, predvsem pa ni ovirana voznikova pozornost med samo vožnjo, saj tako odložene naprave niso direktno v vidnem polju voznika. Menim, da si predlog, glede na ne ravno najboljše stanje na slovenskih cestah, zasluži precej pozornosti in resne obravnave. Kot primer navajam npr. uporabo majhnega magnetnega nosilca TETRAX, ki se enostavno namesti na režo zračnika ali prilepi na armaturno ploščo in mobilni telefon oz. navigacija sta tako bližje, na dosegu roke ter ne ovirata med vožnjo. Več info na www.tetrax.si." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1016.txt Jasna Metličar 1016 0 2596 Neustrezen vsebuje elemente oglaševalskega sporočila 2010-08-22 https://predlagam.vladi.si/predlog/1016 Predlagam delovne okrepitve na manj zahtevna dela v domovih za starejše in bolnišnice itd tudi obveznosti družbeno koristnega dela za prejemnike denarnih nadomestil ! ! "Prejemnikov socialne pomoči in brezposlenih oseb imamo vedno več tudi tako imenovanih izkoriščanj teh denarnih transtverjev . Na drugi strani vedno večje pomankanje ljudi za pomoč na domu v domovih za starostnike tudi medicinskih sester ! Imamo pa ljudi na zavodu za zaposlovanje ki so plačani za nedelo -- te ljudi obvezno angažirat v družbeno koristno delo toliko in toliko ur obveznega dela za ta znesek ki ga dobijo !! ( Brez izgovora da nekdo ne zna uredit posteljo ali pomagat umit starostnika ,pomagat nahranit starostnika , peljat nekoga na sprehod . ) z tem lahko razbremenimo medicinsko osebje ! Tudi drugje bi se dalo veliko sprememb speljati na bolje V nekaterih domovih za starejše so razmere čedalje slabše. Predlagam nenapovedane nadzore v domovih, ugotovitve javno dostopne vsem uporabnikom in sorodnikom, ki spremljajo izboljšave oziroma izvajanje ukrepov za odpravljanje nepravilnosti. Kot država bi lahko vrsto ukrepov za zmanjšaje nezaposlenosti ukrepali tudi v drugih panogah predlogov je veliko tudi na čiščenju slovenije kjer naravnost cveti naša dežela od umazanije ob cestah in tako naprej ! hkrati tudi kaznovanju izmikanja delu če odkloniš 2 delo izgubiš vse pravice ! TUDI NA TA NAČIN LAHKO DRAŽAVA POKAŽE DA JI JE MAR ZA STAROSTNIKE -- VSI VEMO DA VSI STAROSTNIKI NIMAJO MOŽNOSTI BIVATI V DOMU ! TUDI OBČINE KI KRIJEJO DOPLAČILA STAROSTNIKOM BI BILE RAZBREMENJENE ČE BI DRUŽBENO KORISTNO BILO TAKO DELO OBVEZNO ! Mnogo starostnikov si želi bivati na svojem domu čeprav so nemočni - rabijo pa občasno prevoz do zdravnika , do trgovine ali pomoč ob čiščenju vsaj upam da so ti starostniki bili delovni davkoplačevalci ki so na stara leta pozabljeni od vseh lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10175.txt marija 10175 1 210 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstva: predlagam.vladi.si/predlog/9544/ 2019-06-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/10175 Zmanjšanje števila voženj na delo "Strategija razvoja Slovenije, kot številne sektorske poudarjajo ""TRAJNOST"" kot željeni cilj. V tem okvirju je tudi trajnostna mobilnost. Udejanjanje teh trajnostne mobilnosti se kaže v gradnji cest (pereče teme so: Ljubljanska obvoznica, tretja razvojna os,...) - kar ni ravno trajnostno. Ter na drugi strani tudi različne investicije v JPP - kar je pravi korak. Sem pa tekom svojega študija in razmišljanja o svojem bodočem delu ter zelo verjetno vožnji dnevno v večja mesta (stanjem v gneči, izgubi časa z vožnjo,…) prišel na idejo: Dejstvo je, da je vzrok za prenasičenost cest v večjih mestih (Ljubljani) ob prometnih konicah kriva razporejenost delavnih mest. Do njih se delavci (navadno vsak v svojem avtu) peljejo dnevno. SEM MNENJA, DA SE LAHKO ŠTEVILO POTREBNIH VOŽENJ MOČNO ZMANJŠA.   KAKO BI BILO TO MOGOČE? - S spodbujanjem dela od doma ali v »co-working« prostorih, ki se dan danes nahajajo v številnih manjših regionalnih in lokalnih središčih. - Mogoče bi bilo, ker na številnih delavnih mestih potrebuješ le računalnik in internet… Tega v prihodnosti še več… - SLOVENIJA IMA POTENCIAL ZA TO: število prijavljenih tele-workerjev je zelo nizko… Zavedam se, da je ta odločitev v veliki meri odvisna od delodajalcev. A kljub temu, lahko država z ukrepi to spodbuja. Prebral sem tudi nekaj študij, v katerih večina delodajalcev, ki se je odločila za spodbujanje tega, vidi veliko prednosti in se ne obžalujejo svoje odločitve. Japonska je spodbujanje dela od doma celo opredelila, kot ukrep za zmanjšanje prometnih problemov. Študije navajajo tudi druge pozitivne vidike dela od doma povezane z zadovoljstvom ljudi (samostojno organiziranje časa, več časa za družino in prostočasne dejavnosti,…), pa seveda okolje (premalo se zavedamo tega, da več kot 50% toplogrednih plinov pride iz strani naši vozil), med drugim bi na ta način lahko ohranili vitalno podeželje (da ni edina rešitev mladih izobraženih, da se preseljujejo v Ljubljano…)... Ne gre za to, da bi ljudje celotno delo opravljali od doma. A že samo, če bi uradniki, ki delajo na različnih delovnih mestih v javni upravi (ta so vsa skoncentrirana v Ljubljani) dva dni v tednu delo opravili od doma… Bi se v teh dneh 100 manj vozil ob točno določeni uri, lahko precej poznalo. Ne bi bilo potrebe po novi obvoznici… Torej to predlagam kot dodatek k spodbujanju JPP. In ne me narobe razumet: zavedam se tudi pomanjkljivosti takšne vrste dela… K tej zadevi bi bilo potrebno pristopiti premišljeno. VIR: www.eurofound.europa.eu/publications/report/2017/working-anytime-anywh... in drugi" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10178.txt Mladi 10178 2 201 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in ima odgovor pristojnih ministrstev: predlagam.vladi.si/predlog/9996/  2019-06-13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10178 Obvezno zavarovanje odgovornosti - za kolesarje "Predlagam, da se uvede obvezno zavarovanje odgovornosti za kolesarje, tako kot je obvezno za avtomobile, in obvezno registracijo koles, ki bodo opremljena z registrskimi tablicami, tako kot motorji. Kolesarji so pogosto povrzorčitelji nesreč, zato bi morali kot udeleženci v prometu biti zavarovani za škodo, ki jo lahko povrzočijo ostalim udeležencem. Z obvezno uvedbo registracij bi se izognili odnosu, ko kolesar s kraja nesreče (ali prekrška) pobegne vedoč, da ga ne bodo izsledili." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10194.txt Predlagam Vladi 16 10194 2019-07-20 3 304 Nezadostna podpora 2019-06-20 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/10194 gospodarstvo "----Predlagam vladi, da sprejme zakon s katerim so delodajalci dolžni plačo delavcu nakazat na banko v bruto znesku. ----Banka nato odvede vse predpisane zaonske prispevke v ( pokojninsko blagajno, zdravstveno b. itd.). ---- Pri tem sistemu ni možnih zlorab s stranidelodajalca. ---- Delavec dobi z bančnim mesečnim poročilom stanja na svojem računu tudi zneske plačanih prispevkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/102.txt Ljubo Mavri 102 0 4481 Neustrezen neustrezen naslov in podoben predlog že obstajaPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/85 2009-11-14 https://predlagam.vladi.si/predlog/102 Znizanje davka na najemnine nepremicnin manj golfanja Po vzoru skandinavskih drzav, kjer se je do nedavnega se splacalo neutajeveti davkov bi Slovenija namesto dviga davka na najemnine na 30% zmanjsala davek na 15% in posledicno bi pobrala vecjo kolicino davkov. Na 30% lahko pricakujemo manjsi prihod od davkov. Upal bi si celo trditi, da ce bi davek zmanjsali na 10%, da bi bil prihod od davkov najvecji. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10200.txt Nortz 10200 0 190 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstva: predlagam.vladi.si/predlog/9655/ 2019-06-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/10200 Uvedba 30 urnega delovnega tedna Predlagam, da se cimprej uvede skrajsan delovni urnik 30 ur na teden, z zajamceno minimalno placo, da se steje kot polni delovni urnik. Kdor zeli visjo placo bo lahko delal normalno 40 ur dalje, toda nic dlje. Namen ukrepa je ta, da se zaposli dodatne ljudi in razbremeni tiste, ki imajo najnizje in najtezje delovno mesto. Kdor bo zelel zasluziti vec bo bil tudi bolj motiviran za delati vec, saj bo lahko izbiral ali bo delal 30 ur na mesec za isto placo, torej minimalec kot sedaj, ali bo delal nadure in tako prejel visjo placo, saj prav je da se pridne in delovne ljudi nagradi in, da se nekako izenaci place. Ostale place se lahko sorazmerno tudi znizajo, glede odstopanja od povprecne place in sicer od 0-30%. Posledica ukrepa bo to, da se jih bo dosti z visjimi placami odlocilo, da bodo raje delali samo 30 ur, ceprav za nizjo placo, ucinek dela pa bo v vecina primerih nespremenjen, saj vemo, da na dolocenih delovnih mestih se dela samo z 60% ucinkovitostjo in torej preplacujemo ljudi za 40% nedela, medtem, ko delavci so izkorisceni skoraj 100% in vec, ker delajo tudi nadure!!! Zato moramo upeljati nov normativ, da je 30 urni delavnik nekako 100% merilo ucinkovitosti, ostalo so nadure. In dejstvo je, da vec glav vec ve in vec ljudi naredi vec, dela, kot en clovek, zato moramo zaposliti vec ljudi za krajsi delovni cas in jim dati priloznost, da se izkazejo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10209.txt Anti NWO 11 10209 2019-07-28 4 371 Nezadostna podpora 2019-06-28 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/10209 Davek na nepremičnine Pri izračunu višine davka na nepremičnine naj se pri ogrevanih stavbah upošteva tudi njihov ogljični odtis. Za stavbe z dobro toplotno izolacijo in toplotno črpalko naj se plača manj davka kot za tiste brez izolacije in se ogrevajo z nafto. V pomoč je lahko energetska izkaznica, ki je itak obvezna za večino nepremičnin. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10212.txt markoj 10 10212 2019-07-30 6 313 Nezadostna podpora 2019-06-30 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/10212 "Ukinitev tako imenovanega ""luksuznega davka""" Predlagam ukinitev davka na drage športne avtomobile, zaradi gospodarske rasti. Ta davek v Sloveniji velja od leta 2012 in se obračunava glede na prostornino motorja. Registracija dragega športnega avtomobila v Sloveniji je dražja, kot po nekaterih drugih država, zato veliko Slovenskih lastnikov svoje avtomobile raje registrira v tujini s čemer Slovenija izgubi veliko davka oz. denarja. Veliko lastnikov jih registrira na Slovaškem in v Nemčiji. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10219.txt slovenialol32 14 10219 2019-08-03 7 348 Nezadostna podpora 2019-07-03 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10219 Dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri s.p. "Pri nekaterih oblikah s.p. (popoldanska obrt) se plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje v višini cca. 35 € mesečno, ki pa se ne šteje v izračun pokojnine. Predlagam, da se to spremeni, saj se dejansko plačuje dvojno, pri izplačilu pokojnine pa upošteva le ena premija (iz naslova redne zaposlitve). Prispevek za dodatno zdr. zavarovanje je nekako smiseln, ker kdor več dela, ima več možnosti za poškodbo pri delu. Medtem ko zaradi dodatnega dela ne bo upravičen do višje pokojnine, čeprav je v blagajno vplačeval več. Upam, da so moje informacije pravilne. Če niso, se oproščam in se priporočam za razlago." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10237.txt Rihard Repnik 1 10237 2019-08-10 5 319 Nezadostna podpora 2019-07-11 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/10237 Večja varnost v cestnem prometu - ničesar več na vetrobranskem steklu "Za večjo varnost v cestnem prometu predlagamo vladi, da sprejme ukrep, ki bi prepovedoval uporabo kakršnihkoli vakuumskih nosilcev na vetrobranskem steklu v vozilih, saj naprave kot so npr. navigacija, mobilni telefoni, pametni telefoni... vozniku zastirajo vidno polje in zaradi svoje pozicije na sprednjem steklu avtomatsko preusmerjajo pozornost voznika nanje. V primeru prometne nezgode je tudi dokazana velika verjetnost, da naprava zadane voznika ali sopotnike v glavo in jih poškoduje. Tak ukrep je zaradi večje varnosti potnikov v vozilu v primeru prometne nesreče, kot tudi zaradi boljše koncentracije voznika že sprejet v nekaterih drugih državah (Švica, nekatere zvezne države v ZDA), kjer so priporočili uporabo drugih nosilcev, namščenih varno na bolj primerna mesta v vozilu npr. armaturna plošča, reže zračnika ipd.. kjer ni nevarnosti izleta naprave iz sprednjega stekla v predel zgornjega dela telesa oz. v glavo, predvsem pa ni ovirana voznikova pozornost med samo vožnjo, saj tako odložene naprave niso direktno v vidnem polju voznika. Menim, da si predlog, glede na ne ravno najboljše stanje na slovenskih cestah, zasluži precej pozornosti in resne obravnave." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1024.txt Jasna Metličar 7 1024 2010-09-23 11 2757 Nezadostna podpora 2010-08-25 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/1024 Ustavitev pod mostom zaradi toce naj bo kaznovana "Predlagam, da se uzakoni v zvcp-ju prekršek ustavitve v predoru, pod mostom ali kjerkoli drugje kjer je nadstrešek z razlogom ""obvarovanja vozila pred točo"". To je postal v Sloveniji fenomen, vsakič ko pada toča se ljudje neotesano ustavljajo kar na avtocesti v predorih in pod mostom.   Predlagana kazen bi morala biti enaka kot je za prekomerno vinjenega voznika z dodatkom reciklaže vozila. Torej vozilo bi se takemu vozniku zaseglo in ""stisnilo v kocko""" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10242.txt Puško 6 10242 2019-08-14 6 487 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US in 43/19 – ZVoz-1; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v desetem odstavku 30. člena določa, da je na vozišču avtoceste in hitre ceste prepovedano obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje. Nadalje ZPrCP v enajstem odstavku 30. člena še določa, da je prepovedana vožnja, parkiranje ali ustavitev tudi na odstavnem pasu ali odstavni niši, razen ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja potrebne pomoči. Za kršitev desetega in enajstega odstavka 30. člena ZPrCP je predpisana globa 300 evrov.Prav tako ZPrCP v 7. točki četrtega odstavka 65. člena določa, da je ustavitev in parkiranje prepovedano v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu. Za kršitev 7. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP je predpisana globa 80 evrov.Skladno z navedenim so določena ravnanja (kot so: ustavitev in parkiranje v predoru, galeriji in podvozu, na viaduktu, mostu in nadvozu, na vozišču avtoceste in hitre ceste, na odstavnem pasu ali odstavni niši avtoceste in hitre ceste) ter sankcije za njihovo kršitev že določene v 30. (avtocesta in hitra cesta) in 65. členu (ustavitev in parkiranje) ZPrCP, nadzor nad izvrševanjem obeh navedenih določb pa izvaja policija. Glede predloga, da policist vozniku, zaradi nedovoljene ustavitve vozila, zaseže motorno vozilo, pa Ministrstvo za infrastrukturo meni, da je takšen ukrep nesorazmeren z vidika ustavnega načela sorazmernosti, zato ga ne bo upoštevalo pri nadaljnjih spremembah zakonodaje na področju varnosti cestnega prometa." 2019-09-24 2019-07-13 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/10242 Progresivna lestvica dodatnega zavarovanja "Predlagam, da bi se dodatno zavarovanje obračunavalo podobno, kot osnovno zavarovanje. Glede na prihodke ljudi oz. družine. Nesmiselno se mi zdi, da nekdo, ki ima 5k€ evrov plače, plačuje enako za dodatno zavarovanje kot nekdo, ki prejema minimalno plačo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10257.txt jb2504 24 10257 2019-08-24 24 436 Nezadostna podpora 2019-07-25 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/10257 Omejitev največjega števila delovnih ur na 7 zaporednih dni "Zakonodaja pravi, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Ker se kot teden smatra čas od ponedeljka do nedelje, delodajalci/planerji to izkoriščajo. Če pokažem na primeru iz plana za avgust 2019: - četrtek: prosto - petek: 12:45 - sobota: 12:30 - nedelja: 12:30 - ponedeljek: 7:00 - torek: prosto - sreda: 11:30 - četrtek: 12:30 - petek: 7:00 - sobota: 8:00 - nedelja: prosto Če štejemo delovne ure po trenutni zakonodaji je vse v redu, saj seštevek ur od ponedeljka do nedelje nanese 46 ur. Če štejemo 7 zaporednih dni od petka do četrtka, je to 68 ur in 45 minut. Od sobote do petka, 63 ur. Od nedelje do sobote, 58 ur in 30 minut. Oziroma, če vse vzamemo skupaj, je to 83 ur in 45 minut v devetih dneh. Tako tolmačenje 'tedna' prinese preobremenjenost katere posledica sta visoko število bolniških in fluktuacija. S tem pa se poleg že tako natrpanega urnika delo prenese na tiste, ki (še) niso na bolniških in (še) ne dajejo odpovedi. Predlagam, da se del Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o omejitvi števila delovnih ur na teden spremeni v omejitev števila delovnih ur v (katerihkoli) 7 zaporednih dneh. V določenih poklicih vikendov namreč ne poznamo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10262.txt flamant 1 10262 2019-08-27 4 1652 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Delovni čas je delovno pravna kategorija, ki je pomembna tako za delavce kot tudi za podjetje in organizacijo dela znotraj podjetja. Ekonomski in tehnološki razvoj, razvoj v organizaciji dela, situacija na trgu dela, proces globalizacije in naraščajoča konkurenca in drugi podobni dejavniki vplivajo na novosti v oblikah in načinih organizacije delovnega časa. Z vidika delavcev so pomembne različne spremembe v razporejanju delovnega časa, ki pomenijo odstop od običajnega polnega tedenskega delovnega časa. V zvezi z delovnim časom pa so seveda pomembni tudi interesi delodajalcev, ki zaradi vse večje konkurence znotraj svetovnega gospodarstva uvajajo nove metode dela in spreminjajo organizacijo dela s ciljem doseči čim večjo produktivnost in čim manjše stroške dela. Vendar pa uvajanje različnih načinov organizacije delovnega časa nemalokrat povzroča vedno večje napetosti med delodajalci in njihovimi zahtevami ter potrebami in željami delavcev glede delovnega časa. Zato tako v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD) kot tudi v okviru Evropske skupnosti (preambula Direktive 2003/88/ES) opozarjajo, da je izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu, ki mu je namenjena tudi ustrezna organizacija delovnega časa, cilj, ki ne more biti podrejen izključno le ekonomski situaciji. Potrebno in pomembno je iskati ravnovesje med legitimnimi interesi delavcev in podjetij. Delovnega časa ne ureja samo zakonodaja, ampak tudi številni avtonomni viri (kolektivne pogodbe na različnih ravneh dogovarjanja, splošni akti). Delovni čas pa je tudi predmet urejanja različnih mednarodnih norm, za katere je značilno, da različna vprašanja glede delovnega časa pogosto urejajo z vidika delovnega časa kot človekove pravice. Z vidika delovnega časa je pomembna predvsem Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju direktiva), ki določa minimalne zahteve v zvezi z varnostjo in zdravjem, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji delovnega časa. Direktiva nalaga državam članicam sprejem ukrepov, s katerimi se izpolnijo minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri organizaciji delovnega časa v zvezi s trajanjem dnevnega počitka, odmorov, tedenskega počitka, najdaljšega delovnega časa, letnega dopusta ter vidiki nočnega, izmenskega dela in vzorcev dela. Ocenjujemo, da so splošne zahteve navedene direktive ustrezno prenesene v Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 15/17 odl. US in 22/19 – ZPosS, v nadaljevanju ZDR-1) v določbe, ki urejajo delovni čas, nočno delo, odmore, počitke in letni dopust. ZDR-1 omejuje maksimalno trajanje polnega delovnega časa na 40 ur na teden. Čeprav je določeno, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, pa to ne pomeni absolutne tedenske omejitve polnega delovnega časa. V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa se namreč polni delovni čas upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev, izjemoma pa v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Pri tem velja poudariti, da zakon pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa določa absolutno omejitev tedenskega delovnega časa in sicer delovni čas v teh primerih ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Le izjemoma, v primerih ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali organizacije dela, se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, upošteva 40 urni polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Poleg tega je pri razporejanju delovnega časa potrebno upoštevati tudi določbe ZDR-1, ki urejajo dnevni in tedenski počitek. Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma 12 ur, delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno razporejen, pa ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma 11 ur. Poleg tega ima delavec v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni. Pri tem ZDR-1 dopušča možnost, da se z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti lahko za delovna mesta ali poklice v primerih kjer narava dela zahteva stalno prisotnost alikjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev aliv primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela določi, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev. Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev ugotavljamo, da določbe ZDR-1, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, predstavljajo predvsem minimalne standarde, ki jih je zaradi zakonskega varstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju potrebno zagotavljati delavcem. Zato je pri vprašanjih glede delovnega časa v nadaljnjih spremembah delovne zakonodaje ob predhodnih obravnavah in usklajevanjih zakona med socialnimi partnerji potrebno posebej temeljito tehtati utemeljitve o obsegu minimalnih zakonskih pravic in varstva zaposlenih, saj je to varstvo lahko učinkovito le, če je ureditev čim bolj uravnotežena med interesi dela in interesi kapitala. Tudi pri morebitnih nadaljnjih spremembah delovne zakonodaje pa je seveda treba upoštevati zahteve mednarodnih dokumentov." 2019-09-30 2019-07-27 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/10262 Vozniški izpit za kolesa, elekrične skiroje, skuterje (do 30 km/h) ... "Ker se pojavlja vedno več kolesarskih stez in so v naslovu omenjena prevozna sredstva v prometu vedno pogostejša, za uporabo pa ne zahtevajo opravljanje oz. posedovanje nobenega veljavnega vozniškega izpita, so iz tega razloga vozniki le teh zaradi nepoznavanja prometnih pravil na cesti tudi vedno bolj nevarni in objestni. Iz tega razloga predlagam uvedbo nove kategorije na vozniškem izpitu H ali podkategorije AM1 s katero se pridobi pravica do vožnje vozil za katera do sedaj ni bilo potrebno imeti veljavnega vozniškega dovoljenja. Predlagam tudi da se omenjeno kategorijo pridobi zgolj s teoretičnim izpitom, brez da se mora predhodno opraviti društveni izpit v avtošolah in tudi brez da se mora opraviti izpit prve pomoči kot to velja za ostale kategorije, podobno kot je nekoč veljalo za pridobitev vozniškega dovoljenja za moped. Predlagam tudi da se zaradi same specifičnosti teh prevoznih sredstev (vožnje po kolesarskih stezah, ob desnem robu...), ki se močno razlikuje od ostalih prevoznih sredstev, kategorija za to vrsto vozil ne pridobi avtomatsko pri nobeni drugi kategoriji, ampak je potrebno za to kategorijo narediti teoretični del izpita v vsakem primeru. Kategorijo bi pa se avtomatsko vpisalo vsem ki imajo veljaven vozniški izpit pred sprejetjem te spremembe. Menim da bi omenjena sprememba močno povečala varnost v samem cestnem prometu. Hvala in lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10265.txt Mihec 21 10265 2019-08-29 12 394 Nezadostna podpora 2019-07-30 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/10265 Rednim krvodajalcem naj dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje država. Predlagam, da rednim krvodajalcem dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje država. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10279.txt pojem 16 10279 2019-09-04 5 346 Nezadostna podpora 2019-08-02 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10279 Višja obdavčitev nepremičnine, v kateri ne živiš! "Slovenci imamo 81 odstotkov lastniških stanovanj. Kar 180 tisoč Slovencev ima po dve nepremičnini v lasti, 116.000 jih ima v lasti 3 nepremičnine in 75.000 jih ima v lasti po 4 nepremičnine. Precej več jih ima po več kot štiri nepremičnine, in sicer 354 tisoč Slovencev. (Vir Finance.si) mojefinance.finance.si/8948959 Po drugi strani pa manjka samo v Ljubljani in Mariboru več desettisoč stanovanj. Najemnine gredo v nebo. Ljudje torej kupujejo nepremičnine za drago oddajanje preko Airbnb ali pa tudi samo zato, da jim prazne ""ležijo"" nekje in jih bodo enkrat če bodo potrebovali denar drago prodali. Tu ni nobene logike. Nikjer v tujini ni možno imeti v lasti veliko nepremičnin, v katerih ne prebivaš, brez da bi za njih plačeval davek. V večini primerov gre za 1 % od vrednosti nepremičnine. Če bi tudi pri nas uvedli takšen davek bi se verjetno veliko ljudi odločilo, da svoje nepremičnine ponudijo trgu in s tem bi padle cene stanovanj.. Tako da sedaj nekateri samo kopičijo premoženje v nepremičninah, plačujejo pa davek za stavbno zemljišče 50 EUR letno in podobno. Po drugi strani pa imamo najvišjo možno obdavčitev vrednostnih papirjev, močno obdavčene depozite itd.. Dejansko bi morala biti neobdavčena samo nepremičnina, v kateri živiš. Vse ostalo je luksuz in če imaš premoženje naloženo v nepremičninah lahko mirno plačaš 1 % davka, tako kot mora vsak ki ima premoženje v vrednostnih papirjih ali depozitih plačati po novem kar 30 % davka na dobiček oz. obresti.. Treba je narediti nekaj, da se na trgu pojavijo nepremičnine, ki so prazne -> in teh ni malo.. Ker pa pri nas ni davka na luksuz večina lepo ""sedi"" na tem premoženju in čaka... Če bi moral od stanovanja vrednega 300.000 EUR vsako leto plačati 1 % oz. 3.000 EUR davka pa bi se verjetno marsikdo vprašal, ali se mu to izplača, ali pa stanovanje raje proda.. Ni normalno, da pri nas najemniškega trga skoraj ne poznamo, po drugi strani pa v Nemčiji in ostalih razvitih državah kar 60 % prebivalstva živi v najemu.. Nepremičninski davek se napoveduje že 15 let, seveda pa politikom in elitam ni v interesu da se takšen davek uvede, saj so ravno oni tisti, ki imajo v lasti ogromno nepremičnin. Slovenistan..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10305.txt Tomaz26 29 10305 2019-09-14 24 1384 Nezadostna podpora 2019-08-14 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/10305 Ponovna regulacija tranzitnega tovornega prometa, cesta 107 "Kot občan občine, ki je med 1.6.2019 in 31.7.2019 zaradi omejitev tranzitnega tovornega prometa za vozila nad 7,5 ton veliko lažje dihala, predlagam, da se nazaj vzpostavi enaka prepoved za tovorni promet. Govorim lahko samo za območje, kjer živim, torej območje glavne državne ceste 107, od mejnega prehoda Dobovec proti Celju. Po spremembah 1.8.2019 se je število težkih tovornih vozil na cesti tako rekoč preko noči znova močno povečalo in ne opazim razlike v številu, če primerjam stanje danes in stanje pred 1.6.2019. Tako da na našem območju drugače povedano ne gre za skoraj nobeno omejitev tranzitnega prometa. Verjamem, da je potrebno s sosednjimi državami sodelovati pri dogovorih, vendar se mi zdi neprimerno, da se po le dveh mesecih res dobrega stanja, kar se tiče močno zmanjšanega tranzitnega prometa težkih vozil, ponovno vzpostavi prvotno stanje in se varnost prebivalcev, ki živimo ob cesti ponovno zmanjša na isto raven. Zakaj se postavljajo prednosti, ki jih imajo tuji prevozniki (zmanjšani stroški prevoza tako v smislu goriva kot tudi cestnine) pred prednosti, ki jih imamo prebivalci svoje države (večja varnost, boljši spanec, manj hrupa...)?   Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je v Krapinsko-Zagorski županiji (še posebej v njenem obmejnem pasu), prisotno veliko število avtoprevoznikov, ki opravljajo večina prevozov v tujino (Avtrija, Nemčija, Italija...). Dodatek te regije kot izjeme za prehod mejnega prehoda Dobovec tako predstavlja bonus skoraj izključno tujim državljanom (zgoraj omenjenim avtoprevoznikom), ki jim se za svojo pot v Italijo ali zahodne dele Nemčije in Avstrije ni potrebno več peljati na mejni prehod Gruškovje, ampak lahko mirno predstavljajo nazaj isto nevarnost na cesti 107. Tovrstnega bonusa za naša regionalna podjetja, ki recimo vozijo blago v Zagreb ali dalje v Srbijo, ne vidim. Kar predstavlja še večji problem na tej cesti, še posebej v njenem obmejnem pasu, so hrvaški avtoprevozniki, ki tekom vikenda puščajo svoja težka tovorna vozila tik ob meji v Sloveniji, na območjih, ki za to sploh niso namenjena (npr. ob cesti, na travnikih, na večjih parkiriščih, ki niso namenjena tovornim vozilom ...). Ne gre torej za tovorna vozila urejena parkirišča. Tako se izognejo prehodu meje, uničujejo infrastrukturo in travnike v Sloveniji, za sabo puščajo smeti - mi pa od tega nimamo nič (na za njih urejenih parkiriščih plačajo vsaj parkirnino). To se dogaja trenutno, ko imajo dodano izjemo za prehod mejnega prehoda Dobovec in to se je dogajalo tudi v času med junijem in avgustom, ko niso niti smeli prečkati omenjenega prehoda in so pustili svoja vozila tako rekoč pred mejo. Torej so se tudi po cestah kljub prepovedi tranzitnega prometa mirno peljali.   Predlagam, da se čim prej nazaj vrne stanje kakšno je bilo pred 1.8.2019, varnost državljanov naše države, čisto okolje, in miren spanec mora brez pomislekov imeti prednost pred tujimi prevozniki." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10317.txt DeO 0 10317 2019-09-18 2 577 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Uvodoma pripominjamo, da Slovenija zaradi svoje geostrateške lege spada med tranzitne evropske države, saj preko naše države potekajo prometni tokovi iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope proti zahodnemu in osrednjemu dela Evrope. Slovenija je postala tranzitna država predvsem leta 2004 po vstopu v Evropsko unijo, saj je to pomenilo prost pretok blaga preko našega ozemlja. Velik del tovornega prometa (prevladuje cestni tovorni promet), ki je pred letom 2004 potekal preko sosednjih držav, se je preusmeril na naše cestno omrežje. Promet je ključnega pomena za gospodarstvo in družbo, je pomemben dejavnik razvoja in obstoja sodobnih gospodarstev. Možnost prostega potovanja in mobilnost sta bistveni za kakovost življenja državljanov. Rasti prometa se ni mogoče izogniti, zato je treba z ustreznimi ukrepi odpravljati oziroma vsaj omiliti njegove negativne učinke. Nenehno povečevanje tovornega prometa, s katerim se sooča ne samo Slovenija, ampak tudi druge evropske države, ima negativne vplive zlasti na okolje, prometno varnost in varstvo bivalnega okolja, saj vozniki tovornih vozil na svoji poti namesto avtocestnega omrežja v želji npr. po skrajšanju prevozne poti, prihranku časa ali izogibanju plačilu cestnine izbirajo cestne povezave, ki niso namenjene in primerne za daljinski tovorni promet, saj le-te potekajo skozi gosto poseljena urbana središča. Zaradi slednjega smo na trenutno najbolj s tranzitnim tovornim prometom obremenjenih cestnih povezavah primorani izvajati ukrepe, ki le-tega preusmerjajo na vzporedno avtocestno omrežje, ki predstavlja varnejšo cestno povezavo z boljšimi prometno tehničnimi elementi. V ta namen je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 6. 2019 omejila tranzitni tovorni promet na določenih cestnih povezavah na širšem severovzhodnem delu Slovenije (od mejnega prehoda Bistrica ob Sotli do mejnega prehoda Središče ob Dravi) in na cestnih povezavah, ki vodijo do mejnih prehodov Jelšane in Starod.  Ker se je pri izvajanju ukrepov, uvedenih s 1. 6. 2019, izkazala potreba po njihovi prilagoditvi, je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo s 1. 8. 2019 na nekaterih prej omenjenih cestnih povezavah prometno ureditev spremenila oziroma dopolnila. Tako se je dodatno dopustil promet težkih tovornih vozil preko mejnih prehodov Bistrica ob Sotli in Dobovec, ki imajo izhodišče ali cilj v Krapinsko-zagorski županiji, saj je slovensko gospodarstvo poslovno zelo povezano z nekaterimi podjetji na območju Krapinsko-zagorske županije. O učinkih spremenjene prometne ureditve na glavni cesti G2-107 je trenutno še preuranjeno govoriti, saj je bila sprememba prometne ureditve oziroma njena prilagoditev izvedena v času  turistične sezone, ko je tudi poslovna aktivnost gospodarstva zmanjšana. Zavedamo se prometne situacije, s katero se sooča lokalno prebivalstvo, živeče ob glavni cesti G2-107, zato se bomo v okviru finančnih zmožnosti še naprej trudili v smeri izvajanja ukrepov, ki bi omilili negativne vplive prometa. Slednje zagotovo najbolj občuti Občina Šentjur, zlasti njeno mestno jedro, skozi katerega poteka edina cestna povezava do mejnih prehodov Dobovec, Rogatec in Bistrica ob Sotli. Zato si bomo prizadevali, da bi do izgradnje navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, čim prej izvedli že načrtovane projekte, ki bodo olajšali življenje tamkajšnjih občank in občanov. K temu je zagotovo prispeval tudi ukrep omejitve tranzita težkega tovornega prometa, saj se je obseg le-tega zmanjšal. Seveda pa na Ministrstvu za infrastrukturo budno spremljamo učinke izvedenih ukrepov in jih bomo, če z njimi ne bomo dosegli pričakovanih oziroma želenih učinkov, tudi v prihodnje ustrezno prilagajali z namenom izboljšanja kakovosti bivanja in varnosti lokalnega prebivalstva." 2019-11-05 2019-08-19 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10317 Časovna omejitev prejemanja socialne pomoči "Predlagam vladi, da nujno omeji prejemanje socialne pomoči na najdaljšo dobo dveh (2) let in nujno preverjanje prejemnikov pomoči in njihovega dejanskega stanja na terenu. Obrazložitev: 92.654 ljudi v Sloveniji vsak mesec prejme socialno pomoč. To je cca. 400,00 EUR na mesec, kar na letni ravni znese skoraj 445 milijonov evrov. Kje so še otroški dodatki, pa dodatki na velike družine, ki jih Slovenci tako nimajo, pa izredne denarne socialne pomoči?!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10331.txt Rose 17 10331 2019-09-27 31 826 Čaka odziv 2019-10-27 2019-08-27 42 https://predlagam.vladi.si/predlog/10331 Omejitev subvencij za električna in hibridna vozila "Subvencije za nakup električnih in hibridnih vozil znašajo do 7.500 evrov in jih plačujemo davkoplačevalci. Moj predlog je, da se te subvencije omejijo na manjša in cenejša vozila v vrednosti do največ 30.000 € brez DDV. Saj nenazadnje tudi proizvodnja električnih vozil obremenjuje okolje in čim večja in dražja so ta vozila, večja je obremenitev okolja.   Če država resno misli, da so električni avtomobili prihodnost, potem tudi predlagam, da postopoma svoj civilni vozni park na vseh nivojih (vlada, agencije, lokalna skupnost, javni zavodi, pravosodje, šolstvo itd.) zamenja z električnimi avtomobili. Tako bo iz prve roke spoznala vse prednosti in slabosti takih avtomobilov, hkrati pa bo morda s tem navdušila tudi kakšnega svojega uslužbenca, da si za zasebno uporabo omisli električni avtomobil." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10332.txt dronyx 3 10332 2019-09-27 2 379 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Za doseganje ciljev razogljičenja prometa v Sloveniji, z doseganjem indikativnih ciljev OP TGP ter udejanjanjem domačih zavez in obvez Republike Slovenije na podlagi mednarodnih sporazumov in zakonodaje EU, bo treba do leta 2030 spremeniti strukturo voznega parka v Sloveniji. Tako pri osebnih kot pri gospodarskih vozilih ter avtobusih za javni linijski prevoz potnikov se bo moral precej večati delež vozil na alternativna goriva. Šele zadostno število vozil na alternativna goriva bo omogočilo izvajanje vzdržnih poslovnih modelov vzpostavljanja in upravljanja infrastrukture. Optimalen scenarij Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 predvideva povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov do leta 2030 na 20 odstotkov. Z dosego zastavljenih ciljev v skladu z optimalnim scenarijem bo Slovenija izpolnila zaveze, ki jih ima na področju prometa. Če pa želimo doseči, da bi bila Slovenija med vodilnimi državami na področju zelene mobilnosti, bi morali slediti scenariju, ki predvideva, da bi imeli v voznem parku v letu 2030 že 37-odstotni delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva. To pomeni, da bi bil v letu 2030 delež teh vozil ob prvi registraciji 81 odstotkov vseh na novo registriranih vozil, pri čemer bi bilo 79 odstotkov električnih avtomobilov in 2 odstotka avtomobilov na vodik. Pri načrtovanju ukrepov uvajanja električnih vozil v prometu smo imeli ob pripravi Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu zadržke, ki ste jih navedli tudi sami v vaši pobudi, zato smo ukrepe neposrednih spodbud s subvencijami omejili na časovno obdobje, ko električna vozila cenovno še ne morejo konkurirati vozilom, ki jih poganja motor z notranjim zgorevanjem. Glede vase pobude o prihodnosti električnih vozil in spodbujanja njihove uporabe v javnem sektorju pa vam sporočamo, da subjekti javnega sektorja pri posodabljanju voznega parka upoštevajo zahteve uredbe, ki ureja zeleno javno naročanje. V vmesnem pregledu izvajanja ukrepov iz Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu 2018-2020 (akcijski program), ki smo ga na ministrstvu izdelali ob koncu leta 2019, ugotavljamo, da uresničevanje ciljev iz Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji (strategija), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 12. oktobra 2017, predvsem na področju uporabe električnih vozil, znatno zaostaja za cilji strategije in akcijskega programa. Zato trenutno razmišljamo predvsem o dodatnih ukrepih za spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu in ne o zniževanju sredstev za subvencije ob nakupu vozila. Svoje ukrepe bomo tudi v prihodnje sproti vrednotili in prilagajali situaciji na trgu in terenu." 2020-01-30 2019-08-27 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/10332 Dopolnilno zdr.zavarovanje Predlagam,da drzava plačuje dodatno zdr.zavarovanje vsem upokojencem, ki prejemajo pokojnino nizjo od minimalne place. Pri tem so seveda lahko dolocene izjeme npr.osebe,ki niso bile nikoli zaposlene, osebe, ki so si placevali le za ozji obseg pravic ipd. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10338.txt Katk 3 10338 2019-10-01 3 250 Čaka odziv 2019-10-31 2019-08-30 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10338 Sprememba izračunavanja DMV "Zaradi sprememb v ekonomskem okolju, je obračunavanje kriznih davkov nesmiselno. Trenutni sistem povzroča, da se veliko vozil višjega cenovnega razreda registrira v tujini in posledično izogne plačilu kakršnega koli davka. Predlagam sledeče spremembe obračunavanja: 1. DMV se v celoti ukine, plačuje se samo DDV. 2. Fizične osebe ne morejo več uvoziti avtomobila, ampak to lahko naredijo le podjetja. To pomeni, da bi se DDV vedno moral plačati v Sloveniji tudi na vsa uvožena rabljena vozila, na katera se sedaj ni plačeval DDV v Sloveniji. Dokazilo o plačilu DDVja je predpogoj za registracijo avtomobila. 3. Prepoved uvoza vozil z izpusti več kot Euro 5 ali celo Euro 6. Zelo pomembno iz ekološkega vidika. Dvigne se tudi povprečna vrednost vozil in posledično obračuna več DDV. 4. Ukinitev subvencij na električna vozila, več bomo naredili za okolje z omejitvami iz točke 3. Po mojem mnenju bi ta ureditev prinesla več davkov v blagajno kot trenutno plačevanje DMV, saj bi s pobiranjem DDVja na tudi uvožena rabljena vozila pobrali na koncu več. Še posebno če upoštevamo ""repatriacijo"" vseh vozil višjega cenovnega razreda s katerimi se sedaj vozijo Slovenci na tuje tablice. V razmislek - Uvesti možnost obračunavanja odbitka DDV, v kolikor je avtomobil kupilo podjetje in se ta ne uporablja v zasebne namene. V kolikor FURS ugotovi, da se je avto uporabljal v zasebne namene in si je podjetje poračunalo DDV, ga bo moralo ponovno plačati po isti vrednosti. To bi dodatno povečalo prodajo avtomobilov. Dodatna zahteva pri registraciji novih vozil: Vsi novi avtomobili morajo biti opremljenih s sistemi za zaviranje v sili in pred pešci. Najboljši sistem za zmanjšanje nezgod." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10348.txt Username2000 4 10348 2019-10-01 7 335 Nezadostna podpora 2019-09-02 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/10348 Večje pristojnosti delovne inšpekcije "Predlagam, da ima delovna inšpekcija za delo 100% vse pristojnosti in ni potrebno po obisku inšpekcije delavcu na sodišče da izterja svoje pravice (regres, neizplačano delo, nezakonito delovno razmerje, kamor sodi tui 40 urno/teden studentsko delo,...). Namesto tega bi morala inšpekcija napisati poročilo, ki bi bilo veljavno. Ob nezakonitem delovnem razmerju bi morala imeti delovna inšpekcija takoj pristojnosti, da dosodi delodajalcu da mora plačati vse kar delavcu pripada (regres, dopust, malica, prevoz na delo, razliko v plači od ostalih zaposlenih za isto opravljanje dela) ali odpravi druge nepravilnosti na delovnem mestu. Na ta nacin bi se dosti vec krsitev popravilo, saj bi bilo bolj enostavno. To bi bilo bolje tako za državo kot splošno socialno varnost delavcev, ki so v delovnem razmerju vedno šibkejši člen, kakor je že opredeljeno v zakonu o delovnih razmerjih. S tem bi delavcem pomagali in jih opogumili za prijavo inšpekciji, saj bi ta nato po hitrem postopku poskrbela, da se spoštujejo pravice delavcev. Delavci, ki so oskodovani bi se na ta nacin izognili tozbi, dolgotrajnim postopkom sojenja in izgubi živcev zaradi trajanja teh postopkov, kar ni smiselno, če že obstajajo zelo trdni dokazi, ki jih ob obisku lahko ugotovi inšpekcija. Lepo prosim za obravnavo predloga, saj se v Sloveniji dogaja veliko kršitev osnovnih pravic pri delu in bi to bistveno izboljšalo socialno situacijo delavcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10363.txt Ana Sols 1 10363 2019-10-09 4 604 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: IRSD) opravlja inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva. IRSD je organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, njihova pooblastila, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom, urejata Zakon o inšpekciji dela (v nadaljevanju: ZID-1) in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN).  V skladu z 2. členom ZID-1 opravlja IRSD naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področij varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk, če ni z zakonom drugače določeno. Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.   IRSD je na podlagi Zakona o prekrških tudi prekrškovni organ. Inšpektorji IRSD pri svojem delu stremijo k čim bolj pogosti prisotnosti na terenu, ob tem pa se trudijo, da se inšpekcijski nadzor zaključi v čim krajšem času, brez nepotrebnega podaljševanja in zavlačevanja postopkov, vendar ne na škodo zakonitosti delovanja. Pri opravljanju neposrednega inšpekcijskega nadzora oziroma izvajanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev učinkovitosti nadzora. Za sankcioniranje kršiteljev se odločajo predvsem v primerih, ko ugotovijo, da gre za ogrožanje varnosti ali da so ogrožene temeljne pravice delavcev, še posebno v primerih, ko delodajalci kljub opozorilu inšpektorja nadaljujejo s kršitvami. Pri izrekanju ukrepov upoštevajo težo kršitve, zato izrekajo za zavezanca ugodnejše ukrepe, če ocenijo, da je s tem dosežen namen kaznovanja. Eden od ciljev, ki jih želi uresničiti IRSD je, da bi v prihodnosti lahko delovali predvsem preventivno. Ampak za dosego tega cilja mora IRSD najprej tudi z doslednim izvajanjem vloge prekrškovnega organa v primeru ugotovljenih prekrškov zoper delodajalce, ki naklepno kršijo zakonodajo, ukrepati tudi z globami v razponu in težiti k temu, da bodo takšni ukrepi predvsem opozorilo delodajalcem, da v primeru kršitev ne bodo ostali nekaznovani. Kljub temu skušajo inšpektorji z opozarjanjem in svetovanjem delovati tudi preventivno.  Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), v temelju (tudi na  podlagi EU direktiv) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, med drugim pa določa način uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. 135. člen ZDR-1 tako v zvezi  z izplačilom plače in drugih plačil, ki so izkazana v pisnem obračunu plače, določa, da lahko delavec zoper delodajalca  predlaga sodno izvršbo. Hkrati pa četrti odstavek 200. člena ZDR-1 določa, da  lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja torej uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, brez predhodno pisnega uveljavljanja pravice oziroma odprave kršitve pri delodajalcu. Inšpektorji so v letu 2018 opravili 12.928 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 6.879, Z vseh treh področij dela inšpektorata so inšpektorji v letu 2018 ugotovili 24.363 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.481 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter dali 35 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja in kazenskih ovadb. Izrekli so za 3.833.344,66 EUR glob.  S področja delovnih razmerij so v letu 2018 prejeli 5.050 novih prijav, kar je le nekoliko manj kot v preteklem koledarskem letu (5.573), inšpektorji pa so v nadzorih ugotovili 10.103 kršitve delovnopravne zakonodaje.  Inšpektorji že od leta 2009 največji delež kršitev ugotavljajo na področju plačila za delo. V letu 2018 so ugotovili kar 5.538 kršitev instituta plačila za delo, kar predstavlja več kot 50 % vseh kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so najbolj izstopale kršitve glede plačilnega dneva (2.332 kršitev), pri čemer v teh primerih ne gre le za neizplačilo plače, temveč pogosto za nepravočasno izplačilo plače. Veliko je bilo ugotovljenih tudi kršitev glede regresa za letni dopust (1.926 kršitev). Na drugo mesto po številu kršitev na področju delovnih razmerij se uvrščajo kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (1.288 kršitev), tem pa sledijo kršitve glede evidenc na področju dela in socialne varnosti (935 kršitev) in kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov (674 kršitev). Kršitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju: ZEPDSV) so pogosteje ugotovljene od kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih.  Nadzor nad izvajanjem ZDR-1, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, opravlja IRSD v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo. V zvezi s kršitvami teh predpisov izdajajo ureditvene in prepovedne odločbe. Odločbe inšpektorjev za delo so upravne odločbe, za katere velja sistem pravnih sredstev, urejen v Zakonu o splošnem upravnem postopku in v Zakonu o upravnem sporu.  Nadzorni in sodni organi imajo pri opravljanju svojih nalog različne naloge in pristojnosti. Ko je npr. kršena določena pravica in prihaja do spora o izvrševanju ali obsegu izvrševanja te pravice, je izključna pristojnost delovnega sodišča, da odloča v tovrstnih sporih na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in načel pravdnega postopka, ki je bolj primeren za uveljavljanje tovrstnih pravic. Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je trenutna ureditev v zvezi s pristojnostmi IRSD za delo ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje. Ne glede na navedeno pa se bo  še nadalje stremelo k vzpostavljanju pogojev za učinkovitejše delo IRSD, tako z vidika zakonodajnega okvira kot tudi organizacijskega vidika, ob tem pa je potrebno upoštevati tudi vse mednarodne in evropske pravne normative. Ob tem tudi izpostavljamo, da mora biti v upravnem in prekrškovnem postopku  zagotovljeno pravno varstvo vsem v postopku." 2019-11-19 2019-09-06 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/10363 Namesto dopolnilnega zavarovanja ker vlada namerava ukiniti dopolnilno zavarovanje, zakaj ne uvesti dodatne plačljive kvote? Denimo, cena zavarovanja pokrije osnovne storitve (pregled, zdravljenje, bolnišnica ipd.), ostalo (vsadki, zdravilišča, zdravila in podobne stortive, ki so nadstandardne) pa dodate plačljivo kvoto za tiste, ki se za to odločijo. Tako pokrijete manjko, ki bo nastal in denar lahko ostane na zpizu. 400.000 ljudem ne morete ugoditi, ker jim ni prav. poskrbeti morate za to, da pokrijete denar. vsem date možnost do zavarovanja in omogočite tudi, da si izberejo ali želijo samo osnovno ali tudi dodatno. otrokom do 18 leta omogočite vse. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10367.txt ttr 6 10367 2019-10-10 4 263 Nezadostna podpora 2019-09-09 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/10367 Cestninjenje osebnih vozil "Predlagam, da se tudi za vse ostala vozila na avtocesti uvede elektronsko cestninje po prevozenih kilometrih. Kjer je danes mozno kupiti vinjeto pa se preuredi v prodajo in vracilo darsGo naprav....... DarsGo napravo se lahko odkupi za ""vecno"" ali pa za dolocen cas. Za ta cas se placa kaucija, katera se ob vracilu vrne......... Taksen sistem imajo na Slovaskem za tovorna vozila.... Taksen sistem placevanja po kilometrih je najbolj posten, saj z vinjetnim sistemom najvec pridobijo tisti, ki se najvec vozijo in to so v vecini premoznejsi. Tisti, ki se pa vozijo parkrat letno, pa preplacajo vinjeto... Tudi tranzitni turisti velikokrat izberejo lokalne ceste, ker se jim nakup vinjete ne izplaca na kratkih razdaljah do 100km..... Pri teh razdaljah bi kupili DarsGo napravo, ker bi imeli manjse stroske z cestnino, kot pa stroskov z daljso voznjo po navadnih cestah... To bi v praksi pomenilo, da bi naprimer ceski turist na Sentilju kupil darsGo napravo za svojo kategorijo vozila vplacal dobroimetje in kavcijo za vracilo v roku 30dni. Ko bi se vracal domov bi bi v Sentilju vrnil darsGo napravo in bi se mu vrnilo preostalo dobroimetje in kavcija..... V kolikor se naprava ne bi vrnila v 30 dneh bi se avtomaticno pobrala kavcija, katera pa je vsaj 5x vrednosti darsGo naprave......   Lp," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10368.txt Izbrisan Uporabnik 23204 14 10368 2019-10-10 29 353 Nezadostna podpora 2019-09-09 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10368 Omejitev prometa tovornih vozil Predlagam omejitev prometa tovornih vozil v času prometni konic (npr. 6:00 - 9:00 in 14:00 - 17:00) po avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Navedeno bi lahko izvedli tudi tako, da bi bila v tem času cestnina za tovorna vozila npr. 2x večja. S tem bi omilili vsakdanje prometne zastoje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10382.txt jaka13 2 10382 2019-10-10 11 409 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Uvodoma pripominjamo, da se na državnem nivoju zavedamo težav, povezanimi z varnostjo in pretočnostjo prometa, ki jih prinaša rast tako osebnega kot tudi tovornega prometa na avtocestah in hitrih cestah. S povečanimi prometnimi obremenitvami in zastoji se srečujemo predvsem na vpadnicah v  bližini večjih mest, in sicer zlasti v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic, ko so tudi obremenitve z osebnimi vozili največje. Pri tem je treba izpostaviti, da zastoje v času prometnih konic povzroča predvsem dnevna migracija, zato je zmotno prepričanje, da ravno tranzitni promet povzroča konične zastoje na cestah okoli večjih mest. Najnovejša študija prometnih tokov je namreč pokazala, da je npr. na ljubljanskem obroču v času jutranje konice le 22 % prometa v tranzitu. Dejstvo je, da gospodarska rast generira nova delovna mesta in nove oziroma dodatne blagovne tokove, s tem pa tudi več prometa. S problematiko večje pretočnosti prometa na avtocestah se na Ministrstvu za infrastrukturo ukvarjamo že dlje časa. Pri omejitvah tranzitnega prometa tovornih vozil na slovenskih cestah se srečujemo s predlogi, ki so si povsem nasprotujoči. Na eni strani imamo zahteve po popolni sprostitvi prometa tovornih vozil na avtocestah, na drugi strani pa zahteve po dodatnem omejevanju. V zvezi z naraščajočim tranzitnim tovornim prometom na avtocestah so bili že izvedeni določeni ukrepi, nekateri so še v fazi izvajanja. Eden izmed ukrepov, ki je zagotovo pripomogel k večji pretočnosti prometa v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic je prepoved prehitevanja tovornih vozil. Poleg tega je bil v lanskem letu na vzhodni ljubljanski obvoznici odstavni pas spremenjen v vozni pas, s čimer so bili odpravljeni zastoji, katerim smo bili pred tem priča pred razcepom Malence. Pomembno je tudi zagotoviti, da se čim več tovora prepelje po železnici, saj se bo na ta način zmanjšalo število tovornih vozil na slovenskem avtocestnem križu. Pomemben ukrep, ki bo prispeval k večji pretočnosti na avtocestah in hitrih cestah je tudi odstranitev cestninskih postaj. Pogoji za njihovo odstranitev so bili vzpostavljeni z uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase v lanskem letu. Projekt odstranitve cestninskih postaj je v zaključni fazi. Ob tem naj spomnimo, da je bil v letu 2010 že uveden ukrep prilagoditve višine cestnine za tovorna vozila v nočnem času med 22. in 6. uro. Namen ukrepa je bil spodbuditi uporabo cestninskega omrežja v nočnem času. Šlo je za ukrep prometne politike, ki pa v praksi ni ""zaživel"", ker je bilo na podlagi podatkov štetja prometa oziroma drugih podatkov upravljavca avtocestnega omrežja ugotovljeno, da ni prišlo do občutno povečanega obsega tovornega prometa v nočnem času, kljub 10 odstotkov nižji cestnini. Ukrep je bil ukinjen s 1. 10. 2013, ker z njim niso bili doseženi želeni učinki. Po pregledu javno dostopne primerjalno pravne ureditve v nekaterih drugih državah EU (npr. Avstrija, Italija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Nemčija, Francija, Romunija, Bolgarija, Madžarska) je bilo ugotovljeno, da se znižane cestnine za tovorna vozila uporabljajo samo v Avstriji (med 22. in       5. uro) in na Češkem (ob petkih med 15. in 20. uro). Ob upoštevanju navedenega lahko zaključimo, da ukrep prilagajanja višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva ni splošno razširjen. Pretočnost prometa v prometnih konicah je pereč problem, s katerim se srečujemo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Pomembno je, da ukrepi niso usmerjeni zgolj v tranzit, saj s tem težav ne bomo rešili. Problematiko je treba reševati sistemsko, vzporedno z ukrepi na področjih javnega potniškega prometa ter železniške in cestne infrastrukture. Kljub izvedenim ukrepom še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem, zato na državnem nivoju področje budno spremljamo z namenom, da bi našli rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi cestnega omrežja. Ena izmed možnih rešitev je tudi prilagoditev višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva. Gre za ukrep, ki ga zakonodaja dopušča, vendar je treba pred morebitno odločitvijo o njegovi uvedbi proučiti njegove vplive in učinke, hkrati pa tudi doseči širši družbeni konsenz." 2019-10-25 2019-09-11 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10382 10% toleranca nekaznovanosti ob prekoracitvi hitrosti "Predlagam, da se uvede 10% toleranca nekaznovanosti pri prekoracitvi hitrosti. Ni vseeno, ce se prekoraci omejitev 30, 50, 70, 110 ali 130km/h. Sedaj imamo neke tolerance do 5-10km, med 10 in 30, ter prekoracitev nad 30km,h..... Ce uvedemo 10% toleranco pomeni, da lahko pri omejitvi 30km/h peljemo najvec 33, pri 50km/h 55, pri 90km/h 99, pri omejitvi 130km/h pa 143...................... Pri prekoracitvah nad toleranco pa predlagam, da se za prekoraraceno hitrost od 10 do 25% uvede mala kazen v visini 50eur. Med 25 in 40% prekoraceno hitrost pa predlagam veliko kazen v visini 500eur, ter opomin pred odvzetjem vozniskega dovoljenja. Nad 40% prekoracene hitrosti pa se ob kazni takojsnji odvzem, ter 200ur opravljenega druzbeno koristnega dela........." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10407.txt Izbrisan Uporabnik 23204 4 10407 2019-10-18 9 625 Čaka odziv 2019-11-17 2019-09-18 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10407 Sprememba delovnega časa na sodiščih "Uredba o delovnem času v organih državne uprave določa premakljiv začetek delovnega časa in omogoča, da predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu lahko določi drugačen, premakljiv začetek in konec delovnega časa za javnega uslužbenca. Pri razporejanju polnega delovnega časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev. Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.00 in 9.00 uro in konca delovnega časa med 15.00 in 17.30 uro oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro. Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je od 9.00 ure do 15.00, v petek pa do 14.30. Javni uslužbenci, zaposleni v upravnih enotah in območnih enotah organov, imajo neenakomerno razporejen polni delovni čas, v okviru katerega je premakljiv začetek delovnega časa med 7.00 in 8.00 uro, premakljiv konec delovnega časa pa je v ponedeljek, torek in četrtek med 15.00 in 16.30, v sredo med 18.00 in 18.30, v petek med 13.00 in 14.30 ter v soboto med 12.00 in 12.30. V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur. Sodni red določa poslovni čas in sicer je poslovni čas vseh sodišč od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.00 ure, v petek od 8.00 do 15.00 ure, uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9.00 do 12.00 ure, v sredo pa tudi od 14.00 do 16.30 ure, uradne ure za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9.00 do 12.00 ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14.00 do 16.00 ure. Predsednik sodišča lahko razporedi polni delovni čas z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa. Predlagam, da tudi sodišča s sodnim redom uskladijo polni delovni čas z ostalimi državnimi organi (upravna enota, občina, CSD) ter premakljiv delovni čas in sicer: POSLOVNI ČAS: PON., TOREK IN ČETRTEK - OD 8. DO 15.00 URE, SREDA OD 08.00 -17:30 IN PETEK OD 8.00 DO 13.00. PREMAKLJIV DEL. ČAS:  PON., TOREK IN ČETRTEK OD 07.00 - 08.00 in od 15.00 - 16.00, SREDA OD 07.00 - 08.00 IN OD 17.30 DO 18.00 IN PETEK OD 07.00 DO 08.00 IN OD 13.00 DO 14.00 URE. Menim, da običajen državljan večkrat obišče in potrebuje storitve upravne enote ali centra za socialno delo kot sodišča. Glede na to, da ti državni organi s svojim urnikom normalno poslujejo, ne vidim razloga, zakaj ne bi tudi sodišča. Daljši poslovni čas ob sredah, bi tudi strankam omogočil lažje urejanje zadev na sodišču. Tako bi zaposlenim na sodiščih omogočili lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, saj je pri obstoječem urniku to težko. Sploh zimski meseci (šola,vrtec, krajši dnevi...) slabše vplivajo na psihično stanje posameznika, saj službo konča, ko je že tema in je praktično ves dan v službi. Veliko uslužbencev je tudi vozačev, ki potrebujejo še dodaten čas za prihod v službo in domov. Nedvomno bi imel drugačen urnik sodišč velik vpliv na kvaliteto življenja uslužbenca, boljši delovni učinek in pozitivno delovno klimo. Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu od 9.00 do 15.00 ure in v petek do 13.00 ure bi omogočila tudi nemoteno izvajanje uradnih ur. Ta sprememba delovnega časa je podana z namenom spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem uslužbencev, saj se v današnjem času veliko govori o fleksibilnosti, ki pa jo zaposleni na sodiščih ne občutimo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10408.txt anonimna4 4 10408 2019-10-18 25 1444 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma želimo pojasniti, da je treba razlikovati med delovnim časom in poslovalnim časom.  Če govorimo o organih državne uprave, delovni čas tam zaposlenih javnih uslužbencev določa Uredba o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju Uredba o delovnem času). Po 4. členu navedene Uredbe je predstojnik organa pristojen, da razporedi polni delovni čas uslužbencev organa, in sicer:  z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca ali  z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca, ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda.  Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.00 in 9. uro in konca delovnega časa med 15.00 in 17.30 uro oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro. Poslovni čas in uradne ure organov državne uprave pa določa Uredba o upravnem poslovanju. Po navedeni uredbi se poslovni čas v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi začne v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 9.00 in konča ob 15.30, v petek pa se začne ob 9.00 in konča ob 14.30. V upravnih enotah, območnih enotah in izpostavah organov se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8.00 in konča ob 15.00, v sredo se začne ob 8.00 in konča ob 18.00, v petek se začne ob 8.00 in konča ob 13.00 (26. člen Uredbe). Kot je zgoraj razvidno se torej poslovni čas organa in delovni čas zaposlenih v organih državne uprave ne skladata v enaki meri. Odgovornost predstojnika organa je, da bo organiziral delovni čas zaposlenih v organu tako, da bo poslovanje organe teklo nemoteno. Kar pa ne pomeni, da morajo biti vsi zaposleni ves čas trajanja poslovnega časa na svojem delovnem mestu.  Na podoben način je v Sodnem redu urejeno tudi glede poslovanja sodišč in delovnega časa zaposlenih na sodiščih. Poslovni čas vseh sodišč je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure. Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16.30 ure. Uradne ure za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 16. ure (50. člen Sodnega reda). Delovni čas delavcev pa ureja 51. člen, kjer je določena tudi možnost razporeditve delovnega časa z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa, o čemer odloča predsednik sodišča. Predsednik sodišča lahko razporeja delovni čas delavcev na podlagi potreb zagotavljanja navzočnosti delavcev v okviru poslovnega časa sodišča, uradnih ur za nevabljene stranke in uradnih ur za poslovanje z javnimi knjigami.  Za stališče v zvezi z vašim predlogom smo zaprosili tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v svojem odgovoru med drugim navedlo, da se predsedniki sodišč možnosti, ki jim omogoča prilagajanje delovnega časa glede na značilnosti dela na sodišču, že poslužujejo in s tem zagotavljajo tudi ustrezno ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem zaposlenih. Na Vrhovnem sodišču podpirajo tudi možnost, da bi že sam Sodni red določal začetek in konec delovnega časa v razponu, podobno kot to določa Uredba o delovnem času, vendar pri tem opozarjajo, da obstajajo razlike med sodišči glede na vrsto in obseg delovnih obveznosti, zato menijo, da bi v vsakem primeru morala biti tudi predsedniku sodišča dana možnost, da prilagodi začetek in konec delovnega časa tako, da zagotovi učinkovitost delovnega procesa. Na Vrhovnem sodišču dodajajo še, da tudi pred kratkim sprejeta Direktiva (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, od držav članic pričakuje sprejetje ukrepov, ki bodo delavcem z otroki in oskrbovalcem zagotovili pravico, da zahtevajo prožne ureditve dela zaradi oskrbe. Med slednje pa ne sodi zgolj možnost prilagodljivega delovnega časa, ampak denimo tudi možnost dela na domu, ki jo na Vrhovnem sodišču koristijo številni strokovni sodelavci. Naj dodatno navedemo, da vodi Vrhovno sodišče projekt evidence prisotnosti, v okviru katerega želi z informacijskim sistemom na področju evidence prisotnosti doseči pripravo in določanje urnikov dela (pravila delovnega časa) za posameznike ali oddelke. Prva sodišča bodo predvidoma naslednje leto opremljena s sistemom, ki bo med drugim omogočal beleženje prilagodljivega urnika dela. Zaključno ugotavljamo, da bi nekatere komentarje k predlogu lahko razumeli tudi tako, da določeni javni uslužbenci na sodiščih s koncem uradnih ur končajo tudi z delovnimi obveznostmi. Vrhovno sodišče meni, da bo ta delovna mesta treba identificirati in bodisi podaljšati čas uradnih ur bodisi prilagoditi delovne obveznosti sodnega osebja. Glede na podatke, s katerimi razpolagajo, se je število strank na vpisnikih v zadnjih letih močno zmanjšalo, javne knjige, ki imajo po Sodnem redu tudi sicer daljši čas uradnih ur, pa postajajo vse bolj informatizirane. Da bi dobili širšo sliko problematike glede spremembe časa uradnih ur, bodo projektni podskupini „postopkovna pravičnost“, ki je namenjena izboljševanju izkušnje strank s sodišči in sojenjem, predlagali, da v okviru svojih raziskav preveri, ali obstaja potreba po spremembi časa uradnih ur na sodiščih." 2019-11-19 2019-09-18 38 https://predlagam.vladi.si/predlog/10408 Kilometrina za javne uslužbence, kjer prevoz na delo z javnim prevoznim sredstvom traja več kot 90 min "Spoštovani, kot veleva naslov, bi predlagal kilometrino za javne uslužbence, kjer prevoz na delo in z dela z javnim prevoznim sredstvom v eno smer traja več kot 90 min. Vsaj po pravilu 8% cene litra NMB 95 kot že velja za prevoz na delo in z dela, kjer ni možnosti javnega prevoza. Trenutno se javnim uslužbencem, ki živijo v Mariboru in delajo v Ljubljani, prizna kot sprejemljivo prevozno sredstvo za pot na delo vlak, kjer vožnja traja pribl. 180 min za lokacije, ki so vdaj eno postajo dlje od glavne železniške postaje; da o zamudah sploh ne govorimo. Torej 8 ur dela + 6 ur poti in za družinsko življenje ostane 10 ur, slednje vključuje tudi spanje. Pomanjkanje časa za družino, šport in sam počitek, pa potegne za seboj marsikaj drugega. Torej dejanski počitek med časom, ko mora tak javni uslužbenec it na pot in pride domov, je največ 10 ur. Potrebna je tako tudi sprememba razlage ali samega določila 155. člena ZDR-1, ker počitka ni ko si šele na poti domov. Dejstvo je, da je Slovenija centralizirana država in tako javna uprava mora zaposlovati po vsej Sloveniji in dejstvo je, da ljudje radi delajo, ne more se pa tretirat enako delavca, ki ima 15 min poti do službe in delavca, ki ima tri ure poti do službe; njuna kvaliteta življenja ni enaka! Hvala in lep pozdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10409.txt Hmmm 19 10409 2019-10-18 11 370 Nezadostna podpora 2019-09-18 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/10409 Sprememba financiranja občin "Vedno več občin se ni več sposobno financirati samih, zato predlagam spremembo financiranja. Moj predlog temelji na samoupravi in samozadostnosti občin, torej da si občine same zagotovijo sredstva v celoti, hkrati pa se loti problematike vedno težje dostopnih stanovanj po ugodnih cenah. Sredstva, ki bi jih občine prejemale, bi se v grobem razdelila v dve skupini. V prvo skupino spadajo sredstva, ki jih občine same določajo in tudi obdržijo. Gre torej za vire, opisane v 7. členu zakona o financiranju občin, ki so navedeni kot “drugi lastni viri”. V drugo skupino spadajo prihodki od: • davka na promet nepremičnin v višini 2% vrednosti nepremičnine; • davka na lastništvo 1. nepremičnine v visini 2% vrednosti nepremičnine nad 500.000€ in 3% vrednosti nad 1.000.000€; • davka na vrednost 2., 3. itd. nepremičnine v višini 2%; • davka na vrednost zemljišča.   Nepremičnine, ki bi bile oproščene davka pod 2. in 3. alinejo: • poslovne in industrijske stavbe.   Nepremičnine, ki bi bile oproščene davka pod 1., 2., 3. in 4. alinejo: • kulturni spomeniki, ki služijo za javno in splošno rabo, • stavbe za javno rabo, • neplodna zemljišča, • varovalni gozdovi, • gozdni rezervati.   Osebe, ki bi bile oproščene davka: • humanitarne organizacije, • diplomatska predstavništva, • mednarodne organizacije, • institucije EU. Omenjena sredstva bi zbirale občine same, zbrana sredstva pa bi se stekala v skupni sklad, ki bi ga upravljale občine same. Iz omenjenega sklada, bi se nato sredstva dodeljevala občinam glede na število prebivalcev občine ter razmerja med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca občine oziroma države, površino občine na prebivalca občine oziroma države, razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 15 let oziroma starejših od 65 let in povprečjem teh deležev v državi. Na ta način so upoštevane razlike med občinami, ki se nanašajo na prebivalce in območje in vplivajo na različno višino potrebnih sredstev za financiranje nalog občin, določenih s področnimi zakoni, niso pa določeni nameni porabe sredstev, ker je določanje namena porabe v pristojnosti občine.   Med davke, ki jih občine ne bi več zbirale same spadajo: • davek na vodna plovila; • davek na dediščine in darila; • davek na dobitke od klasičnih iger na srečo in • drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja. Zgoraj omenjeni davki obdavčujejo prihodke in premoženje državljanov Republike Slovenije, zato bi se sredstva iz teh virov stekala v državni proračun, tako kot se trenutno vsi podobni davki na prihodke. Ker bi novi davki dodatno obremenili delovno populacijo in zvišali stroške podjetjem, predlagam sorazmerno znižanje davka na dohodnino in davka na prihodke pravnih oseb v višini zbranih sredstev iz zgoraj omenjene druge skupine virov financiranja. Prav tako bi dodatno obremenitev za socialno ogrožene predstavljal davek na vrednost zemljišča, zato bi se vsako leto izračunali minimalni stroški le-tega. Vsi zaposleni občani, aktivni iskalci dela ali spoznani nezmožne za opravljanje dela, ter katerih prihodki ne bi presegali vrednosti minimalne plače skupaj z novo izračunanimi stroški, bi bili sorazmerno oproščeni davka na zemljišče. Spodaj navajam primer za dodatno obrazložitev: Za spodaj navedene primere občine izračunajo minimalni mesečni strošek 20€ mesečno. Primer 1: Mesečni neto prihodek na osebo 667€ mesečno ali manj. Ker oseba ne dosega mesečnega prihodka 687€ mesečno, je ta oproščena davka na zemljišče v vrednosti 20€ mesečno. Primer 2: Mesečni neto prihodek na osebo 687€ ali več. Zgoraj omenjena oseba ni oproščena davka na zemljišče. Primer 3 Mesečni neto dohodek na osebo 677€. Zgoraj omenjena oseba je oproščena davka na zemljišče v višini 10€ mesečno. Torej če povzamem, predlog da večji poudarek obdavčitvi potrošnje - potrošnje zemlje in luksuznih stanovanj, razbremeni pa dohodnino in prihodke podjetij. Spodbuja priseljevanje v manj razvito periferijo Slovenije in bolj pravično obdavčuje občane. V Republiki Sloveniji je trenutno več kot 6.000.000 nepremičnin in dobrih 2.000.000 prebivalcev, katerih število se v zadnjih letih ni bistveno zvišalo, kljub temu pa cene nepremičnin neprestano rastejo in močno presegajo rast inflacije. Zato je jasno, da stanovanjske krize ne bomo rešili z gradnjo novih stanovanj, saj je teh že več kot dovolj. Nova struktura financiranja bi torej omogočila ugodnejše cene nepremičnin za kupce prvih stanovanj, z večjim poudarkom na vrednosti zemljišč in nepremičnin. Spodbujala bi učinkovito izrabo zemlje in razvoj manj razvitih delov Republike Slovenije ter zbirala sredstva na bolj pravičen način. Ker bi nenadna implementacija predloga pomenila veliko spremembo tako iz vidika občin kot občanov, predlagam da se sprememba uvede postopoma, primerno prehodno obdobje bi bilo 4 leta." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10411.txt Chuck Norris 6 10411 2019-10-18 3 292 Nezadostna podpora 2019-09-19 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/10411 Socialni transferji in kršenje zakonodaje "Predlagam vladi, da preuči naslednji predlog. V RS je kar precej ljudi, ki prejema takšno ali drugačno socialno podporo. Pri obravnavanju vloge pristojni organ pridobi praktično vse podatke o posamezniku, družini glede premoženjskega stanja in o prihodkih. Naslednji korak pa bi lahko bil sprejetje zakonodaje, da če bi posameznik kršil pozitivno zakonodajo (izvršil oz. izvrševal kazniva dejanja ali prekrške), bi mu sorazmerno s kršitvijo zmanjšali socialno pomoč. Čisto enostavno. Tako bi bili posamezniki prisiljeni spoštovati zakonodajo, če bi hoteli prejeti socialno pomoč. Če pa zaradi izpada prihodkov (bi bili preveč pridni pri izvrševanju kaznivih dejanj - prekrškov) ne bi mogli skrbeti za otroke, bi za njih poskrbela socialna služba. Takšni neodgovorni starši pa res ne morejo vzgajati otrok, saj bodo le ti še bolj podvrženi h kršenju zakonodaje in povzročanje škode ljudem, ki s pridnim delom prispevajo svoj denar v proračun. Zavedam se, da je predlog zelo površno napisan, vendar pa bi s tem dosegli to, da posamezniki ne bi načrtno kršili zakona, saj bi se bali za denarni prihodek iz naslova socialnih transferjev. Dejstvo je, da za socialne transferje vplačujemo vsi, ki smo zaposleni, ki plačujemo davke itd. Popolnoma nerazumljivo je, da posameznik, ki iz naslova sociale prejema denar, dela škodo (prekrške, kazniva dejanja) proti družbi, ki zanj prispeva denar. Danes pa smo priča, da posameznik iz naslova socialnih transferjev prejme večji znesek, kot je minimalna plača, ob tem pa še izvaja različna kazniva dejanja oz. prekrške, s katerimi si ta znesek še bistveno poveča. Naj bo socialna pomoč res za tiste, ki jo potrebujejo in ne za tiste, ki jo oplemenitijo še s povzročanje škode ostalim - delovnim prebivalcem RS." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10442.txt Bojan Jelen 1 10442 2019-10-26 8 469 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V zvezi s predlogom poudarjamo, da pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljnjem besedilu ZUPJS). V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa primeroma (med njimi je določena tudi okoliščina prestajanja zaporne kazni), splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba: ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Poudarjamo še, da 3. odstavek 28. člena ZSVarPre določa še, da se osebe, pri katerih obstajajo krivdni razlogi, pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki in premoženje. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da te osebe do denarne socialne pomoči niso upravičene, se pa njihovi dohodki in premoženje še vedno upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Glede na navedeno ugotavljamo, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati, zato sprememba zakona ni potrebna." 2019-12-06 2019-09-25 38 https://predlagam.vladi.si/predlog/10442 Javni dostop do avtomobilskih nesreč "Predlagam, da se javnosti zakonsko omogoči vpogled v register škod iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti in zavarovanja avtomobilskega kaska, seveda z omejenimi podatki (varstvo osebnih podatkov). Letno se proda okoli 200.000 rabljenih avtomobilov. Na podlagi številke šasije (VIN) lahko kupci že sedaj preverjajo zgodovino vozila (opravljeni tehnični pregledi, prevoženi kilometri, starost, lokacija in spol lastnika, itd.). Dostop do teh podatkov je javen, prijazno pa jih prikazuje npr. spletna stran avtolog.si . Manjka pa podatek o morebitnih prometnih nesrečah, v katerih je bilo udeleženo vozilo. Vozila se tako lahko prodajajo kot nepoškodovana, kupec pa te informacije ne more preveriti. Tako prihaja do zavajanja in oškodovanja kupcev, pa tudi do skritih napak in s tem povezanim tveganjem za nadaljnje nesreče. Slovensko zavarovalno združenje po zakonu že vodi register škodnih zahtevkov, a je dostop do podatkov na voljo le oškodovancem prometne nesreče. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu ne daje zakonske podlage, po kateri bi bili podatki iz registra škod odprti in dostopni za javnost. Predlagam, da se zakonsko omogoči javnosti omejen vpogled v register škod, s spletnim servisom ali s podatkovno bazo. Podatki naj vsebujejo najmanj VIN številko vozila, ter datum prometne nesreče. Dobrodošel bi bil tudi znesek odškodninskih zahtevkov ter katerikoli podatki, ki še dodatno pojasnjujejo vrsto in velikost škode na vozilu. Osebni podatki (nosilec zavarovalne police, ipd.) naj javnosti še naprej ostanejo nedostopne." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10449.txt Simon 2 10449 2019-10-29 10 1424 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance kot resorno ministrstvo je odgovorno predvsem za pripravo sistemske zakonodaje s področja zavarovalništva, kamor sodi tudi Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) . Navedeni zakon v 8. členu določa podlago za zbiranje podatkov v registru škod. Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje (v nadaljevanju SZZ) obdelujejo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Zavarovalnice in SZZ na podlagi 8. člena ZOZP vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo: zbirko podatkov o zavarovancih; zbirko podatkov o škodnih dogodkih; zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma SZZ. Zavarovalnice ali SZZ pa lahko brez posebne zahteve pridobijo podatke oziroma zbirke podatkov o prometnih nesrečah z vpogledom v elektronske zapisnike policije o prometnih nesrečah, pri čemer mora biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage in namena posredovanja osebnih podatkov, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Zbirko policijskih zapisnikov upravlja Ministrstvo za notranje zadeve. Skratka, zaradi varstva osebnih podatkov, je dostop do podatkov o škodah na osebnih vozilih, omejen na oškodovance, zavarovalnice in SZZ. Dodajamo še, da na ravni Evropske unije potekajo postopki za spremembo Direktive 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti. Po sprejetju direktive se načrtujejo spremembe ZOZP. Vaš predlog bomo na Ministrstvu za finance obravnavali v okviru sprememb zgoraj navedenega zakona." 2019-11-26 2019-09-30 41 https://predlagam.vladi.si/predlog/10449 Davek od premoženja - najemniki/najemodajalci "Nepremičninski zakon, ki je delno označen kot neustaven ima v sebi še vedno par členov, ki zelo vplivajo na lastnike stanovanja, ki stanovanje oddajajo, obenem pa najemajo drugje. Morajo namreč plačati davek na premoženje, ker v stanovanju ne bivajo (obenem pa plačajo tudi davek iz oddajanja premoženja v najem). V praksi se dogaja, da je nekdo kupil stanovanje v enem mestu, ga tam ne more prodati, zato ga oddaja in najema v drugem mestu. Tako npr. prejme za najem 300€ mesečno, v drugem mestu pa najema za 400€. Že tukaj je v minusu 100€ (kar je pač posledica drugačnih cen). Ampak, poleg davka za oddajo nepremičnine plača najemodajalec še davek na premoženje. Kar je dokaj nepošteno, ker s tem premoženjem dejansko ne dela profita (kar bi delal, če bi imel 2 ali več stanovanj) ampak včasih tudi izgubo. Naj se zakon, ki je povod za takšno obdavčitev, spremeni, da se ta davek na premoženje obračuna, če je nekdo lastnik dveh ali več stanovanj in oddaja vsaj eno od teh stanovanj. Če pa je lastnik enega stanovanja, pa naj se upošteva, da nekje mora živeti in da drugje sam najema. Zakon naj se tudi izvaja na področju celotne države ali pa nikjer. Sedaj se izvaja le v določenih občinah." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10463.txt Marjan.ost 6 10463 2019-11-01 13 370 Nezadostna podpora 2019-10-02 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/10463 Eko plačilo za uporabo osebnega vozila na notranje izgorevanje "Predlagam, eko takso za prva osebna vozila na notranje izgorevanje 200 eur na letni ravni. Vsako naslednje vozilo pa bi obdavčeno za dvokratno prvega. Vsakdo, ki se vozi na delo z osebnim vozilom manj kot 3km v urbanem okolju, naj plača eko takso 100€ na leto. Ideja je hitro zmanjševanje števila vozil na notranje izgorevanje, zmanjšanje števila vozil v lasti ljudi, na kratke relacije se poslužiti druga prevozna sredstva. Gospodarska vozila so tu izvzeta. Na žalost se najhitreje rezultate doseže z denarjem. Mnogo akcij za spremembo miselnosti je bilo že narejenih, efekta pa ni. Zato predlagam prispevek v davčno blagajno. Mnogo je še izjem tega predloga za razmislit- zato ste tu, da predlagate izboljšave. Vem, da bo marsikdo spljuval predlog brez razmišljanja ali je to dobra politika, ampak naj prespi in razmisli o dolgoročnih učinkih tega eko zakona." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10478.txt dajmo_nekaj_spremeniti 19 10478 2019-11-07 24 434 Nezadostna podpora 2019-10-09 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/10478 prometnih konic "Že nekaj let po zadnji finančni krizi se promet na slovenskih cestah (še posebej na vpadnicah v Ljubljano in na obvoznici) vsakoletno poveča za nekaj %. Znano je, da javni prevoz v Sloveniji ne dohaja povečevanja potreb po prevozu, zato je nujno potrebno, da se ob nadaljevanu razvoja javnega transporta začne vzopredno aktivno delati na obvladovanju prometnih konic, saj bi zmanjšanje zastojev bistveno priopmoglo k ekonomsko-socialnemu položaju državljanov. V velikih evropskih mestih se obvladovanja cenovnih konic lotevajo s cenovnimi politikami, t.j. kdor želi potovati v času prometnih konic, plača več, zato obstaja tudi več tipov vozovnic. Obiskovalci (predvsem turisti) Londona morajo tako plačati bistveno več za vozovnico javnega prometa, da si zagotovijo možnost potovanja tudi v t.i. obdobju ""rush hour"" (zjutraj 7:30-9:30 in popoldne 16:40-18:30). Kako bi nekaj podobnega lahko implementirali v Sloveniji: 1) Uvedba prepovedi potovanja tovornemu prometu v času jutranje in popoldanske prometne konice. Alternativni ukrep za tovorni promet bi lahko bil podražitev cestnine v času jutranje in popoldanske konice za npr. 30 %. 2) Podražitev nenujnih potovanj netovornega prometa, kot so tranzit turistov. Kot vemo je Slovenija izrazito tranzitna država. Vinjeta za koriščenje slovenskih cest bi torej izključevala vožnjo v prometnih konicah. Vsak bi si moral dodatno zagotoviti ""dovolilnico"" za vožnjo v prometnih konicah. 3) Enak ukrep kot pri točki 2) bi se lahko uvedel za vse udeležence v prometu na cestah, ki jih v obstoječem sistemu pokriva vinjeta." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10479.txt matej__p 10479 0 206 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi: predlagam.vladi.si/predlog/10382/ 2019-10-09 https://predlagam.vladi.si/predlog/10479 Pokojnine in socialna politika "Pozdravljeni, politika pokojnin ne uposteva ljudi, ki na nek nacin neupraviceno prejemajo socialne prispevke. Neupraviceno v smislu, da ti ljudje trdijo, da na noben nacin nocejo iti delati. Preverjeno - osebno poznam 2 primera, da je temu tako. Tudi v medijih so ze porocali, da ima 3 clanska druzina vec socialnih prejemkov, kot 3 clanska druzina, v kateri vsaj en clan dela. Torej ti, ki delajo, bodo z novo politiko pokojnin morali delati se dlje, da bi prisli do pokojnin, hkrati pa imamo vse vec ljudi, ki bi lahko delali, a nocejo, in si uspejo izboriti socialne prejemke. Osebno poznam, da taksna oseba recimo dobi stanovanje, na novo obnovljeno, za katerega ne placuje najemnine, dobi socialni prispevek, ter zivi sicer skromno, a udobno, na novi sedezni, v toplem stanovanju (cca 43 m3), z novim lcd zaslonom,... Niso vsi prejemniki socialnih prispevkov v enakem polozaju, eni so resnicno upraviceni do njih. Vendar koliko je takih, ki bi lahko delali, so solani, a pod krinko izgovorov pac ne delajo, in nimajo namena nikoli delati. Hkrati se tudi stevilo zaposlenih v takih drzavnih uradih ne bo povecevalo, tako da ni moznosti, da bi obstajala ekipa ljudi, ki bi te zadeve preverjala. Ni mehanizmov, torej je vse samo sebi namen, in ki je ze dolgo sistemska napaka, na katero morda noben noce opozoriti. Zdaj je cas, da se pokojninska politika uskladi z vsemi parametri, da bo socialno pravicna, kolikor se bo le dalo, do vseh." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1048.txt ajdino 1048 0 4399 Neustrezen ne vsebuje konkretne sistemske rešitve izpostavljene tematike 2010-09-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/1048 vrednotenje nepremičnin Poskusno vrednotenje, ki je v teku ima same anomalije, nekatere nepremičnine nimajo niti ugotovljene vrednosti (brez podatka), niz istovrstnih nepremičnin ista m2 npr garaže v nizu vse različne vrednosti in bistvena odstopanja, da ne govorim o stanovanjih, nepremičnine napačno popisane, celo podvojene vrednosti itd. Predlagam Vladi RS, da ponovno naredi popis nepremičnin natančno, da bo vsaka nepremičnina imela določno in pravilno navedeno koliko kleti, garaže in kurilnice, shrambe in stopnišča ter hodnika je v določeni nepremičnini in koliko je dejansko sob in kuhinje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10508.txt verso verso 3 10508 2019-11-13 8 312 Nezadostna podpora 2019-10-15 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/10508 Poskusno delo - Odpoved - Varovane kategorije "ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (vročiti odpovedi) delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust (materinski, očetovski in starševski) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času in v teh primerih delodajalec ne sme opraviti ničesar, kar je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za starše in noseče delavke pa ne velja v primeru, če so podani razlogi za izredno odpoved (po predhodnem soglasju inšpektorja za delo) ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. Zgoraj navedeno varstvo navedenih kategorij delavcev torej velja tudi v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela. Na področju poskusnega dela je ZDR-1 prinesel kar nekaj sprememb. Neuspešno opravljeno poskusno delo je bilo v prejšnji ureditvi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je v povezavi s 115. členom pomenilo, da je delodajalec lahko na podlagi predhodnega soglasja inšpektorja za delo noseči delavki odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Po novem pa je neuspešno opravljeno poskusno delo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (nova 5. alineja 1. odstavka 89.člena), pri čemer delavcu pripada 7 dnevni odpovedni rok (1. odstavek 94. člena). Pri tem se besedilo 115. člena glede varstva staršev pred odpovedjo oziroma prenehanjem pogodbe o zaposlitvi ni spremenilo. Menim, da je slednje za delodajalca povsem »neživljenjsko«, saj se v takšnem primeru delodajalec dejansko ne more poslužiti že dogovorjenega instituta poskusnega dela (še bolj problematična je situacija, ko bi takšne okoliščine obstajale že ob sklepanju pogodbe, pa bi jih delavec/delavka zamolčal/a). Enakega mnenja je tudi vodja Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve pri OZS, ki v strokovnem članku navaja naslednje: »Glede varstva nosečih delavk in staršev v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela sodne prakse ni, vendar po mojem mnenju po namenu in logiki poskusnega dela ter dejstvu, da gre za sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, ne bi bilo logično, da bi bile navedene kategorije delavce varovane pred odpovedjo pogodbe zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.« Opozoriti je potrebno, da bi ocena poskusnega dela bila utemeljena na podlagi dejanskega opravljanja dela zaposlenega/zaposlene in se ne bi utemeljevala na dejstvu, da je noseča ali iz kateregakoli drugega zgoraj navedenega razloga. V primeru, da bi se zaposlenega/zaposleno v času poskusne dobe ocenilo negativno in bi obstajal eden izmed zgoraj naštetih kategorij, delodajalcu ne bi preostalo drugega kot da ima na plačilni listi delavca/delavko, ki svojega dela ne opravlja ustrezno oz. v skladu s pričakovanji delodajalca. Slednja situacija je absurdna in privede do izjalovitve dogovorjenega instituta poskusnega dela. Glede na namen poskusnega dela in vzpodbujanje delodajalcev k sklepanju pogodb za nedoločen čas predlagam Vladi, da se redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ponovno vključi med izjeme in uvrsti med razloge, ko posebno varstvo varovanih kategorij pred odpovedjo ne velja (tj. 5. odstavek 115. člena ZDR-1)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10526.txt MMat 0 10526 2019-11-20 1 1341 Nezadostna podpora 2019-10-22 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/10526 obvezno prejemanje drobiža V Ljubljani je velik del parkirnih avtomatov prirejen samo za plačilo s kovanci, pri čemer ne sprejemajo kovancev manjših nominacij. Tudi novi avtomati manjših nominacij ne bodo prejemali. Predlagam, da vlada poskrbi, da bodo vsaj avtomati v občinski lasti sprejemali zakonito plačilno sredstvo - kovance manjših vrednosti. Alternativno temu predlogu sem že v preteklosti poslal predlog, da se kovancev vrednosti 1 in 2 centa ne daje v obtok, končne zneske gotovinskih plačil pa zaokroži na 5 centov, kar so vladni predstavniki že zavrnili z zlaganimi argumenti, da to ni mogoče, čeprav so nekaj takega že storili na FInskem, v Belgiji, Irski, delno v Italiji in na Nizozemskem. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10533.txt znalček 0 10533 2019-11-23 0 375 Nezadostna podpora 2019-10-24 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/10533 Prepis lastništva vozila "Predlagam ukinitev stroška indentifikacije osebe pri menjavi lastništva vozila, saj je to zaračunavanje cca 6 € na osebo čista kraja. Pri prepisu sta navzoča kupec in prodajalec vozila in oba morata plačati po 6€, le zato, da osebni dokument pogleda izvajalec. Vsekakor je že sam prepis vozila prevelik strošek, kot tudi izdaja prometne z ovitkom, katerega ti zaračunajo četudi ga nočeš. Vam lahko zaračunam feferon, ki ga nočete ?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10541.txt Kamen 4 10541 2019-12-03 5 309 Nezadostna podpora 2019-11-01 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/10541 Predlog spremembe obdavčitve vozil in cestnih površin "Predlagam spremembo pri obdavčitvi vozil, saj je sedanja popolnoma nelogična in nepravična. Veliko pripomb se je že omenilo na tem portalu, pa se še vedno ni ukrenilo nič. Prodaja vozil je zdaj okrnjena, država pobere minimalne davščine, ker se večina za nakup odloča racionalno, po drugi strani pa so vozila, vredna 100.000 in več evrov praktično neobdavčena. To se resnično bere kot da si je tisti, ki je ta davek spisal, delal norca iz potrošnikov in iz države. V tem primeru ni na boljšem nihče. Predlagam podražitev goriva oz. uvedbo bencinskega evra. Tako bo najbolj pošteno, saj bo tisti, ki se vozi več, tudi več prispeval. To bi pomenilo nekoliko dražjo investicijo za tiste s povprečno kilometrino, zato bi zmanjšali ali celo ukinili letno dajatev oz. nadomestilo za uporabo cest. Povprečen voznik prevozi 15.000 km in ob zmerni porabi bi bila razlika s podražitvijo goriva približno 100 evrov, kolikor znaša tudi povprečno nadomestilo za uporabo cest. Tudi ostale razrede bi bilo nujno prilagoditi oz. redefinirati, saj je sedanja tarifa za nekatere ekstremno visoka ne glede na prevožene kilometre. Nekdo plača 400 ali 500 evrov, ceste pa obremeni manj kot tisti, ki plača 100 evrov in na primer dnevno migrira v službo. Avtoprevozniki bi podražitev dobili vrnjeno tako kot trošarine, tako da njihov posel ne bi trpel ekonomskih posledic zaradi višjih cen goriv. DMV bi bilo potrebno preoblikovati oz. ga predvsem definirati na podlagi vrednosti vozila in ne na podlagi tipa/vrste motorja. Prav je, da se vzpodbuja nakup čistejših vozil, zato bi novejše Euro norme morale biti ugodnejše Preoblikovati bi bilo potrebno tudi davek na luksuz, ker je že zgoraj omenjeno, da ne more biti avto, vreden 200.000 evrov, obdavčen z 1%, drug avto v vredeosti 15.000, pa s 50% samo zato, ker ima močnejši motor. Meja za luksuz bi morala biti postavljena na primer nad 80.000 € in se potem progresivno povečevati. Saj je logično, da se pod luksuz obravnava nakup dragih stvari? Trenutno je ravno obratno. Laičen izračun glede na statistične podatke SURSa kaže, da bi s podražitvijo bencinskega evra država dobila enak znesek davka kot če bi ukinila DMV in davek na luksuz. Če bi k temu dodali minimalne pribitke za starejše Euro norme (ker je prav, da se vzpodbuja nakup s čim novejšo Euro normo, bi bil porast še večji). Pri tem izračunu ni bilo upoštevano, da gorivo v Sloveniji točijo tudi tranzitna vozila, ki jih seveda ni malo. Dajte malo razmisliti, zadeva je precej preprosta. Sprememba bi povečala povpraševanje/nakup dražjih vozil, manj bi bilo poslovnih najemov iz tujine, država bi bila na boljšem tudi pri pobiranju DDV, saj zmogljivejši avtomobili porabijo več, imajo dražje servisne storitve, nadomestne dele, zavarovalne premije ... To, kar imamo sedaj, je popolnoma neproduktivno in neprijazno za gospodarstvo. Kapital odhaja v tujino namesto da bi ostal doma. Vse uporabnike pozivam h konstruktivni debati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10546.txt Janko Motornik 12 10546 2019-12-04 14 708 Nezadostna podpora 2019-11-04 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/10546 Odstop ZDA iz podnebnega sporazuma Vlada mora po hitrem postopku uvesti vsaj 10% ekološkega davka na vse proizvode, ki prihajajo iz Združenih držav Amerike kod dokaz, privrženosti protokolu podnebnega sporazuma. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10547.txt Stane111 8 10547 2019-12-04 5 243 Nezadostna podpora 2019-11-05 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/10547 Pokojnine in socialna politika "Pozdravljeni, politika pokojnin ne uposteva ljudi, ki na nek nacin neupraviceno prejemajo socialne prispevke. Neupraviceno v smislu, da ti ljudje trdijo, da na noben nacin nocejo iti delati. Preverjeno - osebno poznam 2 primera, da je temu tako. Tudi v medijih so ze porocali, da ima 3 clanska druzina vec socialnih prejemkov, kot 3 clanska druzina, v kateri vsaj en clan dela. Torej ti, ki delajo, bodo z novo politiko pokojnin morali delati se dlje, da bi prisli do pokojnin, hkrati pa imamo vse vec ljudi, ki bi lahko delali, a nocejo, in si uspejo izboriti socialne prejemke. Osebno poznam, da taksna oseba recimo dobi stanovanje, na novo obnovljeno, za katerega ne placuje najemnine, dobi socialni prispevek, ter zivi sicer skromno, a udobno, na novi sedezni, v toplem stanovanju (cca 43 m3), z novim lcd zaslonom,... Niso vsi prejemniki socialnih prispevkov v enakem polozaju, eni so resnicno upraviceni do njih. Vendar koliko je takih, ki bi lahko delali, so solani, a pod krinko izgovorov pac ne delajo, in nimajo namena nikoli delati. Predlagam, da se skozi nek drzavni mehanizem (na nivoju obcine) dolocijo ljudi, ki bi preverjali upravicenost prejemanja socialnega prispevka. V primeru ugotovitve, da bi taksna oseba lahko delala in s tem polnila drzavno blagajno, namesto da bi od drzave prejemala v nedogled, naj se taksna oseba aktivno vkljuci v iskanje zaposlitve (statistika pravi, da manjka dolocenih profilov strokovnih delavcev, a skoda da le taksni prejemajo socialni prispevek, namesto da bi bili redno zaposleni, ker so tega zmozni). Morda bo procent nezaposlenosti narasel, a se bo procent oseb s socialnimi prejemki zmanjsal, in s tem tudi svarilo drugim, da je za pokojnino potrebno delati. Ce bo pa drzava podaljsevala rok za pokojnino, jih bo tudi na racun tistih, ki neupraviceno prejemajo socialne prejemke a so zmozni za delo. Tezko bom sam napisal dokoncno sistemsko resitev, sem pa nakazal na smernice taksne resitve." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1056.txt ajdino 1056 0 4181 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/631/null/answers 2010-09-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/1056 Kaos v zdravstvu je treba presekati Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom glede uvedbe varčevalnih ukrepov, da se zmanjša plačilo nadurnega dela zdravnikov, se je že v prvih dneh septembra izkazalo, kako nujno potrebne so predvsem strukturne spremembe v zdravstveni mreži, da se zagotovijo pogoji za vzdržnost zdravstvene blagajne. Nujno je, da menedžment bolnišnic realno oceni, s kolikšnimi kapacitetami razpolaga in v kolikšnem obsegu lahko normalno zagotavlja svoje storitve glede na lastno kadrovsko zasedbo. Izdelati je potrebno program prestrukturiranja v vseh zdravstvenih ustanovah in postaviti realni časovni okvir v prehodnem obdobju glede kadrovske zapolnitve oziroma ukinjanja ali združenanja bolnišničnih oddelkov. Zdravstveno zavarovanje mora čim prej jasno določiti, da za opravljene storitve bolnišnic ne bo priznaval nesorazmernega povečanja ležalnih dob v bolnišnicah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1058.txt dvojček 2 1058 2010-10-06 4 2256 Nezadostna podpora 2010-09-07 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/1058 Pravica odkloniti delo "Predlagam, da se ljudem prijavljenih na zavodu za zaposlovanje da pravico, da odklonijo delo iz kakrsnegakoli razloga, oziroma, da se tocno doloci pod kaksnimi pogoji se lahko odkloni delo, ter, da se vse prijavljene in napotene na razgovore tudi seznani z to pravico, saj mi niso vsec groznje na vsakem vabilu na razgovor, kjer pise samo, kako moras sprejeti vsako delo in se zglasiti na razgovor, itd...., saj v nasprotnem primeru, vas lahko... Clovek bi moral imeti pravico odkloniti ponujena dela, saj vsakdo je drugacen in nekomu pac ne pase delovni urnik, priimek delodajalca, oziroma zaposleni v podjetju, oddaljenost delovnega mesta, varnost delovnega mesta, placa, oziroma lahko bi imel pravico ugovora vesti iz verskih ali drugacnih razlogov, tako kot pri vojski, saj ni prav, da se ljudi prisili, da grejo na vse razgovore na katere jih zavod napoti. Tako bi bili zadovoljni vsi prijavljeni na zavodu in delodajalci, ki bi dobili ljudi na razgovor, ki so zare zainteresirani za delo, ne pa, da pride clovek na razgovor in pol se mora lagati, kako si zeli delati, kako zna vse, kar mu je reku zavod, da mora reci na razgovoru. Meni osebno laganje ni vsec in zavod krsi moje ustavne pravice 34. člen, 35. člen, 37. člen, 46. člen in se posebej 49. člen (svoboda dela) Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1060.txt Anti NWO 9 1060 2010-10-07 21 12807 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Prejeli smo vašo zahtevo za posredovanje ustreznega odgovora na predlog državljana, posredovan preko spletnega orodja www.predlagam.vladi.si. Predlagatelj meni, da bi se morala brezposelnim osebam dati možnost odklonitve dela, ponujenega s strani Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), iz kakršnihkoli razlogov,ali pa, da se točno določi, pod katerimi pogoji se lahko odkloni delo in da se s temi pogoji seznani vse brezposelne osebe, ki so napotene na razgovore. Predlog utemeljuje s tem, da ima vsakdo različne razloge za odklonitev ponujenega dela; te razloge tudi primeroma našteva. Nadalje med drugim predlaga tudi dopustitev odklonitve ponujenega dela na podlagi ugovora vesti iz verskih ali drugačnih razlogov, saj meni, da ni prav, da se ljudi prisili v udeležbo na vseh razgovorih, na katere jih napoti zavod. S takšno ureditvijo bi bili po mnenju predlagatelja zadovoljni tako prijavljeni pri zavodu kot delodajalci, saj bi slednji opravljali razgovore z zainteresiranimi ljudmi, s sedanjo ureditvijo pa so mu kršene ustavne pravice iz 34., 35., 37., 46. in še posebej 49. člena Ustave Republike Slovenije. V skladu z navedenim vam v nadaljevanju posredujemo kratko analizo obstoječe ureditve področja, analizo samega predloga in naše stališče do prejetega predloga: Analiza obstoječega stanja Obveznost brezposelne osebe sprejeti ustrezno ali primerno zaposlitev predstavlja eno izmed temeljnih obveznosti brezposelne osebe, ki izhaja iz zaposlitvenega načrta kot dogovora med brezposelno osebo in zavodom o vseh časovno predvidenih dejavnostih brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Na podlagi določb Pravilnika o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 56/07; v nadaljevanju: pravilnik) zavod ob prijavi osebe v evidenco brezposelnih oseb zanjo v skladu s 17.č členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB1; v nadaljevanju: ZZZPB-1) določi ustrezno zaposlitev in ji jo ponudi še pred izdelavo zaposlitvenega načrta, če je ustrezna zaposlitev na voljo. Če takšne zaposlitve ni, potem lahko zavod po preteku treh mesecev od vpisa v evidenco brezposelnih oseb napoti brezposelno osebo na primerno zaposlitev na zaposlitev (t.j. zaposlitev, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba), pod pogojem, da ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Nadalje lahko zavod po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb takšno brezposelno osebo napoti na primerno zaposlitev, za katero se zahteva za dve stopnji nižja strokovna izobrazba, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. V skladu s prvim odstavkom 21. člena pravilnika mora brezposelna oseba: sprejeti napotnico za ustrezno zaposlitev, sprejeti napotnico za primerno zaposlitev na eno stopnjo nižjo zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb oziroma na dve stopnji nižjo zaposlitev po šestih mesecih od tega vpisa, sprejeti napotnico za primerno delo, se skladno z napotnico javiti pri delodajalcu, ki jo potrdi, in jo potrjeno dostaviti zavodu v treh dneh od dneva, določenega na njej, pri dogovarjanju o zaposlitvi prizadevati si za pridobitev zaposlitve, na katero je napotena. V primeru, ko je brezposelna oseba hkrati prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, mora ta oseba na podlagi drugega odstavka 21. člena pravilnika: sprejeti napotnico za ustrezno zaposlitev, sprejeti napotnico za primerno zaposlitev na eno stopnjo nižjo zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb oziroma na dve stopnji nižjo zaposlitev po šestih mesecih od tega vpisa, sprejeti napotnico za primerno delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, ki ustreza do ene stopnje nižji stopnji in vrsti strokovne izobrazbe brezposelne osebe, sprejeti napotnico za primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki ustreza do ene stopnje nižji stopnji in vrsti strokovne izobrazbe brezposelne osebe, se skladno z napotnico javiti pri delodajalcu, ki jo potrdi, in jo potrjeno dostaviti zavodu v treh dneh od dneva, določenega na njej, pri dogovarjanju o zaposlitvi prizadevati si za pridobitev zaposlitve, na katero je napotena. Brezposelna oseba, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči, mora v skladu s tretjim odstavkom 21. člena pravilnika: sprejeti napotnico za ustrezno zaposlitev, sprejeti napotnico za primerno zaposlitev na eno stopnjo nižjo zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb oziroma na dve stopnji nižjo zaposlitev po šestih mesecih od tega vpisa, sprejeti napotnico za vsako zaposlitev, sprejeti napotnico za primerno delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ter primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur na mesec, se skladno z napotnico javiti pri delodajalcu, ki jo potrdi, in jo potrjeno dostaviti zavodu v treh dneh od dneva, določenega na njej, pri dogovarjanju o zaposlitvi prizadevati si za pridobitev zaposlitve, na katero je napotena. 22. člen pravilnika nadalje določa možnost odklonitve napotnice ali zaposlitve oziroma dela zaradi psihofizične nezmožnosti ali ugovora vesti (slednje zgolj v primeru napotitve na vsako zaposlitev in primerno delo). Zavod na podlagi opisane ureditve z vsako brezposelno osebo dogovori njene obveznosti v individualnem zaposlitvenem načrtu, ki (med drugim) navaja ustrezne in primerne zaposlitve za to brezposelno osebo in njene zaposlitvene cilje, ki se upoštevajo pri napotitvah te osebe na zaposlitve. Poleg tega se brezposelna oseba s podpisom zaposlitvenega načrta zaveže, da bo samostojno in aktivno spremljala prosta delovna mesta in na ustrezna oziroma primerna delovna mesta tudi pravočasno kandidirala. Uresničevanje obveznosti iz zaposlitvenega načrta zavod preverja na vsakem svetovalnem razgovoru, skladno s tem pa se zaposlitveni načrt ustrezno dopolnjuje. V primeru neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti zavod tudi ukrepa. Vsaka napotnica ali obvestilo o prostem delovnem mestu se sistematično evidentira v informacijski sistem zavoda, zavod pa podatke o napotenih in obveščenih kandidatih sporoča tudi delodajalcem. Tako lahko zavod vedno z gotovostjo ugotovi, ali se je napotena brezposelna oseba udeležila razgovora in/ali je oddala vlogo za zaposlitev. Hkrati z obvestilom o napotenih kandidatih zavod delodajalca zaprosi tudi za povratno informacijo in v primerih, ko na podlagi slednje ugotovi, da si oseba ni prizadevala za pridobitev zaposlitve, ukrepa skladno z zakonom. Na svetovalnih razgovorih zavod preverja tudi uresničevanje dogovorjene obveznosti samostojnega iskanja zaposlitve; od brezposelne osebe tako zahteva predložitev beležke s podatki o delovnih mestih in delodajalcih ter kopije prošenj, na podlagi česar zavod (še zlasti, če oseba uveljavlja stroške iskanja zaposlitve) preverja izpolnjevanje omenjene obveznosti brezposelne osebe. Zavod brezposelne osebe k delodajalcem napotuje šele po predhodnem dodatnem preverjanju kompetenc osebe, vključno z motiviranostjo. Zaradi ocene pripravljenosti kandidata sprejeti zaposlitev zavod pri predstavitvi zahtev in pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta pogosto sodeluje z delodajalci. Dodajamo, da se bo s 1. 1. 2011 pričel uporabljati novi Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljevanju: ZUTD), ki spreminja institut primerne zaposlitve tako, da se bo kot takšna štela zaposlitev, ki bo ustrezala vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi brezposelne osebe glede na ustrezno zaposlitev. Navedeno bo po naši oceni v primerjavi z dosedanjo ureditvijo, ko se je za primerno zaposlitev lahko štela zaposlitev, ki je ustrezala razvrstitvi delovnega mesta do največ dveh stopenj nižjega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe, bistveno zmanjšalo razkorak med »ravnijo« zaposlitve, na katero je bila brezposelna oseba napotena in dejansko usposobljenostjo te osebe. Nadalje bo ZUTD še večjo težo kot do sedaj namenil usposabljanju in izobraževanju iskalcev zaposlitve ter uvedel dodatne ukrepe iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki bodo iskalcem zaposlitve pomagali k uresničenju njihovega primarnega cilja – ponovne zaposlitve. V ZUTD je predvidena tudi možnost odklonitve posredovanja zaposlitve delodajalcem, ki ne bodo spoštovali delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne bodo izplačevali plač oziroma prispevkov za socialno varnost, jih odpuščali v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo kršili pravice delavcev iz dela. Zavod bo takšne delodajalce po predhodni pridobitvi informacij o njih s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo, z vpogledom v uradne evidence davčne uprave ali na podlagi obvestil delavcev o navedenih kršitvah, uvrstil v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami (27. člen ZUTD) in jim na objavljeno prosto delovno mesto ne bo posredoval delavcev. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Posredovani predlog zavračamo, saj bi ureditev, po kateri bi imela brezposelna oseba možnost odkloniti ponujeno zaposlitev oziroma delo iz kakršnega koli razloga (kot jih primeroma navaja tudi predlagatelj) pomenila prevelik odmik od dosedanje ureditve in tudi kolizijo interesov posameznika v razmerju do interesov države na tem področju. Način obravnave brezposelne osebe s strani zavoda je po našem mnenju v smislu njenega cilja in namena povsem ustrezen. Pri določanju obveznosti brezposelnih oseb oziroma iskalcev zaposlitve sta namreč v prvi vrsti upoštevana položaj in kompetence brezposelne osebe, katero skuša zavod v skladu s postavljenimi pravili čim hitreje ponovno vključiti na trg dela oziroma jo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja pripraviti do tega, da bo ob ponovni možnosti zaposlitve, bodisi po posredovanju zavoda ali osebe same, dovolj usposobljena za uspešno nadaljevanje poklicne poti. Nadalje predstavlja obveznost brezposelne osebe sprejeti določeno zaposlitev ali delo, ponujeno s strani zavoda, protiutež tako denarnim transferjem iz naslova brezposelnosti kot brezplačni pripravi in pomoči brezposelni osebi pri ponovnem vključevanju na trg dela, pri tem pa ni odveč poudariti, da zavod vsem iskalcem zaposlitve seveda ne more zagotoviti ustrezne zaposlitve v njihovem poklicu, za katerega so se izobraževali. V skladu z navedenim se ne moremo strinjati s predlagateljevo navedbo o kršitvi njegovih ustavno zagotovljenih pravic (predlagatelj eksplicitno navaja pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, varstvo tajnosti pisem in drugih občil, pravico do ugovora vesti in pravico do svobode dela); zavod namreč pri delu z brezposelnimi osebami namreč spoštuje in postopa v skladu z zakonodajo, sprejeto s strani tako izvršilne kot zakonodajne veje oblasti, ki se do morebitne nasprotne odločitve v postopku ustavno sodne presoje šteje za skladno z ustavnimi načeli in pravicami." 2010-10-25 2010-09-07 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/1060 omejitev/prepoved tovornega prometa v času prometnih konic Predlagam, da bi se uvedla omejitev oz. prepoved tovornega prometa v času prometnih konic (zjutraj med 6-8h) vsaj na najbolj prometnih vpadnicah, kot so Štajerska AC od Celja proti Ljubljani, Dolenjska AC med Grosupljem in Ljubljano, Primorska AC med Vrhniko in Ljubljano. Vsakodnevno se vijejo kolone tovornjakov na AC v času največjih konic (predvsem zjutraj med 6-8h), kar dodatno povzroča zastoje, saj je pogosto desni pas popolnoma zaseden s tovornjaki in tako od avtoceste ostane samo en pas za vožnjo osebnih vozil. Velika večina tega tovornega prometa je tranzitnega in ne prevažajo hitro pokvarljivega blaga, zato za njih ne bi predstavljalo bistvene razlike, če bi se na pot odpravili po 8h zjutraj. Podobno bi na teh glavnih cestah, ki vodijo iz Ljubljane lahko omejili tovorni promet v času med 15.30 - 17.00. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10601.txt oseba x 10601 0 179 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstva predlagam.vladi.si/predlog/10382/ 2019-11-25 https://predlagam.vladi.si/predlog/10601 Zamenjava za dopolnilno zdravstveno zavarovanje "Moj predlog je, da se namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja plačuje od bruto plače/pokojnine..., ker se bo zaposlenim manj poznalo in še neto izplača temu primerno manj. Plačevali pa bi odvisno od višine bruto plače - 2 procenta. Poenostavljeno se bi lahko prispevki za zdravstvo samo povečalo za 2 procenta, se pa ne bi smelo podjetij dodatno obremenit. Ostali, ki imajo sedaj obvezno dopolnilno zavarovanje, bi se pa računal pavšal 20€...   Lahko se bi postavilo spodnjo mejo prispevka na 20€" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10612.txt komar 8 10612 2019-12-27 18 416 Nezadostna podpora 2019-11-27 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/10612 Zaprtje trgovin ob nedeljah "Predlagam, da vlada sprejme zakon, da se uveljavi volja ljudstva,ki so izglasovali, da naj bodo trgovine zaprte ob nedeljah. Namreč če se že primerjamo z Avstrijo pa še imejmo avstrijske odpiralne čase kjer so trgovine ob nedeljah Zaprte. Izjema so bencinske črpalke ter prodajalne kjer opravljajo delo lastniki trgovin sami isto kot velja pri praznikih, ko so trgovine tudi zaprte. Zakaj se vedno primerjamo z Avstrijo pa dajmo primer: Seiersberg Avstrija odprt ob sobotah od 9;00 do 18;00 Ikea Celovec odprta ob sobotah ob sobotah od 9:00 do 18:00 Ikea Graz odprta ob sobotah od 9:00 do 18:00 Momax Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00 Obi Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00 XXXL Lutz Graz odprt ob sobotah od 9:00 do 18:00 Lidl ob mejah odprt ob sobotah od 7:15 do 18:00 (odpiralni čas se razlikuje od kraja do kraja) Hofer ob mejah odprt ob sobotah od 7:15 do 18:00 (odpiralni čas se razlikuje od kraja do kraja) Bauhaus Graz odprt ob sobotah od 7:15 do 18;00 Predlagam še,da so trgovine odprte med tednom: -poletni delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 21.00 -zimski delovni čas od ponedeljka do petka od 7.00 do 21.00 Ob sobotah pa od 7:00 do 18.00 ure 24.12 in 31.12. bi lahko bile trgovine odprte do 14.00 ure!   Z tem, da se trgovec sam odloči ali bo odprl ob 7.00 ali ob 8.00 ali 9.00 uri S tem bi dosegli naslednje: -delodajalci bi postali družinam prijazna podjetja -lažje razporejanje delavcev ter lažje načrtovanje urnika -ob sobotah bi lahko delala samo ena smena in bi tako tudi delodajalci privarčevali denar (potni stroški, malica,) -delavci bi lahko imeli vsaj 1 vikend na mesec prosto kar sedaj nimajo zaradi nedelj -varčevanje z električno energijo in vodo -delodajalec bi privarčevali denar. Delo v trgovinah postaja vedno težje. Vedno bolj zahtevne stranke vedno daljši urniki zato bi se z takšnim zakonom doseglo, da bi prodajalci imeli več prostega časa in obenem bi bili več ob vikendih z družinami." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10619.txt Plohl 30 10619 2019-12-31 70 1275 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Uvodoma bi želeli pojasnili, da so omejitve, ki trenutno veljajo na področju dela ob nedeljah in praznikih, rezultat dogovora med socialnimi partnerji.   Ti so v novi Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije v zvezi z nedeljskim delom v 42. členu določili, da lahko delavec dela največ 2 nedelji v mesecu, vendar ne več kot 20 nedelj v letu, pri čemer se dela ob nedeljah in praznikih ne sme naložiti delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, razen na podlagi delavčeve izrecne pisne pobude, ki jo lahko kadarkoli prekliče, delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas ko doji otroka ter enemu od delavcev – staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Navedene omejitve veljajo tudi za delo ob praznikih in drugih dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, na  katere delodajalec, razen izjem, delavca ne sme razporediti na delo: 1. januar – novo leto, 2. januar – novo leto, 8. februar – slovenski kulturni praznik, velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. maj – praznik dela, 2. maj – praznik dela, binkoštna nedelja, 25. junij – dan državnosti; 15. avgust – Marijino vnebovzetje, 31. oktober – dan reformacije, 1. november – dan spomina na mrtve, 25. december – božič, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti. Ob vseh navedenih praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dneh (skupno 15) so torej trgovine, razen izjem (npr. družinska podjetja, lekarne, maloobmejne prodajalne, pekarne…), zaprte. Z novo kolektivno pogodbo je višji tudi dodatek, ki ga delavec prejme za delo ob nedeljah. Ta znaša 100% od bruto osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke, vendar ne manj kot 6,05 EUR/uro. Za delo ob praznikih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi in dnevih, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, znaša dodatek 250 %. Delodajalci in sindikati so torej sami dosegli dogovor glede dela ob nedeljah in praznikih. Ker je socialni dialog po našem mnenju  najustreznejši način reševanja tovrstnih vprašanj, na ministrstvu ocenjujemo, da zakonski ukrepi na tem področju za enkrat niso potrebni." 2020-01-27 2019-11-30 126 https://predlagam.vladi.si/predlog/10619 Reguliran sistem prostovoljnega dela "Na eni strani imamo v državi veliko ljudi, ki so osamljeni, brezposelni, bi radi koristno porabili svoj čas ali enostavno nekaj naredili za druge tudi neposredno, ne samo z doniranjem. Po drugi strani imamo preobremenjene, zgarane, slabo plačane delavce v domovih za starostnike, vrtcih, bolnicah, mladinskih domovih itd. Zakaj ne bi uvedli reguliranega in sistematiziranega prostovljnega dela, ki bi razbremenil redno zaposlene, pomagal pokrivati odsotnosti ob dopustih in praznikih, marsikomu pa olajšal osamljenost in osmislil dneve? Sistem bi lahko deloval nekako tako, da se prijaviš za določeno vrsto dela (npr. v domu za starostnike), greš skozi kratko uvajanje (tukaj bi morala vskočiti država in v lokalnih skupnostih organizirati usklajena uvajanja), plačaš simbolično ceno uvajanja in dobiš ""značko prostovoljca"", ki te letno zavezuje, da opraviš xy ur prostovoljstva. Če jih ne, značko izgubiš in moraš znova skozi uvajanje. Morda bi lahko kateri od prostovoljcev potem tudi našel redno delo v eni od teh ustanov, dobil bi izkušnje itd. Sama imam recimo (sicer) dobro plačano službo za računalnikom in mi manjka delo z ljudmi. Trenutno imam še majhne otroke in nobenega prostega časa, ko bodo zrasli, pa bi z veseljem določeno število ur vsak teden namenila prostovoljnemu delu, raje to, kot da sedim pred tv-jem. Dodatnega denarja ne potrebujem, službo imam rada, včasih pa vseeno pogrešam stik z ljudmi oz občutek, da sem za nekoga naredila nekaj dobrega. Seveda smo lahko prostovoljci vedno tudi tako, brez sistematizacije, a vseeno se mi zdi, da bi bil tak sistem dobrodošel, lažje bi bilo najti tako prostovoljce kot tudi ustanove, ki takšno pomoč potrebujejo, in z uvajanjem bi nekako izločili ljudi, ki morda za takšno delo niso primerni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10626.txt Prostovoljka77 7 10626 2019-12-31 7 428 Nezadostna podpora 2019-12-02 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/10626 Znižanje davka na motorna vozila (DMV) "Davek na motorna vozila (DMV) se plačuje za vozila, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije, in sicer za vozila iz določenih tarifnih oznak, kot so določena v carinski tarifi Evropske skupnosti. DMV se plačuje od davčne osnove, ki je prodajna vrednost motornega vozila, ki ne vključuje davka na dodano vrednost (DDV) in tega davka. Stopnja davka je odvisna od več dejavnikov glede na vrsto in lastnost vozila (vrsta vozila, pogon vozila, izpust CO2, izpust EURO,…) in je natančneje opredeljena v Zakon o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF). Predlagam znižanje oz. povratek na pred-krizno raven (torej stanje pred sprejetjem sprememb v letu 2012). Namreč iz javno dostopnih evidenc lahko opazimo enormni upad novoregistriranih vozil višjega cenovnega razreda (po kriteriju trenutnega zakona). Prav tako lahko zasledimo številne obvode, ki se vrstijo z uporabo lizingov in raznih najemov tujih vozil za privatno uporabo vozil v cestnem prometu. Če primerjamo višino dajatev z razvitejšimi sosednjimi državami lahko opazimo, da smo precej bolj obdavčeni od Avstrijcev ali Nemcev. Z represivno politiko pobiranja dajatev si država zagotovo ne dela dodatnih koristi, sploh pa ne v konjukturnih časih, katere smo beležili zadnjih nekaj let. Samo vzemimo v obzir naslednji primer. Pri nakupu vozila, ki ima določene karakteristike (prostornino, moč, raven izpustov...) si omislimo dodatno opremo, npr. večja platišča, usnjene sedeže ali pa zmogljivejše zavore. Zaradi trenutno veljavne zakonodaje, bomo za takšen dodatek plačali kar do 54 % dodatnega davka na prodajno ceno (na dizelske motorje celo do 62 %), v kolikor prej omenjene karakteristike sodijo v najvišji tarifni razred. Takšna davčna ureditev zagotovo ni optimalna in je za povprečnega državljana nesprejemljiva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10630.txt Državljan777 4 10630 2020-01-02 9 646 Čaka odziv 2020-02-01 2019-12-03 35 https://predlagam.vladi.si/predlog/10630 Višje kazni "Prvega aprila prihodnje leto bomo dobili nov prometni zakon, z njim pa tudi višje kazni. Te naj bi po žepu udarile predvsem prekrškarje, ki s svojo objestno in neodgovorno vožnjo lahko povzročijo najhujše nesreče. Primer: Nekdo ,ki ima minimalno plačo 624 eurov,spregleda znak,prekorači hitrost... je to zanj velik šok,nihče ni nezmotljiv.Ima še šolo obvezne otroke,in že tako težko pridejo skozi mesec in potem še to! PREDLAGAM: Da se uvedejo kazni po sistemu kot ga imajo po nekaterih evropskih državah ,glede na tvoj prihodek kar smatram da najbolj pravično. Opažam da mimo mene drvijo samo dobri avtomobili višjega cenovnega razreda,ki se ne ozirajo na omejitve,za njih je ta kazen itak drobiž.Sam nimam slabe plače a škoda mi je dati vsak cent policajem zato spoštujem predpise." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1065.txt sims 1065 0 2418 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je že pridobil odgovor Ministrstva za prometPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/219/null/answers 2010-09-08 https://predlagam.vladi.si/predlog/1065 Investicija v Ljubljansko železniško omrežje "Najprej bi rad poudaril, da moj predlog vključuje že nekatere predlagane rešitve, kot so gradnja nove tovorne železniške proge od Ljubljane do Kranja z navezavo na letališče Brnik, novo železniško postajo Ljubljana z večjo kapaciteto, ločeno tovorno progo, spuščeno dva nivoja pod glavno postajo in spustitev potniških železniških prog v okolici centra Ljubljane en nivo pod zemljo. Poleg zgoraj naštetih rešitev pa predlagam nadgradnjo ali izgradnjo novih potniških prog v okolici Ljubljane na hitrosti 160km/h in temu primerno manjše število postaj (na prilogi označene z večjimi krogi). S tem bi se potniški železniški promet ločilo od tovornega in omogilo večje kapacitete tako za glavne tovorne proge (na prilogi rdeče), kot potniške proge (rumene), na območju strnjene poselitve v Ljubljani, pa bi po potniški progi vozil Ljubljanski metro (na prilogi manjši krogi). Večje železniške postaje bi bile zasnovane kot park&drive, torej da bi se do postaje lahko zapeljali z avtom in tam parkirali ter presedlali na vlak, s povečanimi hitrostmi in direktnimi linijami, pa bi bil vlak najhitrejša opcija in zapeljiva alternativa. Moje osebno mnenje je, da je predlagana širitev AC odsekov ob bližini LJ na šestpasovnice potrata denarja in ne bo rešila prometnih zamaškov, temveč le preusmerila še več migracij na ceste (za tiste, ki jih zanima več, si lahko preberejo kaj je induced demand in kako to vpliva na ceste), saj so prometni zamaški na cestah odraz slabe železniške infrastrukture in pomanjkanja alternativ, ne pa slabe cestne infrastrukture. Gradnja dveh dodatnih pasov ceste poveča kapacitete za okoli 2000 vozil v eno smer v eni uri, za primerjavo lahko dvotirna železnica v eni uri gladko prepelje več kot 20000 potnikov. Omenil bi tudi, da je Ljubljansko železniško omrežje del več koridorjev in bi lahko z obnovo prog počrpali veliko EU sredstev in da gre za najbolj obremenjeno omrežje v Sloveniji in je zato nujna nadgradnja, hkrati pa gre tudi za najbolj rentabilne odseke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10689.txt Chuck Norris 4 10689 2020-01-18 1 464 Nezadostna podpora 2019-12-20 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/10689 Simbolicna 5% obdacitev sportnikov "Predlagam, da se sportnike z stalnim bivaliscem v Sloveniji obdavci le z 5% davkom nad 100.000 euri prihodka...... Danes do 100.000 eur placujejo le 4% davek.   Iz Slovenije je zbezalo ogromno sportnikov zaradi prevelike obdacitve. Prakticno vsi slovenski teniski igralci, ki kaj zasluzijo so se preselili v Monako, sedaj tudi Roglic Ko se izseli uspesen sportnik ne izgubimo samo pobranega davka ampak tudi del ekipe in nakupi raznih artiklov, ki so povezani z sportom in zaradi tega izgubimo se ta promet in posledicno davek.......... Sport je eden najcistejsih industrij z veliko denarja zato je skoda teh priloznosti. Ze same baze treningov in priprav za tuje nogometne klube je lep primer dobre prakse, tudi Planica, kjer trenira ogromno tujih zimskih sportnikov.... Znizanje davkov bi samo se povecalo zanimanje....." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10697.txt Izbrisan Uporabnik 23204 7 10697 2020-01-22 61 411 Nezadostna podpora 2019-12-23 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/10697 "Zakonska omejitev cene oddaje in prodaja stanovanj, stroškov, plač ""menedžerjem""" Ker se na splošno plače ne dvigujejo v skladu z rastjo BDP (le izjemoma vodstvenim kadrom), podjetja izkoriščajo delovno silo v smislu manj aktivnega prebivalstva, ki mora delati za tri osebe ali več, zaposluje na črno ipd, stroški (stanovanjski, hrane, obleke) naraščajo, bi morali skladno z podatki dohodov iz ZPIZ omejiti dvig cen in določiti skrajno rast cen vseh stroškov. ZPIZ navidezno deluje samo kot zbiratelj podatkov o plačah in ostalih prejemkih in izdatkih, predlagam pa, da zaposli strokovnjake, ki bi lahko ovrednotili dejansko stanje razmerja med plačo in stroški, ki bi na koncu rezultirali v smiselnih cenah najemnin, cen nepremičnin in stroškov gospodinjstev. Menim, da so v večstanovanjskih hišah še vedno prevelika odstopanja v potrošnji in ne izkazujejo realnega stanja porabe energentov v smislu varčevanja s porabo vode ipd.. Prav tako bi na ta način morali omejiti cene nepremičnin in najemnin saj le te ne spodbujajo dostojnega življenja ne mladim, ne starejšim in ne starim ljudem. Torej celotni populaciji, ne moremo več govoriti, kdo je na slabšem, če smo iskreni. Povečati je potrebno nadzor nad neizpolnjevanjem zakonskih podlag, v kolikor bi bile le te izvedene v smislu omejitev cen. Namreč, če bi z zakonom omejili tudi neskladje razmerij med plačami, s tem sami ne bi dopuščali revščine ter dopustili prekarno delo. Zakaj je menedžer tako sposoben, da ima lahko dobesedno 10 ali še več kratnik plače delavca, ne glede na vrsto izobrazbe. Kar opažam je, da so razlike velike ne glede na to, kakšna je stopnja izobrazbe in vrsta dela. Predlagam, da se prav tako za menedžerje, v privatnem sektorju omeji plačo menedžerjem, saj bi tako lahko omogočili večjo zaposljivost, ki je bolj potrebna, kot da imajo menedžerji tako velike plače. Menim , da trenutno gospodarstvo, ki zagovarja konkurenčnost, ne vidi, da kapital s tem, ko ga ne omeji, dopusti odtekanje kapitala v tujino. Poleg tega ni čudno, da se spodbuja tudi delo na črno. Sprašujem se, ali se res zgledujemo po severno evropskih državah ali si to samo želimo, naredimo pa nič za to. Kar lahko predlagam ljudem, je da omejimo nakupe in ne gremo po nakupih vsak dan, če se le da. Saj smo izvolili, da trgovine ne bodo odprte ves čas, kajne? Mislim, da vsega ne moremo prodati ali pač. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10699.txt danzadan 10699 0 120 Neustrezen več vsebinsko nepovezanih predlogov 2019-12-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/10699 Subvencioniran letalski promet in ddv za letalske karte Letala so pomemben vir izpustov co2 in ostalih toplogrednih plinov. Posteno bi bilo da slovenija predlaga oz zahteva obracun davka za kerozin ter letalske karte. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10718.txt fairplayy 6 10718 2020-02-01 2 236 Nezadostna podpora 2020-01-01 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/10718 Spodbujanje športne aktivnosti "Predlagam, da se začne finančno spodbujati prebivalce za športno aktivnost, kar bi pripomoglo k zmanjšanju zdravstvenih težav prebivalcev na dolgi rok. Uporabi se lahko že obstoječe platforme sledenja aktivnosti kot strava, ipd. Recimo za x opravljenih km (hoja, tek, kolesarstvo, plavanje,...) dobis x točk in imas x% popusta na recimo zdravstveno zavarovanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10729.txt xpath 19 10729 2020-02-04 9 330 Nezadostna podpora 2020-01-04 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10729 Denar od hujših kazni naj se steka nazaj na Policijo "Trenutno je situacija taka, da je policije na terenu premalo - sploh prometne. Kazni za parkiranje in avtomatsko merjenje hitrosti so prevzeli redarji, ki pa merijo na najenostavnejših lokacijah (kjer pričakujejo največ kazni), ki pa niso nujno najnevarnejše. Vsi hujši prekrški (alkohol, prehitra vožnja drugje, izsiljevanje, napačna smer, itd.) pa ostanejo nekaznovani, ker pač ni policista, ki bi to videl in kaznoval. Predlagam, da se denar od kazni za hujše prekrške (recimo tiste z predpisanimi 5 kazenskimi točkami in več) steka nazaj v policijo kot denar za nove kadre, pa tudi za nagrade pri plači policistom, ki so pri takem kaznovanju najbolj efektivni. Omejitev na hujše prekrške je nujna, ker bi v nasprotnem primeru (torej če bi se ves denar od vseh kazni stekal k policiji) prišli spet do iskanja malenkosti, ""samo da se nekaj najde"". S tem bi pridobili več kadrov, ki bi imeli večji interes loviti hujše prekrškarje (torej tiste, ki so v prometu najnevarnejši)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10748.txt Burek Man 14 10748 2020-02-11 7 254 Nezadostna podpora 2020-01-11 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/10748 Poenostavitev e-davkov Spletna stran e-davki je ideja v pravo smer. Žal pa je stran popolnoma neprilagojena uporabniku. Klikati je treba po labirintu besed, da sploh najdeš, kaj moraš kam nakazati (plačilo prispevkov, dohodnina). Če bi bile stvari poenostavljene tako, da jih brez problema obvladujemo tudi tisti, ki smo bolj vešči česa drugega kot birokracije, bi se v državno blagajno nakapljalo več denarja. Ni logično, da se mora podjetnik tako namučiti, da nekaj plača državi. Bolj produktivno za podjetnika in tudi državo bi bilo, da podjetnik čas nameni svojemu poslu, na katerega se spozna, čim več zasluži in plača obveznosti po enostavnem postopku. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10753.txt Maja103 10753 0 168 Neustrezen Predlog ne vsebuje predloga sistemske rešitve 2020-01-13 https://predlagam.vladi.si/predlog/10753 Uporaba/nadgradnje na LED/Xenon luči pri vozil opremljenih z leč "Opažam da so vozila z halogenske žarnice zelo slabo osvetlijo cesto pred vozilo in celo ob dežju je vedlivosk 0 (blešči) v primerjavi z vozili opremljeni z led ali xenon luči. Poznam težavo pri nadgradnjo da se slepi vozil ki vozijo v nasprotno smer (to velja samo če vozilo nima lečo). Tako da predlagam da se dovoljujejo nadgradnje luči brez težav ali potreba po kakšnem dovoljeno, samo za vozila opremljeni z lečami (kot glavno luč) tako da je vidljivost boljša in ne moti druge nasproti vozeče vozil. Saj tudi nova vozila imajo led luči brez pranje žarometov ali avtomatsko nastavitev višina snopa (renult npr. clio, suzuki... (kar poznam da imajo)). Tu ne govorimo o prekršku ali da fensi, ampak za varnost) seveda pa bi omejil toplota luč do 5000k ali 6000K kot zgornja dovoljena meja za nadgradnjo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10762.txt nikola86 4 10762 2020-02-13 8 305 Nezadostna podpora 2020-01-14 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/10762 DMV: Odpravili luksuz, obdavčili množice "Berem predlog spremembe zakona o DMV. Spet začudenje, kateri ""strokovnjak"" si je izmislil tako zakompliciral sistem obdavčitve. Drži, ukinili so davek na luksuz, ki ni imel nobenega smisla, saj ni bil vezan na ceno, ampak na moč motorja, tako da po novem bi luksuzni avto za 300.000 € stal nekih 50.000 € manj. Še vedno premalo, da se ga ne bi splačalo registrirati v tujini. Kot drugo, pa so lepo obdavčili ves ostali sloj, ki so si sedaj privoščili razne ople, renaulte, golfe, passate in ostala vozila srednjega razreda, za katera bodo po novem plačali veliko več. Če to danes stane 100 do 500 evrov, bo leta 2021 to stalo med 700 in 3000 €. Pametno, ni kaj, primanjkljaj denarja boste pobrali pri tistih, ki že tako ali tako nimajo nič. To je nastalo iz kriznega davka - bogatim ne moremo vzeti, dajmo potem pritisniti na tiste, ki so itak primorani imeti vozilo. Še tistih par ljubiteljev bo vrglo puško v koruzo, saj bo po novem starejši avto, vreden pičlih 2.000 €, dobil kar 10.000 € dajatev. Kot da bo tisti, ki kupi tak avto z velikim motorjem, delal ogromno kilometrov in ga je treba obdavčiti za ves izpust ogljikovega dioksida. Spoštovane dame in gospodje na ministrstvu, ali je res tako težko sešteti ena in ena? Primerjali ste kup držav, naredili primerjavo, pri čemer seveda niste upoštevali standarda in kupne moči. Pa najbrž ste namerno izpustili države, kjer tega davka ni. Enkrat ste se že zmotili, pobrali ste bistveno manj davka kot ste želeli. Zdaj se obremenili vse sloje, tudi tiste, ki kupujejo poceni avtomobile. In to naj bi bila ustrezna dolgoročna rešitev? Če se gremo prosti pretok blaga v EU, so takšne obdavčitve nelogične. Zavirajo kupno moč, denar odteka iz države. Ko boste dojeli to enostavno stvar, boste morda ukinili ne nerodne davke, ki ne služijo nikomur. Ljudje bodo nehali kupovati, denar boste porabili za inšpekcijske preglede, malha pa bo ostala prazna. Davek, ki ste ga predlagali, bi bilo treba znižati za vsaj tretjino, pri novejših vozilih pa ga celo ukiniti. Pri tem pa upoštevati ves prihodek, ki bo nastal zaradi povečane prodaje, to je predvsem DDV, trošarine in vsi ostali davki, ki jih podjetja, ki se z avtomobili ukvarjajo, mesečno vplačajo v državno blagajno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10768.txt Rihard Repnik 10768 0 170 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in čaka na odziv pristojnega organa: predlagam.vladi.si/predlog/10630 2020-01-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10768 Način za ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja "Predlagam da namesto dodatnega zdravstvenega zavarovanja vlada spremeni koncept plačevanja zdravstvenih storitev. Zdravstvene storitve, zdravila, bolniške, ki nastanejo pri prometnih nesrečah kjer so udeleženi avtomobili, motorji, tovornjaki... naj se plačujejo izključno iz avtomobilskega zavarovanja, ki ga mora vsak lastnik plačevat. Res da bi se zvišale premije, vendar pa že zdaj plačujemo neka čez 400 eur za dodatno zavarovanje. Nadalje predlagam, da se ukine plačevanje antibaby tablet. Če se plačujejo tablete, naj se plačujejo še kondomi iz zavarovanja. Tablete so cenejše kot kondomi in ne varujejo pred spolnoprenosljivimi boleznimi. Iz lastnih sredstev naj se plačuje splav in vse z njim povezano. To pa iz preprostega razloga, ker če gre za splav mladoletnice bodo starši morali vedet za to, ker bodo to plačali, ne pa da je tako kot zdaj, ko ni nujno da se starše obvesti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10769.txt Mare123 16 10769 2020-02-18 1 195 Nezadostna podpora 2020-01-16 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/10769 DMV: Odpravili luksuz, obdavčili množice "Berem predlog spremembe zakona o DMV. Spet začudenje, kateri ""strokovnjak"" si je izmislil tako zakompliciral sistem obdavčitve. Drži, ukinili so davek na luksuz, ki ni imel nobenega smisla, saj ni bil vezan na ceno, ampak na moč motorja, tako da po novem bi luksuzni avto za 300.000 € stal nekih 50.000 € manj. Še vedno premalo, da se ga ne bi splačalo registrirati v tujini. Kot drugo, pa so lepo obdavčili ves ostali sloj, ki so si sedaj privoščili razne ople, renaulte, golfe, passate in ostala vozila srednjega razreda, za katera bodo po novem plačali veliko več. Če to danes stane 100 do 500 evrov, bo leta 2021 to stalo med 700 in 3000 €. Pametno, ni kaj, primanjkljaj denarja boste pobrali pri tistih, ki že tako ali tako nimajo nič. To je nastalo iz kriznega davka - bogatim ne moremo vzeti, dajmo potem pritisniti na tiste, ki so itak primorani imeti vozilo. Še tistih par ljubiteljev bo vrglo puško v koruzo, saj bo po novem starejši avto, vreden pičlih 2.000 €, dobil kar 10.000 € dajatev. Kot da bo tisti, ki kupi tak avto z velikim motorjem, delal ogromno kilometrov in ga je treba obdavčiti za ves izpust ogljikovega dioksida. Spoštovane dame in gospodje na ministrstvu, ali je res tako težko sešteti ena in ena? Primerjali ste kup držav, naredili primerjavo, pri čemer seveda niste upoštevali standarda in kupne moči. Pa najbrž ste namerno izpustili države, kjer tega davka ni. Enkrat ste se že zmotili, pobrali ste bistveno manj davka kot ste želeli. Zdaj se obremenili vse sloje, tudi tiste, ki kupujejo poceni avtomobile. In to naj bi bila ustrezna dolgoročna rešitev? Če se gremo prosti pretok blaga v EU, so takšne obdavčitve nelogične. Zavirajo kupno moč, denar odteka iz države. Ko boste dojeli to enostavno stvar, boste morda ukinili ne nerodne davke, ki ne služijo nikomur. Ljudje bodo nehali kupovati, denar boste porabili za inšpekcijske preglede, malha pa bo ostala prazna. Davek, ki ste ga predlagali, bi bilo treba znižati za vsaj tretjino, pri novejših vozilih pa ga celo ukiniti. Pri tem pa upoštevati ves prihodek, ki bo nastal zaradi povečane prodaje, to je predvsem DDV, trošarine in vsi ostali davki, ki jih podjetja, ki se z avtomobili ukvarjajo, mesečno vplačajo v državno blagajno. Če je namen skrbeti za čistejše okolje - potem je treba obdavčiti gorivo, tako da tisti, ki se vozi več, pač plača več." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10771.txt Rihard Repnik 2 10771 2020-02-18 17 430 Nezadostna podpora 2020-01-16 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10771 Kredit v breme rezervnega sklada "Po stanovanjskem zakonu je možno v breme rezervnega sklada vzeti tudi kredit. Kredit je možno vzeti le v breme vseh solastnikov nepremičnine, četudi ga nekateri ne potrebujejo. Po razlagi upravnika posamezni lastnik ne more plačati stroška obnove na solastnini v obsegu idealnega deleža, kot je to določeno v 68. členu Stvarno pravnega zakonika. Zakonodajalec sili lastnike, ki ne potrebujejo kredita, da kupijo nekaj (v tem primeru kredit), česar ne potrebujejo. S tem imajo ti lastniki stanovanj dodatni nepotrebni strošek, ki zmanjšuje njihovo finančno sposobnost. Sprašujem odgovorne, ali je v državi Sloveniji po ustavi dovoljeno prisiliti svobodnega državljana, da kupuje nekaj, česar ne potrebuje? Prelagam, da država rešuje problem tako, da lastnikom stanovanj, ki ne zmorejo večjega enkratnega stroška, omogoči najem kredita po ugodnejših pogojih. V reševanje finančnega problema soseda v nepremičnini pa naj ne sili drugih lastnikov stanovanj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10772.txt Carpe Diem 2 10772 2020-02-18 1 214 Nezadostna podpora 2020-01-16 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/10772 Ukinitev dodatnega davka na plovila "V času krize je bil sprejet dodatni davek na plovila daljša od 5m. Slovenija je morjeplovska država. Naši morjeplovci so znani širom sveta, tako tekmovalno, kot ""pustolovsko"". Gre za obliko športa, hobija, druženja ... na svežem zraku. Jadranje npr. ima visoko okoljevarstveno noto in zelo nizek ogljični odtis. Pogosto so jadrnice učno okolje alternativne rabe energije, trajnostnega bivanja ipd. Dodatni davek na plovila je za slovenske državljane morjeplovce močno diskriminatoren, ker: 1. Povprečna starost plovil slovenskih morjeplovcev je višja od 10 let. 2. Povprečna vrednost plovil slovenskih morjeplovcev je nižja od 20.000 € Torej dodatni davek na plovila (nekateri ga imenujejo tudi davek na prestiž) je popolnoma neutemeljen, saj je povprečna vrednost plovila: - nižja od cene avta srednjega razreda, - nižja od vrednosti zidanice ali vikenda, - enakovredna marsikateremu hobiju ali športni aktivnosti, tako stroškovno, kot družbeno, družabno itn. Precej je morjeplovcev, s plovili starejšimi od 30 let, katerih vrednost ne presega niti 5.000€, pa vseeno plačujejo ""davek na prestiž"", čeprav zadnji evro pustijo v marini in navtičnih trgovinah (DDV!). Veliko med njimi so upokojenci, katerim morjeplovstvo pomeni aktivnost, gibanje na svežem zraku, druženje s prijatelji ... Kot en od diskriminiranih državljanov RS Slovenije, predlagam čimprejšnjo odpravo diskriminacije in ukinitev dodatnega davka na plovila. S spoštovanjem! Marko M" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10781.txt Marko M 11 10781 2020-02-19 8 1589 Čaka odziv 2020-03-20 2020-01-20 126 https://predlagam.vladi.si/predlog/10781 Prvi dedni red za pastorke Moj dedek se je poročil z žensko, mačeho mojemu očetu, ki bi po njej dedoval kot sin samo dokler je bil dedek še živ. Po dedkovi smrti je mačeha uradno pravno (davčno) postala enaka tuji ženski, čeprav je nama s sestro že štiri desetletja babica. Če bi nama s sestro z darilno pogodbo prepisala stanovanje, bi morala plačati poln davek, čeprav sva že vse življenje njena vnuka.. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10794.txt haltoy 5 10794 2020-02-25 1 241 Nezadostna podpora 2020-01-24 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/10794 Davek na kurjavo "Predlagam, da se obdavči kurjava na trda goriva. Davek se bi pobral preko dimnikarskih služb. Znesek pobranega davka se bi namenil za nepovratna sredstva za okolju prijaznejše kurjave, npr. toplotne črpalke. Država bi morala pomagati pri financiranju okolju prijaznejših kurilnih naprav. Na ta način bi zmanjšali onesnaženje okolja, saj se v zimskih časih sploh ne da več iz hiše...." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10803.txt JRT 31 10803 2020-02-25 11 328 Nezadostna podpora 2020-01-25 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/10803 Davčna olajšava za nakup okolju prijaznih vozil (DDV+DMV) "V večini primerov je cena nakupa novega, okolju prijaznega vozila, še vedno previsoka za povprečno osebo, subvencija ekosklada pa v veliko primerih niti davkov ne pokrije. Menim, da je za prehod na prijazna vozila ključnega pomena davčna olajšava. Moj predlog pokriva ZAMENJAVO starega vozila za električno vozilo ali vozilo z zanemarljivo majhnimi izpusti. (pod 20g CO2/km) (Slovensko povprečje je v 2017 znašalo 117g CO2/km) Zato torej predlagam: 1. Da se pri DMV (Davku na motorna vozila), zniža sedanja stopnja iz 0.5% na 0% za vse nakupe električnih vozil, ki neposredno nimajo izpustov. 2. Da se stopnja DDV za nakup novega, okolju prijaznega vozila, zniža iz 22% na 16%, vendar samo v primeru, da gre za ZAMENJAVO avtomobila (torej, bi fizična oseba morala dosedanji avto prodati ali uničiti v roku 1 leta od nakupa novega, okolju prijaznega). Predlog davčne olajšave se mi zdi smiseln, saj bi pripomogel k hitrejšemu prehodu na električna in okolju prijazna vozila, ki so zaenkrat precej draga. Ekosklad je samo del zgodbe. Stopnja DDV 22% pa je nekoliko zastarela, saj imajo, po večini ostalih EU držav, nižjo. Cenil bom vsako podano mnenje glede predloga. Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10806.txt Matthias 14 10806 2020-02-25 6 395 Nezadostna podpora 2020-01-25 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/10806 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje "Spoštovani, V času, ko je aktualna politična tema ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje s solidarnostno lestvico glede na višino dohodkov, bi bilo potrebno razmisliti ali je višina prejemkov dovolj za določitev višine obveznega prispevka. Dejstvo je namreč, da imamo uporabniki zdravstvenih storitev zelo različne življenjske sloge in navade in s tem tudi zelo različne stopnje tveganja za nastanek bolezni. Enak prispevek za vse, ali solidarnostna lestvica, ki upošteva le dohodke, je namreč diskriminatorna, saj enako obravnava pijance in abstinente, kadilce in nekadilce, tiste s prekomerno in primerno telesno težo, sprehajalce in ljubitelje tveganih adrenalinskih športov, ipd. Solidarnostna lestvica bi torej morala uvesti tudi nekakšen indeks tveganosti življenjskega sloga, ki bi ga vsakomur določil njegov osebni ali lečeči zdravnik in bi vplivala na višino posameznikovega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tako bi vsi, ki so zaradi svojega tveganega življenjskega sloga izpostavljeni obolenjem, ki so posledica alkohola, kajenja, debelosti, ipd. morali plačevati primerno višji prispevek. Tovrstne bolezni namreč ZZZS stanejo več sto milijonov letno, pri čemer se sedaj vsi tovrstni stroški pokrivajo solidarnostno z enakim prispevkom, kar pomeni diskriminatorno obravnavo vseh z netveganim življenjskim slogom. Če bi vse, ki so s svojim življenjskim slogom izpostavljeni visokim tveganjem obolevnosti obremenili s primerno visokim prispevkom, bi to verjetno marsikoga lahko pripravilo do tega, da bi spremenil svoj življenjski slog, kar bi posledično prineslo nezanemarljive prihranke blagajni ZZZS in zmanjšalo obremenitve v zdravstvu. Lep pozdrav," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10811.txt Zevs 17 10811 2020-02-26 7 321 Nezadostna podpora 2020-01-27 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/10811 Javni poizkus s sevanjem Predlagam vladi, da preko ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za zdravstvo izvede predpis s katerim se zapove naj se postavijo velika javna obvestila ljudem, da se bližajo poizkusnemu območju elektro magnetnega sevanja, za katero obstaja sum, da je zdravju škodljivo. V Ljubljani MOL pobere takso za postavitev obvestila, ki jo plača lastnik nepremičnine na kateri je dovolil postavitev virov EM sevanja. Poizkusi na ljudeh so prepovedani http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10814.txt Ivan Peter Benko 7 10814 2020-02-27 9 242 Nezadostna podpora 2020-01-28 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/10814 Previsoke cene nepremičnin "Današnje cene stanovanj so če poenostavim posledica prevelikega povpraševanja in premale ponudbe. V nadaljevanju bom opisal svoj predlog, žal pa brez malo ozadja ne gre. Premala ponudba stanovanj je problematika, ki se vleče že več desetletij (v priponki je prikazano število novozgrajenih stanovanj po časovnih obdobjih), vendar je v zadnjih nekaj letih resnično prišla do izraza. Vsa zazidljiva zemljišča v večjih središčih so že razdeljena in pozidana, lastnikom pa prodaja ni v interesu. Zato le redko investitorji v svoje roke dobijo poceni zemljišča v središčih mest, potem pa omenjenih zemljiščih še ne morejo izkoristiti do njihovega potenciala zaradi stroge gradbene zakonodaje in omejevanja novih gradenj s strani lokalnega prebivalstva. Za preveliko povraševanje pa smo zasluženi Slovenci sami, saj želimo vsak odvečni evro vložiti v nepremičnine. Rezultat tega je, da ima danes že več kot 300.000 Slovencev v lasti več kot štiri nepremičnine, še več pa jih ima v lasti tri ali dve. Zato tudi nekaj redkih novo zgrajenih stanovanj pokupijo tisti, ki imajo v lasti že nepremičnine, z oddajanjem pa poplačujejo kredite. In tako je ustvarjen začaran krog, kjer cene stanovanj nenehno rastejo, mladi pa vedno težje pridejo do svojega stanovanja. Moja predlagana rešitev: • Obdavčitev vseh stanovanjskih nepremičnin razen prve z 2% davkom na nepremičnine bi naredila nakup druge nepremičnine slabo naložbo in Slovenci bi svoj denar investirali drugam. • Mnogo višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bi lastnike slabo izkoriščene zemlje v mestih prisililo v prodajo zemljišč investitorjem. • Mesta, ki so središča kohezijskih regij bi postala posebne cone, katerih velikost bi bila sorazmerna s številom prebivalcev pripadajoče regije, v teh conah pa bi bila gradbena zakonodaja sproščena. • Novi prihodek iz davka na nepremičnine in nadomestila za stavbno zemljišče bi se lahko uporabil za ukinitev dohodnine in davkov na dobitek pravnih oseb, kar bi povečalo standard Slovencem. Nizke cene nepremičnin bi morale biti v interesu vsem Slovencem. Prednosti strnjene poselitve so manjša poraba energije in okoljsko prijazna politika, višja gospodarska rast na račun manj porabljenih sredstev za vzdrževanje lokalne infrastrukture, manj odhajanja mladih v tujino v iskanju boljših priložnosti, višja rodnost prvih lastnikov nepremičnin, boljše zdravlje ljudi (manj ankcioznosti, depresije, astme, debelosti, kardiovaskularnih obolenj...) itd.." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10820.txt Chuck Norris 15 10820 2020-02-27 14 685 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja novo Strategijo prostorskega razvoja v Sloveniji. Eden izmed ključnih poudarkov nove strategije, ki izhaja iz prepoznane vloge mest v trajnostnem prostorskem razvoju in usmeritvah za urbani razvoj, ki so se na globalni in evropski ravni uveljavile v zadnjem desetletju, je spodbujanje strnjene poselitve. Med značilnostmi in težnjami prostorskega razvoja Slovenije je bil namreč posebej prepoznan trend suburbanizacije, ki je značilen predvsem v funkcionalnih območjih večjih mest. Privlačnost suburbanih naselij povečujejo visoke cene stanovanjskih nepremičnin v mestih, ker so cene zemljišč in nepremičnin v teh naseljih ugodnejše kot v mestnih središčih. Zato je eden glavnih razvojnih izzivov za prostorski razvoj Slovenije nova vloga mest, pri čemer naj bi razvoj mest upošteval zlasti policentrično prostorsko organizacijo, dobro dostopnost do storitev splošnega pomena in strnjenost urbane strukture. V navedenem smislu so spisani cilji prostorskega razvoja, še posebej konkurenčnost slovenskih mest, s katerim se krepi razvojna vloga mest, središč v policentričnem urbanem sistemu, tako v nacionalnem okviru kot tudi v čezmejnih in mednarodnih procesih povezovanja. Nova strategija izpostavlja dve prioriteti: funkcionalno povezovanje in celovito upravljanje mest ter izboljšanje lokacijske privlačnosti mest. Poudariti velja, da uspešno izvajanje strategije zahteva medsebojno tesno povezano delovanje vseh sistemov: ekonomskega, prostorskega, socialnega (družbenega) in okoljskega. Krepi in spodbuja se povezovanje med sektorji in upravljavske ukrepe za doseganje sinergijskih in presečnih rezultatov v prostoru. Določanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je v celoti v pristojnosti občin, ki jo določajo samostojno in skladno s svojimi cilji zemljiške in prostorske politike. Vpliv države na določanje višine NUSZ po posameznih občinah je ob trenutno veljavnih predpisih, ki določajo NUSZ, lahko zgolj priporočilne narave. Posamezne občine in tudi regije s slabšim socialno ekonomskimi kazalci namreč hočejo NUSZ čim bolj znižati, da ne obremenjujejo zavezancev z dodatnimi obremenitvami. Medtem, ko nekatere druge občine zavezance obremenjujejo tudi prekomerno in nesorazmerno visoko, ne glede na način zasledovanja svojih razvojnih ciljev. S tem namenom je v pripravi nov način obdavčitve nepremičnin, ki bo oprt na povsem druga merila in kriterije, kot je oprt trenutni sistem NUSZ (višina NUSZ naj bi bila odvisna predvsem od komunalne opremljenosti zemljišč, manj pa od lege, namembnosti in dejavnosti na teh zemljiščih oziroma v stavbah). Problematika je zelo široka in večplastna in je s posameznimi ločenimi ukrepi ni mogoče reševati. Zato je treba pri tem upoštevati tako razvojne cilje iz strategije države, kot tudi razvojne cilje prostorskih in zemljiških politik občin." 2020-04-07 2020-01-29 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/10820 Centralni register vozil mora vsebovati tudi ali gre za disel ali bencin ali kaj drugega "Na leto zaradi slabega zraka umre dobrih 100 ljudi. Težave se kažejo v več mestih po svetu (BIH, Srbija, Italija, Kitajska, Indija itd.) v Nemčiji so začeli z omejitvijo diselov. Pri nas to ni mogoče, ker centralni register vozil ne vsebuje tega podatka (ali gre za disel ali bencin), predlagam, da se to ustrezno uredi in da se že 1x začne delati na tem, da bomo živeli v čistem okolju, ne da Ljubljančani pešačimo in kolesarimo, 130000 osebnih vozil se pa vozi vsak dan v mesto in onesnažuje. Potrebne so spremembe in ker ljudje raje izberejo luksuz, kot da bi se prilagodili in naredili kaj za okolje so žal potrebni restriktivni ukrepi. Konec koncev imamo le eno zemljo. Če kdo lahko to naredimo le mi, sami. Zrak v slovenskih mestih se slabša predvsem zaradi prometa, kurjenja in industrije. Glede prometa lahko sami naredimo veliko, a interesa ni, zato je potrebno slediti Berlinu. Omejitev diselov je prvi ukrep." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10821.txt Katk 10 10821 2020-02-29 6 214 Nezadostna podpora 2020-01-30 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/10821 Dostopnost do podatke tehničnih pregledov vozil (potrdil) in dopolnitev pooblastil TP služba in kaznovanja "predlagam možnost dostopa do vseh potrdil o tehničnih pregledov vozil in pregled vpis stanje števca z uporabo samo VIN št. s tem bi olajšali vsem odločitev o nakup rabljenih vozil in seveda težava pri ugotavljanje stanje vozil (zgodovina). h krati dostop do vseh podatkov o vozilu (za katero je trenutno potrebno št. prometnega dovoljenja in št. tablica). druga točka je pa pooblastil in odgovornost TP služba, in sicer ob sprejem vozil za upravljanje TP se pregleda stanje ne št. in se vpiše v sistemu kateri preveri in prikaže celotno zgodovino vpisov in v primeru odstopanje (nižjo št.) se avtomatsko zadržijo vozilo do preložitev dokazov (mogoče menjava motorja) in seveda takojšno obveščanja odgovorna služba (policija) ki potem tudi poda predlog za kaznivo dejanje/goljufijo in se kaznuje temu primerno in v primeru prodajalca (firma, trgovina, s.p. ...) se tudi prevzame licenco in poda na dostopen seznam o goljufov (črni list) in seveda prepoved odpiranja ali opravljanje takšnih storitev. na ta način in samo na ta način lahko zaščitimo in zagotovimo dokaj varen in zanesljiv podatek za vsakega kupca in zmanjšamo možnost goljufijo. h krati ob uvoz vozil iz tujin, pridobiti uradne podatke o stanje št. pred nakupom in registracijo v RS. trenutno je dokaj uporaben link autolog.si samo edini problem je dostopnost do dokumentov (potrdila) TP in počasna ažurirana baza (enkrat na leto se ažurira ...)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10825.txt nikola86 1 10825 2020-02-29 2 249 Nezadostna podpora 2020-01-30 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/10825 Apeliram na vlado, naj sistemsko uredi nadzor nad trgovskimi verigami, ki redno goljufajo s popusti in zavajajo potrošnika,kazni naj bodo % od bruto prometa, tako kot je v drugih državah in ne od 3-10.000 eur kar je kaplja v morje za velike trgovce. Apeliram na vlado, naj sistemsko uredi nadzor nad trgovskimi verigami, ki redno goljufajo s popusti in zavajajo potrošnika, kazni naj bodo % od bruto prometa, tako kot je v drugih državah, namreč trgovske verige v Sloveniji prevelikokrat umetno zvišajo cene za 100% in jih potem znižajo od 30%-50%. S tem zavedejo oz ogljufajo potrošnika, največkrat prav tiste, ki so najmanj premožni. Ker gre za umazanijo, presplejevanje in goljufijo potrošnikov, ljudi, naj se uvede tudi visoke kazni v procentih od bruto prometa in pa kazensko odgovornost vseh vpletenih, ne samo direktorja. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10830.txt Big brother 4 10830 2020-03-03 24 825 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Materijo iz predloga že ureja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07 — v nadaljevanju besedila ZVPNPP), ki v 4. tč. prvega odst. 5. člena prepoveduje tudi zavajajoča dejanja glede cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti ter v IV. poglavju določa tudi upravni nadzor in sodno varstvo. Za agresivno poslovno prakso lahko Tržni inšpektorat RS ali drug pristojni inšpekcijski organ izreče globo za prekršek pravni osebi in samostojnemu podjetniku posamezniku ali podjetnici posameznici tudi od 3.000 do 40.000 eurov. Lahko se strinjamo s predlagateljem, da včasih zagrožene kazni ne odvrnejo kršitelje, zato bomo na ministrstvu v okviru prenove Zakona o varstvu potrošnikov, ki naj bi vključeval tudi določbe ZVPNPP, preučili tudi predlog, ki za osnovo za določitev globe predlaga odstotek letne prodaje podjetja za proizvode (in storitve), ki jih kršitev zadeva." 2020-04-07 2020-02-02 96 https://predlagam.vladi.si/predlog/10830 Tehnični pregledi vozil "Predlagam, da se naredi nov pravilnik ali dopolni obstoječi za izvajanje tehničnih pregledov vozil, ki go vezan na dejansko prevožene kilometre, ločeno za osebna in tovorna vozila. Predlagam sledeč sistem: Osebna vozila: do 100.000 km ni potreben TP, nato pa na vsakih nadaljnih 40.000km do 300.000km nad 300.000km pa na vsakih 20.000km. Lahka tovorna vozila do 3,5T: do 100. 000km ni potreben TP, nato pa na vsakih nadaljnih 80.000km do 340.000 nad 340.000km pa na vsakih 40.000km. Težka tovorna vozila nad 3,5T: TP na vsakih prevoženih 100.000km do skupaj prevoženih 500.000km in nato na vsakih 50.000km Uvede se naj sistem beleženja skupno prevoženih km ob opravljenem TP za vsako vozilo posebej, vezano na karoserijsko št. vozila z možnostjo vpogleda ob prodaji - nakupu rabljenega vozila. S tem bi preprečili prenastavitev dejansko prevoženih km vozila s strani lastnikov ob prodaji in po mojem mnenju nepotrebne tehnične preglede vozil, ki ne naredijo niti približno toliko km v enem letu, da bi po navedenih normah morali na TP. Seveda se sistem dejansko prevoženih km in posledično TP tudi ustrezno prilagodi spremeni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10841.txt kobor 11 10841 2020-03-06 5 234 Nezadostna podpora 2020-02-05 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/10841 Legalizacija zamenjav halogenskih zarnic z LED ali HID Veliko vas se je ze srecalo z vozilom ali pa imate vozilo, katerega luci zelo slabo svetijo in prakticno pred sabo ne vidite skoraj nic. Slisali ste ze za tako opevane LED zarnice, ki super svetijo vendar je problem ker niso legalne, zato vam ne preostane druga kot halogenske zarnice (original), ki pa od sebe dajo zelo slabo svetlobo. S slabimi lucmi ogrozate svojo varnost in varnost drugih udelezencev v prometu, katere lahko spregledate zaradi slabe osvetlitve. Zato predlagam vladi da uvede poseben tehnicni pregled, na katerem bi si lahko v svoje vozilo vgradil LED ali HID zarnice, katere bi nato preverili z aparaturami, ce zadostno in pravilno svetijo in ne zaslepijo mimovozecih, kar bi placali in, ce bi bile zarnice ustrezne in varne za uporabo na cesti, bi dobil poseben karton, ki bi dovolil uporabo teh zarnic v tvojem vozilu v prometu. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10846.txt Clovekzareforme 8 10846 2020-03-06 18 1344 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Cestna vozila oziroma njihovi sestavni deli, sistemi in samostojne tehnične enote morajo biti pred dajanjem na trg homologirani. Med navedeno spadajo tudi elementi svetlobne opreme vozila, kjer so homologirani svetlobni viri (npr. žarnice), svetilke oziroma žarometi in tudi njihova namestitev na vozilo (dimenzije, število, geometrijska vidnost …). Proizvajalec tipa vozila mora to vozilo homologirati po vseh homologacijskih predpisih, ki so relevantni za določeno kategorijo vozil. V skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17) je potrebno za vsako spremembo na vozilu, ki se nanaša na podatke, evidentirane v postopku registracije vozila oziroma ki vpliva ali bi lahko vplivala na homologirane dele vozila oziroma ki vpliva ali bi lahko vplivala na varnost vozila, opraviti postopek posamične odobritve predelanega vozila. Zamenjava svetlobnega vira v svetilki oziroma žarometu se smatra za predelavo vozila, za katero je potrebno na tehnični službi, ki je pooblaščena za preglede predelanih vozil, opraviti postopek posamične odobritve predelanega vozila. Tam se vozilo in predelava pregledata, po potrebi se opravijo tudi določene meritve in v kolikor je predelava ustrezna, se predelavo vpiše v homologacijski dokument vozila (potrdilo o skladnosti vozila ali izjava o ustreznosti vozila). Ta postopek je že dolga leta vzpostavljen in uveljavljen in zato ni potrebna nobena dodatna legalizacija. Poudarjamo pa, da je proizvajalec svetilke ali žarometa opravil postopek homologacije z določenim virom svetlobe. Če je bila neka svetilka ali žaromet homologiran s halogensko žarnico, zamenjava svetlobnega vira pomeni nove homologacijske meritve v ustreznem laboratoriju. Vprašanje pa je, če je nek žaromet sploh konstrukcijsko primeren za vgradnjo drugačnega svetlobnega vira, predvsem z vidika odvajanja toplote. V primeru take predelave svetilke ali žarometa se bo moralo torej to predelavo pregledati v skladu s predpisi o ugotavljanju skladnosti in v kolikor bo predelava ustrezna, bo vpisana v homologacijski dokument vozila." 2020-04-14 2020-02-05 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/10846 Kaznovanje prehitrih voznikov "Predlagam, da se poleg že obstoječe denarne kazni za prehitre voznike uvede sistem zabeleženja prehitre vožnje in posledično vpis znižane - omejene dovoljene hitrosti za voznika v procentih od splošno veljavne dovoljene hitrosti v vozniško dovoljenje. Omejitev bi morala biti označena na vozilu z kazensko nalepko za čas veljavnosti kazni. npr.: Kdor je naredil prekršek prehitre vožnje za več kot 10°% od dovoljene se mu poleg denarne kazni naredi še zabeležka o njegovi dovoljeni hitrosti za -10% nižje od veljavne, kar bi pomenilo, da mora voziti povsod 10% počasneje od ostalih ker bi bil drugače v prekršku. Njegovo vozilo pa bi moralo imeti tudi kazenske nalepke vidne vsem udeleženim v prometu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10849.txt kobor 30 10849 2020-03-07 20 258 Nezadostna podpora 2020-02-07 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/10849 Prometni prekški "Predlaga da se sankcionira hude prekrške, tudi tako da se odvzame vozilo. To bi bili prekrški, kod: vožna v nasprotno smer na avtocesti, prekoračitev omejitve hitrosti 100% ali več, ne registrirana vozila, akohol v količini pri kateri že sedanji zakon predvideva odvzem vozniškega dovoljenja. Možnost javne licitacije vozila, po preteku enega leta, od odvzema. Razlog, enostaven. Poglejte kako se je umiril promet, tam kjer so ležeči policaji. Kajti, marsikomu pomeni avto več kod kazen, ker ima denarja dovol ali preveč. Zato menim da bi bilo smielno sprejet takšen zakon, ki bi prekrškarje udaril, po avtu,kajti to preverjeno zaleže. Ležeči policaji. Denarna kazen je samo za reveže." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1085.txt komet 68 5 1085 2010-10-13 5 3093 Nezadostna podpora 2010-09-14 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/1085 "Plačevanje prispevkov za dopolnilno dejavnost (""popoldanski s.p."")" "Spoštovani, Želel bi opozoriti na naslednje. Kot polno zaposleni z dopolnilno dejavnostjo (popoldanski s.p.) že tako ali tako pri plači plačujemo osnovno in kot fizične osebe posebej še dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Kot popoldanski s.p. (za opravljanje dejavnosti izven službe) plačujemo mesečne dajatve ZPIZ (33,90 EUR) in ZZZS (35,53 EUR), ki pa nam ne omogočajo ali nudijo praktično nič. Ne štejejo se nam v delovno dobo, prav tako nam ne omogočajo kakšnih dodatnih ali dopolnilnih zdravstvenih storitev (saj smo za slednje zavarovani že iz naslova redne službe), kar pomeni, da plačujemo za nekaj, od česar nimamo nič. Menim, da je popoldanskih S.P. kar nekaj in vsi, ki zvesto plačujemo nesmiselne dajatve, bi lahko bili oproščeni vsaj plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nekdo, ki je redno zaposlen, plača obvezno zdravstveno zavarovanje z bruto plačo, dopolnilno pa posebej. Nekdo, ki je klasični s.p. plača obvezno zdravstveno zavarovanje v okviru prispevkov s.p., dopolnilno pa posebej. Popoldanski s.p. pa plača obvezno zdravstveno zavarovanje že z redno bruto plačo v službi, posebej pa še dopolnilno zavarovanje kot fizična oseba ter ""zdravstveno zavarovanje"" kot popoldanski s.p., pa kljub dvojnemu plačilu ni obravnavan nič drugače kot prvi dve kategoriji. Hvala za razmislek." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10859.txt Dušan S. 5 10859 2020-03-10 31 1499 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Najprej bi želeli pojasniti pravni okvir obveznosti plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (enega izmed prispevkov za socialno varnost), s katerim bi pobudnik lahko lažje razumel smiselnost in nujnost omenjenega plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljevanju: ZZVZZ) v 13. členu določa, da obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Osebe, ki opravljajo kakršno koli dejavnost ali poklic, morajo biti iz tega naslova zavarovane tudi za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, saj opravljanje dejavnosti ali poklica poveča tveganja za omenjene poškodbe in bolezni. Iz omenjenega zavarovanja so zavarovane osebe upravičene do zdravstvenih storitev, nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti za delo in povračilo potnih stroškov. Obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je odvisen od zavarovalne podlage – torej ali gre za zavarovanje iz naslova opravljanja osnovnega poklica ali dejavnosti kot edini ali glavni poklic (zavarovani za vse pravice) oziroma ali gre za opravljanje dejavnosti kot postranski poklic oziroma na podlagi pogodbe o delu, opravljanja študentskega dela ipd. (17. in 18. člen ZZVZZ – zavarovani le za zdravstvene storitve in povrnitev potnih stroškov). Dodatno bi želeli pojasniti tudi, da so zavarovane osebe iz naslova zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen upravičene do drugačnega (ugodnejšega) odstotka kritja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, npr.: nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo se krije v polnem obsegu, torej 100 % osnove, in ne zgolj med 70 % in 90 % osnove; če zavarovancu med začasno nezmožnostjo od dela preneha delovno razmerje, in je razlog za začasno nezmožnost za delo poškodba pri delu ali poklicna bolezen, je zavarovanec upravičen do nadomestila vse dokler razlog za začasno nezmožnost od dela ne preneha, in ne zgolj 30 koledarskih dni po prenehanju delovnega razmerja; zdravljenje in rehabilitacija poškodb pri delu in poklicnih bolezni je v celoti krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko je v drugih primerih zgolj v odstotku, ki ga določa 23. člen ZZVZZ, razliko pa krije zavarovana oseba sama ali dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Na navedbe pobudnika, da ima iz naslova opravljanja poklica že plačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, torej jih ni potrebno plačati še dodatno iz naslova opravljanja »popoldanskega s.p.«, odgovarjamo, da omenjeno ne drži. Pobudnik je res iz naslova pogodbe o zaposlitvi vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje za poškodbo in bolezen izven dela ter poškodbo pri delu in poklicno bolezen, a slednje le v okviru opravljanja tega konkretnega dela, torej dela, ki ga opravlja po pogodbi o zaposlitvi. Iz naslova dela, ki ga pobudnik opravlja na podlagi »popoldanskega s.p.« pa je ponovno izpostavljen dodatnem tveganju za nastanek poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar pomeni, da se je potrebno tudi iz naslova opravljanja te dejavnosti vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje in plačati prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Skladno s tem mu tudi v primeru poškodbe, ki bi se mu zgodila pri opravljanju »popoldanskega s.p.-ja«, pripada pravica do celotnega kritja zdravljenja in rehabilitacije poškodbe iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povrnitve potnih stroškov, ki bi mu nastali pri zdravljenju oziroma rehabilitaciji te poškodbe. Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) v prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 določa, da se za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zavaruje oseba, ki samostojno opravlja pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova ni zavarovana. Prispevki za omenjene osebe se v skladu s 143. členom ZPIZ-2 plačujejo v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zavezanci za plačilo prispevkov pa so v skladu z drugim odstavkom 154. člena zavarovanci sami. Navedeno velja torej za osebe, ki so v obvezno zavarovanje vključene iz drugega naslova, za svojo popoldansko dejavnost pa so zavarovane s plačilom pavšalnega zneska na podlagi 20. člena ZPIZ-2 (posebni primeri zavarovanja). Poškodbe oziroma bolezni, ki nastanejo pri opravljanju predmetne dejavnosti, se tako štejejo za poškodbe/bolezni pri delu, zavarovanci pa imajo ob nastopu zavarovalnega primera več oziroma višje pravice, kot če takšnega zavarovanja ne bi imeli. Tako se plačuje povišan riziko za nastop invalidnosti in smrti, ker oseba opravlja dejavnost, za katero ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi podlagi. S tem, ko posameznik opravlja dodatno dejavnost, se namreč povečajo možnosti nastanka poškodb in bolezni pri delu, za katere posameznik ni in ne more biti zavarovan v okviru obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ta vključitev krije zgolj riziko nastopa poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kadar ta nastane ob opravljanju dela, na podlagi katerega je zavarovan. To pomeni, da je posameznik, ki je v delovnem razmerju, zavarovan za primer nastopa invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni zgolj takrat, ko je taka poškodba oziroma bolezen posledica opravljanja dela v okviru pogodbe o zaposlitvi oziroma redne poti na delo ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec oziroma na službeni poti. V kolikor bi se ta posameznik poškodoval ali bi zbolel v okviru opravljanja samostojne dejavnosti, taka poškodba oziroma bolezen ne bi bila priznana kot poškodba pri delu  oziroma poklicna bolezen, vse pravice, ki bi taki osebi morebiti šle iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi šle na račun solidarnosti drugih zavarovancev. V zvezi s samimi pravicami pa še pojasnjujemo, da so pravice na podlagi invalidnosti in smrti odvisne tudi od tega, ali se poškodba oziroma bolezen, ki je vzrok na nastanek invalidnosti posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni ali pa posledica bolezni, poškodbe zunaj dela. Invalidsko pokojnino lahko npr. pridobi zavarovanec, pri katerem je podana poškodba pri  delu/poklicna bolezen, ne glede na pokojninsko dobo, ki jo je dosegel do časa nastanka invalidnosti, v kolikor pa je invalidnost posledica poškodbe/bolezni zunaj dela, pa se lahko pridobi invalidska pokojnina pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. V določenih primerih tako vključenost v posebne primere zavarovanja lahko pomeni, da je posameznik upravičen do pravice, do katere sicer ne bi bil upravičen. Na drugi strani pojasnjujemo, da je tudi sama odmera pravic odvisna od vzroka za nastanek poškodbe/bolezni, saj se invalidska pokojnina odmeri v odstotku, ki je predpisan za moškega za 40 let pokojninske dobe skladno s 37. členom ZPIZ-2 ne glede na to, da ima morebiti tak posameznik zgolj 1, 2, ali pa 10 let pokojninske dobe. Invalidska pokojnina za posameznika, pri katerem je invalidnost posledica poškodbe/bolezni zunaj dela se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, vendar v letu 2020 najmanj v višini 37 % (moški) oziroma 39 % (ženske). Podobno velja tudi v primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe/bolezni, katere vzrok je v opravljanju predmetne dejavnosti. Tudi v tem primeru so lahko vdova, potomci oziroma drugi družinski člani upravičeni do vdovske/družinske pokojnine ravno zato, ker je bil tak posameznik vključen v predmetni sistem za posebne primere zavarovanja, ravno tako je lahko odmerjena višja pravica. Pojasnjujemo vam, da sicer na podlagi zavarovanja za posebne primere zavarovanja tako posameznik ni upravičen do pokojninske dobe in se prejemki ne štejejo v pokojninsko osnovo, vendar pa to ne pomeni, da na tej podlagi posamezniki ne morejo biti upravičeni do nobenih pravic. Osnovni namen zavarovanja je ravno zagotavljanje pravic v primeru nastanka zavarovalnega primera. Na podlagi zgoraj navedenega ocenjujemo, da je zakonodaja, ki ureja obvezno zavarovanje za invalidnost in smrt za zavarovance, ki opravljajo samostojno dejavnost, vendar niso zavarovani po 15. členu ZPIZ-2, ustrezna in primerna, saj temelji na varnosti teh oseb pri opravljanju njihovih aktivnosti, s čimer se jim ob nastanku zavarovanega primera z sorazmerno nizkimi pavšalnimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavlja višji standard socialne zaščite, kot bi bila v primeru ureditve, če ne bi bilo obveznosti zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2." 2020-04-07 2020-02-10 52 https://predlagam.vladi.si/predlog/10859 Ukinitev vinjetnega sitema za osebna vozila za vožno po AC "Predlagam ukinitev vinjetnega sistema za osebna vozila za vožnjo po avtocestah v RS, ki naj se nadomesti z dodatno cestnino ob registraciji vozila za vsa osebna vozila in motorje registrirane v RS. Za tujce pa se naj uvede obvezna cestna taksa ob vstopu v RS in kontrola s kamerami po vzoru SK. - Tako bi lahko z dodatno cestnno v višini cca 50% višjo pobrali potrebni znesek, ki bi bil namenjen izključno za AC. - Dejansko bi se lahko cestnina za AC znižala na bolj sprejemljivo - Odpadli bi stroški izdelave in prodaje vinjet - Povečala bi se uporaba AC saj, če si plačal boš tudi koristil AC" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10865.txt kobor 38 10865 2020-03-12 18 341 Nezadostna podpora 2020-02-12 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/10865 Dodatek do minimalne plače "Predlagam, da delodajalci več ne smejo delavcu izplačati dodatka do minimalne plače. Namreč v veliko podjetjih v Sloveniji kljub dvigu minimalne plače dobivajo dodatek do minimalne plače. Škodo ne delajo sebi ampak delavcu, ki ne dobi višje plače kot bi jo lahko dobil če mu podjetje ne bi dajalo dodatka do minimalne plače. Primer: Delavec ima v pogodbi zapisano, da ima osnovno plačo 810€ BRUTO. Na 810€ bruto še dobi dodatek do minimalne plače 130,58. Ampak delavec bo dobil vse dodatke, ki mu pripadajo izračunane na 810€ bruto in ne na 940,58. In zato je tudi oškodovani pri dodatku za delovno dobo: Računana na 810€ bruto delovna doba: -2% dodatek na delovno dobo-16,20€ bruto -3% dodatek na delovno dobo- 24,30€ bruto -5% dodatek na delovno dobo-40.50€ bruto Računan na 940,58€ -2% dodatek na delovno dobo-18,80€bruto -3% dodatek na delovno dobo- 28,21€ bruto -5% dodatek na delovno dobo-47,5€ bruto Kje pa so še potem vsi ostali dodatki, ki pripadajo delavcu in vsi se računajo na 810€ bruto . To je samo primer So še višji dodatki do minimalne plače Zato nemudoma se mora uzakoniti, da delodajalci več ne smejo delavcu izplačevati dodatka do minimalne plače ampak morajo delavcu izplačati minimalno plačo, ki je določena po zakonu. Itak so se vse cene dvignile in bodo spet kratko potegnili mali ljudje. Firme pa se bodo hvalile kake dobičke so ustvarile." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10872.txt Plohl 1 10872 2020-03-14 4 2801 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uvodoma naj glede zakonske ureditve plačnega sistema pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Iz 127. člena ZDR-1 pa izhaja, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 ne določa višine osnovnih plač, pač pa v osmi alineji 31. člena ZDR-1 določa, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih. Seveda pa izhodiščne plače oziroma najnižje osnovne plače določajo socialni partnerji v kolektivnih pogajanjih in tarifnem delu kolektivnih pogodb. Ob tem dodajamo, da iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da mora delodajalec pri plači upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. V Republiki Sloveniji se tako plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven države, dejavnosti, podjetja) svobodno dogovarjajo tudi o višini izhodiščnih oziroma najnižjih osnovnih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Upoštevaje načelo svobodnega kolektivnega dogovarjanja, vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa kolektivne pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju. Na državni ravni pa minimum plačila za opravljeno delo določa Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18; v nadaljnjem besedilu: ZMinP), in sicer so delavci upravičeni do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja. V takih primerih mora delodajalec delavcu dodati razliko do minimalne plače. Konkretna osnovna plača posameznega delavca se torej določi s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora delodajalec upoštevati ureditev osnovne oziroma izhodiščne plače v kolektivni pogodbi, ki ga neposredno zavezuje. Poleg osnovne plače pa je plača delavca sestavljena še iz dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Ob tem pa mora delodajalec ob konkretnem izplačilu plače upoštevati zakonsko določeno višino minimalne plače. ZDR-1 prav tako tudi ne določa višine posameznih dodatkov, ampak napotuje, da se višina dodatkov določi s kolektivno pogodbo, in sicer v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. V primeru dilem glede izvrševanja posameznih kolektivnih pogodb, so za ustrezno razlago pristojne posamezne komisije za razlago konkretnih kolektivnih pogodb. Poudarjamo, da gre pri dodatkih iz ZDR-1 za zakonsko določene pravice, ki se jim ni mogoče odpovedati. Obseg teh pravic in tudi morebitnih drugih dodatkov je podrobneje opredeljen še v ostalih aktih. Upoštevaje zadnje spremembe ZMinP višina minimalne plače za delo opravljeno v polnem delovnem času v letu 2020 zanaša 940,58 evrov (bruto). S prvim januarjem 2020 je spremenjena tudi definicija minimalne plače, in sicer na način, da se vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Delodajalci so tako dolžni izplačevati delavcem za delo s polnim delovnim časom plačo najmanj v višini minimalne plače, pri čemer morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost ter povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja izvzeti iz minimalne plače. Naj še enkrat izpostavimo, da ZMinP ureja minimalno plačo, s čimer pa ne posega v ureditev najnižjih osnovnih plač po kolektivnih pogodbah ali osnovnih plač po pogodbah o zaposlitvi in tudi ne posega v ureditev določanja višine dodatkov. Določitev višine posameznih dodatkov ZDR-1 prepušča dogovoru med socialnimi partnerji in ureditvi v kolektivnih pogodbah. S 1. januarjem 2020 se je tako zvišal znesek minimalne plače, poleg tega se je spremenila tudi definicija minimalne plače (izločitev vseh dodatkov ter delovne in poslovne uspešnosti), s čimer se je dejansko najnižje plačilo delavcem za opravljeno delo še dodatno povečalo. Sistem določanja  izhodiščnih oziroma osnovnih plač in osnova za določanje višine posameznih dodatkov pa je ostal nespremenjen in tako zvišanje osnovnih plač oziroma določitev najnižje osnovne plače v višini zakonsko določene višine minimalne plače ali drugačna določitev osnove za izračun dodatkov ostaja predmet dogovora med socialnimi partnerji, kjer lahko sodelujoči na strani delavcev in delodajalcev pomembno vplivajo na njihovo konkretno določitev." 2020-04-21 2020-02-13 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/10872 Poenostavitev zdravniških pregledov za delo "Trenutno je sistem tak, da mora delavec pred začetkom dela opraviti zdravniški pregled. Sama zadeva je za delavca super, a prinaša kar nekaj zapletov - ni možna zaposlitev ""iz danes na jutri"", ne splača se zaposlitev za zelo kratek čas, študente moramo vodit kot ločeno skupino z izjemami, itd. Predlagam pripravo spiska del, ki jih opravlja večina delavcev (delo stoje, sede, delo z računalnikom, dvigovanje predmetov težkih do 25 kg, itd), ter pregled, ki bi potrdil zmožnost delavca za opravljanje vseh teh osnovnih zahtev - to potrdilo bi pa veljalo tako kot dozdaj tri leta, neglede na delodajalca (torej, če zamenjaš eno pisarniško delo z drugim, na pregledu si bil pa eno leto nazaj, nov pregled ni potreben še dve leti). Za poklice s posebnimi zahtevami (psihološki pregledi, itd.), bi se opravil dodatni pregled glede na dodatne zahteve specifičnega dela. Pri študentih bi se tak pregled opravil v sklopu rednih sistematskih pregledov, ki jih že zdaj opravljajo med študijem. S tem bi poenostavili zaposlovanje vsem in zmanjšali nepotrebne preglede. To bi bil tudi prvi predpogoj za izenačitev študentskega dela z ostalimi oblikami dela, ker bi tudi to pravilo za njih veljalo enako, kot za ostale." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10914.txt venera738 2 10914 2020-04-01 5 396 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Preventivne zdravstvene preglede delavcev urejajo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11, ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/02, 29/03-popr., 124/06) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, ZDR-1). Tako ZVZD-1 v 36. členu določa, da mora delodajalec zagotoviti delavcem zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. V 33. členu ZVZD-1 je v povezavi z 19. členom ZVZD-1 določeno, da mora delodajalec  zagotavljati zdravje delavcev tako, da izvajanje zdravstvenih ukrepov, med katere sodijo tudi zdravstveni pregledi iz 36. člena ZVZD-1, poveri izvajalcu medicine dela. Izvajalec medicine dela je skladno z določili ZVZD-1 izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa. V smislu zagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcev s strani delodajalca sta pomembna tudi pojma delavca in delodajalca. ZVZD-1 opredeljuje pojem delavca in delodajalca skladno z Direktivo Sveta 89/391/EGS. Direktiva definira delavca kot vsako osebo, ki jo zaposli delodajalec, vključno s pripravniki in vajenci, pri čemer je izključena domača služinčad. ZVZD-1 sledi ureditvi v direktivi. Delavec je vsak, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Z vidika namena zagotavljanja varnega in zdravega dela vseh delavcev, ZVZD-1 razširja pojem delavca na vse osebe, ki so vključene v delovni proces delodajalca na kakršnikoli pravni podlagi. Pravne podlage za opravljanje dela so urejene v posameznih predpisih s področja delovnih razmerij, urejanja trga dela, zaposlovanja na črno, urejanja študentskega in upokojenskega dela. Določba delavca izrecno definira tudi kot osebo na usposabljanju skladno z definicijo okvirne direktive (pripravniki in vajenci), kljub temu, da lahko širše tudi to obliko dela vključimo med delo na določeni pravni podlagi. Prav tako kot opredelitev delavca se tudi osnovna definicija delodajalca v ZVZD-1 pokriva z definicijo po zakonu, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec je vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, ki ga določba primeroma navaja, ki zaposluje delavca in z njim sklene pogodbo o zaposlitvi. Ekvivalentno z opredelitvijo izraza delavec, je tudi delodajalec opredeljen na način, da se šteje za delodajalca vsakdo, ki na kakršni koli pravni podlagi zagotavlja delo delavcem. ZVZD-1 ter drugi predpisi na področju varnega in zdravega dela so aplikativni pri študentih in dijakih, kadar ti vstopajo v razmerje delodajalec-delavec. To je predvsem v primerih: ko delodajalci zaposlujejo te osebe na podlagi napotnic za začasno in občasno delo dijakov in študentov, kadar ti opravljajo delo zaradi usposabljanja. Predhodni zdravstveni pregled za delavce, med katere sodijo tudi študenti, ki opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic je obvezen: kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu, če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi. V kolikor je na delovnem mestu, kje bo delo opravljal študent, predpisan oziroma določen zdravstveni pregled, mora študent opraviti zdravstveni pregled kot velja za ostale zaposlene, ki delajo na takšnem sistemiziranem delovnem mestu. Zdravstveni pregled pa se opravi v obsegu, ki ustreza tveganjem na tem delovnem mestu, oziroma obsegu, ki ga določajo posebni predpisi. Zdravstveni pregled po ZVZD-1 se lahko opravi le pri izvajalcu medicine dela, ki glede na tveganja določi tudi vrsto in obseg pregleda, stroške zdravstvenega pregleda pa nosi delodajalec. S takšno ureditvijo se tudi študentom, zagotavlja enaka raven varnosti in zdravja pri delu, kot velja za zaposlene delavce, kar je tudi namen ureditve." 2020-04-21 2020-03-03 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/10914 Pregleden vinjetni sistem - cestninski razredi (trikolesniki) Uporabniki cest moramo za uporabo cest uporabljati vinjete, ki so razdeljene v cestninske razrede (Razred 1, 2A, 2B). Katera vozila spadajo v določene cestninske razrede je velikokrat nejasno in je prepuščeno razlagi pravilnika kateri je nejasen oz. si ga zaposleni na DARS-u po svoje interpretirajo, kar privede ,da uporabnik ne ve katera vinjeta je ustrezna. Glede na problematiko so to delno rešili s seznamom izmerjenih vozil za razrede 2A in 2B in ti uporabniki so tudi upravičeni povrnitve stroškov v primeru uporabe napačne vinjete. Problem se pojavi med razredom 1 in 2A, v tem primeru uporabniki do povračila niso upravičeni čeprav se uporabnik pred nakupom posvetuje s klicnem centrom DARS-a in mu zaradi nejasnega pravilnika svetujejo nakup za katero se izkaže, da je neustrezna vinjeta. Predlagam, da DARS na spletni strani in vidnem mestu izdela seznam izmerjenih vozil tudi za Enosledna motorna vozila in omogoči povrnitev stroškov tudi tem uporabnikom v primeru, če je nejasno katero vinjeto je ustrezna za njegovo vozilo. Hkrati bi ta seznam bil v veliko pomoč zaposlenim na DARS-u pri svetovanju uporabnikom cest. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10920.txt Igor_ 5 10920 2020-04-03 1 234 Nezadostna podpora 2020-03-04 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/10920 Banke - krediti Vladi predlagam v teh casih tudi razmislek o resevanju kreditnih vprasanj prebivalstva... prihodki prebivalstva bodo precej zmanjsani, zato bi predlagal resevanju v smisla moratorija vracanje kreditov za cas epidemije (morda za podaljsevanje obdobja vracanja kreditov za cas razglasenih kriznih razmer - kolikor mesecev se obroki nebi placevali, za toliko bi se vracanje kredita podaljsalo, nikakor pa ne da se cas vracanja kredita nebi zmanjsal ob predpostavki moratorija in posledicno povecanja obroka kredita). Seveda odpisovanje mesecnih obrokov za cas razglasenih kriznih razmer nebi bilo sprejeto niti v sanjah, vseeno pa glede na to da so banke v preteklosti dobile ogromno pomoci s strani drzave (prebivalstva!!!) bi morda v teh razmerah tudi banke lahko pomagale prebivalstvu, saj v koncni fazi, bo vsak kredit (glede na obresti) povrnjen v celoti in se vec!!! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10964.txt Andr3j 0 10964 2020-04-14 4 462 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Sporočamo vam, da je bil ta predlog že realiziran s sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK), ki je začel veljati 29. 3. 2020. S tem zakonom se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v Republiki Sloveniji v zvezi s posledicami razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije. ZIUOPOK določa, da banka (hranilnica) odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Med kreditojemalce, na katere se nanaša ZIUOPOK, so vključene tako fizične kot pravne osebe. Kreditojemalec, ki za odlog zaprosi, mora v vlogi ugotoviti in utemeljiti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njegov finančni položaj. Izjema od tega je predvidena za kreditojemalce, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove. V tem primeru kreditojemalec v vlogi navede le vladni oziroma občinski odlok, ki vpliva na opravljanje njegove dejavnosti." 2020-05-22 2020-03-15 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/10964 POMOČ GOSPODARSTVU ZARADI KORONOVIRUSA Moj predlog je, da bi banke dale moratorij na odplačevanje kreditov še npr. 3 mesece po koncu epidemije, to bi bila zelo velika pomoč gospodarstvu, predvsem manjšim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Ker je velik upad prihodkov, je velika verjetnost nepravočasnega odplačevanja anuitet, zaračunavanje obresti...in spet se bodo debelile banke. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10987.txt Darja h2o 10987 0 96 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/10964 2020-03-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/10987 Vzdrževanje vrednosti sredstev v bankah. "Predlagam, da vlada izda ali le dopolni predpis s katerim zagotovi ohranitev vrednosti v banki deponiranih sredstev s povprečno donosnostjo drugih sredstev. V bankah obračunavajo stroške vodenja sredstev in pripišejo le izredno nizke obresti. Banke posojajo ista sredstva zaračunavajo precejšnje obresti, v katera vključujejo tudi razvrednotenje denarja z inflacijo, posojeni denar pa ni bančna last ampak je last depozitarjev in še kakšnih drugih virov. Banke torej ohranijo vrednost izposojenih sredstev, vendar si rezultat prisvojijo, namesto da bi ga pripisali lastnikom. Večina ljudi se tega ne zaveda, banke to izkoriščajo in s tem špekulantsko goljufajo vlagatelje. Inflacija ni edini znak za prilagajanje vrednosti. Iz podatkov o najemninah stanovanj se vidi, da denar naložen v nepremičnine že po treh letih ali manj. vrne kupnino stanovanja - opazovana manjša stanovanja. Donosnost brez prave kontrole FURSa omogoča takšno stanje, izenačevanje pogojev za življenje vsem enako je osnovni namen vsake države, ki s tem zagotavlja tudi ekonomsko varnost državljanov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/10996.txt Ivan Peter Benko 10996 0 88 Neustrezen Ni predloga sistemske rešitve. 2020-03-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/10996 Spodbujanje dopustov za omilitev vpliva pandemije kronavirusa na gospodarstvo. "Številna podjetja bodo zaradi izpada prihodkov prisiljena v odpuščanje delavcev. Z nemenom omiliti gospodarsko škodo in povečanje nezaposlenosti, predlagam vladi, da poleg ostalih ukrepov začasno spodbudi ljudi h koriščenju plačanega in neplačanega dopusta.   Še posebej v primeru neplačanega dopustu je trenutna ureditev neprimerna. Neplačani dopust predstavlja strošek tako delodajalcu (socialno zavarovanje), ter zaposlenemu (pokojninsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Dodatni problem so tudi nepotrebni administrativni zapleti, saj mora v skladu s trenutno ureditvijo prispevke zaposlenega plačati delodajalec ter nato ta terjati denar od zaposlenega.   Vladi predlagam da za omejeno obdobje poenostavi in spodbudi koriščenje dopustov. V primeru neplačanega dopusta predlagam, da ta postane za zaposlenega brezplačen, delodajalčev delež pa se zmanjša na 50%." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11003.txt aandrej 0 11003 2020-04-16 5 138 Nezadostna podpora 2020-03-17 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/11003 Stroški elektrike, zdravstveno zavarovanjeitd "V času korone virusa naj se uvede oprostitev ali delno plačilo stroškov energentov (elektrika, ogrevanje, voda, plin) za gospodinjstva.   Obveznondodatno zavarovanje naj se za čas krize ukine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11011.txt Alexsab 8 11011 2020-04-16 2 179 Nezadostna podpora 2020-03-17 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/11011 Socialna pomoč "Predlagam da se vse tuje državljane ki nimajo Slovenskega državljanstva ter so brezposelni in dobivajo denarno socialno pomoč deportira iz Republike Slovenije.   To predlagam zato ker bo vedno manj denarja v državni blagajni zaradi zaprtja firm,lokalov,gostilen.itd v državni blagajni.   Najprej je potrebno poskrbeti za lastne državljane ter državljanke ki so socialno ogroženi,invalide,upokojence.   Za tuje državljanke in državljane ki trenutno bivajo pri nas in dobivajo socialno pomoč od Slovenije morajo poskrbeti njihove matične države.   Ogromno državljanov in državljank predvsem iz držav bivše Jugoslavije prihaja v Slovenijo izključno zaradi odlične socialne ter zdravstene oskbe ki so je deležni tujci v Sloveniji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11024.txt peter i 11024 1 101 Neustrezen Spodbujanje diskriminacije. 2020-03-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/11024 Varnost državnih uradnikov - kazenska zakonodaja ter varovanje državnih objektov "Predlagam spremembe kazenskega zakonika in sicer tako, da se za kazniva dejanja, ki jih aktualni kazenski zakonik obravnava kot ""Preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi"", ""Napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti"", ""Sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje"" in ""Hujskanje k upiranju"" določijo zaporne kazni, ki so vsaj za x3 višje od obstoječih. Menim, da je obstoječa maksimalna zaporna kazen t.j. 5 let absolutno prenizka in morebitnega storilca ne odvrne od samega dejanja (dokaz so vse bolj predrzni napadi na uradne osebe, predvsem policiste). Kot najnižjo možno kazen predlagam najmanj 1 leto zapora. Kazni se v teh primerih nebi smele izrekati kot ""pogojne"", sama zaporna kazen pa se tudi nebi smela skrajševati (npr. ko obsojenec zaradi ""lepega vedenja"" odsluži le del dosojene kazni). Smiselno bi bilo tudi uvesti poleg zapornih kazni tudi denarne kazni, ki nebi smele biti nižje od 1000€. Pri pripravi sprememb kazenske zakonodaje na tem področju bi se morali nujno posvetovati oz. v samo pripravo vključiti tudi zainteresirane sindikate ali združenja omenjenih poklicev. Kazniva dejanja v spremenjenem KZ naj se nanašajo na vsa kazniva dejanja storjena zoper vse omenjene uradne osebe v KZ-1 (policiste, toižilce, sodnike - ne samo kazenske!, inšpektorje...). Nadalje predlagam razširitev pooblastil t.i. ""pravosodnih policistov"" v objektih pravosodja, na sodnijah... V teh objektih, naj imajo pravosodni policisti vsa potrebna pooblastila in prisilna sredstva (tudi orožje in el. paralizatorje), da izvajajo naloga varovanja objektov sodišča, objektov tožilstva in morda tudi ministrstva za pravosodje ter v teh objektih zaposlenih oseb (tudi tožilcev in sodnikov) - podobno, kot imajo v ZDA t.i. ""sodnega slugo"". Varovanje objektov, ki so v lasti RS oz. jih državni organi uporabljajo, še posebej objektov, ki jih uporablja policija, vojska in sodstvo nebi smeli biti varovani s strani zasebnih varnostnih služb ampak le s strani za to usposobljenih državnih uradnikov (policisti, vojaki, pravosodni policisti). Razlog za ta predlog je seveda zagotovitev določenega nivoja varnosti teh objektov ter zagotovitev varovanja ""vsebine"" teh objektov (primer - kraje orožja iz objektov MORS). Ker vem, da moj predlog obravnava določene spremembe zakonodaje, ki bi bile ""v prid"" poklicem, ki navadno zaradi svoje (tudi represivne) narave dela ter odnosa posameznikov iz vrst politikov niso vedno med najbolj priljubljenimi, predlagam ""uradnim bralcem"" predloga iz vrst vlade, da ta predlog vseeno preučijo, četudi verjetno ne bo dosegel dovolj glasov ""popularnosti"". S takšno zakonodajo se bi omogočilo večje spoštovanje uradnih oseb ter zagotovilo boljše izvajanje uradnih pooblastil, ki jih posamezniki v teh poklicih izvajajo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/111.txt Karamba 6 111 2009-12-14 3 4238 Nezadostna podpora 2009-11-15 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/111 Brezposelni tuji državljani "Predlagam da se vse tuje državljane ki nimajo Slovenskega državljanstva ter so brezposelni in dobivajo denarno socialno pomoč deportira iz Republike Slovenije v njihove matične države.   Dodatno predlagam da se začasno ukine izdajanje delovnih viz ter izdajanje začasnih dovolenj ter podaljševanje slednjih za bivanje v Sloveniji, državljanom in državljankam ki prihajajo iz držav ki niso v EU.   infotujci.si/vkljucevanje-v-slovensko-druzbo/socialno-varstvo/pravice-...   www.zurnal24.si/slovenija/toliko-tujcev-prejema-denarno-socialno-pomoc...   www.gov.si/teme/denarna-socialna-pomoc/   novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c17bf016adae/jelinicic-o-gol...   www.domovina.je/v-sloveniji-trenutno-najhitreje-raste-stevilo-tujih-pr...   Predlagam tudi da Slovenija ne izplačuje socialnih pomoči tistim tujcem ki ne ćivijo v Sloveniji,saj mora za njih poskrbeti matična država.   To predlagam zato ker bo vedno manj denarja v državni blagajni zaradi zaprtja firm,lokalov,gostilen,turizem,.itd v državni blagajni zaradi korona virusa.   Najprej je potrebno poskrbeti za lastne državljane ter državljanke ki so socialno ogroženi,invalide,upokojence.   Za tuje državljanke in državljane ki trenutno bivajo pri nas in dobivajo socialno pomoč od Slovenije so dolžne poskrbeti njihove matične države.   Ogromno državljanov in državljank predvsem iz držav bivše Jugoslavije prihaja v Slovenijo izključno zaradi odlične socialne ter zdravstene oskbe ki so je deležni tujci v Sloveniji.   Me prav zanima kdaj boste začeli diskriminirat lastne državljane in državljanke ko boste začeli nižati socialne pomoči,invalidske,pokojnine,otroške dodatke.itd,samo da boste lahko poskrbeli za nezakonite migrante,državljane iz bivše jugoslavije ki prihajajo v Slovenijo samo zaradi socialne pomoči in zastonj zdravstva.   Večina teh držav ima plače nižje kot dobijo pri nas socialno,zato pa tako veselo prihajajo k nam,   Od kdaj smo dolžni skrbeti za socialno ogrožene tujce,mar ni to dolžnost njihovih matičnih držav da poskbijo za lastne državljane ?   Če so prišli v Slovenijo zaradi služb in potem izgubili delo je prav in pošteno da se vrnejo nazaj domov,ne pa da potem lepo naprej živijo na naš račun v socialnih stanovanjih z polno socialno pomočjo,redno izkoriščajo izredno socialno pomoč,karitas,rdeči križ,dobijo otroške za svoje velike družine.itd za povrhu pa jih še veliko lepo dela na črno.   Ker boste spet trdili da predlog ni skladen z Ustavo ter zakoni,jih pa popravite-spremenite saj ste za to zaposleni in plačani.   Zato vas pozivam da daste ta predlog v javno obranavo,saj nikogar ne diskriminiram z predlogom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11104.txt peter i 4 11104 2020-04-21 1 342 Nezadostna podpora 2020-03-22 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/11104 Dodatek upokojencem zaradi koronavirusa "Pozdravljeni, sem študentka, ki je pred izbruhom virusa delala 2 službi ter zraven še faks in prakso (neplačano, kar je že problem, saj moram 400 ur stati v kozmetičnem salonu za 'izobrazbo', ki je z gledanjem ne dobim, to je drugi problem, ki se tega sedaj ne tiče ampak povem), seveda privoščim vsem v teh časih, da prejmejo dodatno pomoč. Naj povem tudi, da mami in brat imata vsak svoj s.p. in sta trenutno ostala brez dela, posledično brez zaslužka. Po spletu berem, da bodo upokojenci in tisti, ki že prejemajo socialno pomoč (400 eur na mesec za ležanje na kavču??? to ne velja za upokojence) prejemali krizni dodatek. Tega ne razumem, saj se za njih nič ne spremeni, upokojenci bodo pokojnino še vedno prejemali, njihovi življenjski stroški se ne povišajo, kvečjemu znižajo, saj je vlada pocenila stroške elektrike (pohvalno). Nisem edina študentka, ki je brez prihodka (v mojem primeru tudi mami in brat), zato v imenu vseh predlagam, da dodatni denar, ki naj bi bil namenjen upokojencem in socialno ogroženim, ki že prejemajo pomoč pravično razdeli med študente, ki smo ostali brez zaslužka. Seveda so tudi študentje, ki že prej niso delali, vendar jih sedaj tudi straši težje finančno podpirajo, tudi na njih pomislite. Moj predlog je res dobro nameren, da bo za vse pravično poskrbljeno v teh kriznih časih, zavedam se da tudi vam ni lahko v takih časih in podpiram večino ukrepov, ki jih sprejemate. Sicer pa stalno spremljam prosta delovna mesta za študente, da bi se lahko čimprej vključila v delo in si zagotovila mesečni prihodek, tako da ne čakam samo na dodatke, ki jih bo delila država. Je pa v tej situaciji težko dobiti delo. Lepo vas pozdravljam, Petja" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11108.txt skinisha 32 11108 2020-04-21 30 1549 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je zaradi posledic epidemije COVID-19 določil  ukrepe, s katerimi se za čas trajanja preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice virusa COVID-19 za državljane ter gospodarstvo, na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja in izvajanja javnih storitev. Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka za ranljive skupine oseb v višini 150 evrov so, poleg rednih študentov, tudi upravičenci do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020, ki niso upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence. V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti centrom za socialno delo podalo usmeritve v postopkih priznavanja izredne denarne socialne pomoči, ko je treba individualno ugotoviti socialno stisko. Centri za socialno delo imajo pri odločanju o izredni denarni socialni pomoči diskrecijsko pravico, ki jo je treba pri odločanju uporabiti preudarno, življenjsko, predvsem pa  upoštevajoč okoliščine in razmere, v katerih so se posamezniki oziroma družine nepričakovano znašle. Navedeno pomeni, da se lahko pri odločanju upoštevajo tudi okoliščine, ki v normalnih razmerah ne predstavljajo razlogov za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, kadar gre za izredne okoliščine zaradi višje sile (COVID -19). Glede na navedeno lahko osebe, ki so se v času krize znašle v finančni stiski, uveljavljajo pravice iz javnih sredstev na pristojnem centru za socialno delo tako da podajo vlogo za uveljavljanje izredne denarne socialne pomoči. Vloga se lahko vloži po elektronski pošti brez kvalificiranega digitalnega potrdila, po navadni pošti ali v nabiralnik na centrih za socialno delo." 2020-05-12 2020-03-22 49 https://predlagam.vladi.si/predlog/11108 Zmanjšanje poslovanja in podpora popoldanskimi s.p.-jem "Draga vlada, državljanu in državljanke demokratične Republike Slovenije, v času, ko je veliko gospodarskih subjektov finančno prizadetih zaradi krize covid19 in vlada počasi sprejema ukrepe za podporo gospodarstva, so vsepovsod izvzeti popoldanski s.p-ji.   Samo zaradi tega, ker zraven službe še opravljamo dejavnosti, zaradi minimalnih plač in si za svoje družine želimo ustvariti prihodnost, nismo vredni manj. Prav tako plačujemo prispevke, dohodnino in zavarovanje. Doprinesemo h gospodarstvu in krepimo potrošništvo, s trdo zasluženim denarjem. Samo ker smo pridni in delamo nadpovprečno več, od ostalih redno zaposlenih ter smo v tem času prav tako prizadeti zaradi trenutne situacije in imamo manjši obseg dela oziroma, so naročniki odstopili, si prav tako zaslužimo biti deležni vsaj omilitve plačevanja prispevkov in v primeru dokazljivih primerov zmanjšanega obsega dela, tudi finančno podporo. Ker prav tako vplačujemo v državno blagajno, si zaslužimo, da nas država upošteva pri ukrepih za omilitev posledic v gospodarstvu zaradi izbruha pandemije Covid 19.   Predlagam zmanjšanje prispevkov za 30%, na 50 € in finančno podporo v višini vsaj 30% minimalne neto plače ali do 200 € za dokazljive primere upada naročil in izpada prihodkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11122.txt Resnicoljubna Tina 0 11122 2020-04-23 3 609 Nezadostna podpora 2020-03-24 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/11122 Opustitev plačila prispevkov, popoldanski s.p. "Spoštovani, Po predstavitvi ukrepov Vlade za pomoč gospodarstvu opažam, da ni pripravljenega nobenega ukrepa za popoldanske s.p. Razumljivo je da za ta segment popoldanskega gospodarstva ni predvidenih subvencij, pa vendar bi bilo z vidika enakopravnosti smiselno, da se tudi popoldanskim s.p. opusti plačevanje prispevkov za ZPIZ in ZZZS za čas, ko prihodkov ne moremo ustvarjati. Zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov tudi popoldanski s.p. nimajo priložnosti ustvarjati dohodka iz katerega bi te izdatke krili. Ni pravično, da bi morali te stroške kriti iz dohodkov, ki jih pridobivamo iz opravljanja rednega dela. Ta sredstva zaslužimo za preživljanje družine. Popoldanskih dejavnosti ne izvajamo, ker bi nam bilo sicer dolgčas. Delamo, da dodatno kaj zaslužimo in s tem omogočimo svojim otrokom, kaj, česar jim sicer ne bi mogli. Tudi za v bodoče bi bilo pri spremembah pokojninske zakonodaje nujno uvesti spremembo, da bi se ti vplačani prispevki za pokojninsko zavarovanje vključevali tudi pri odmeri pokojnine. S tistimi, ki delajo na črno bomo sicer vedno v neenakopravnem položaju, pa vendar nekaj šteje tudi miren spanec in čista vest." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11154.txt biciklist 11154 0 231 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11124 2020-03-25 https://predlagam.vladi.si/predlog/11154 Opustitev plačevanja prispevkov v času apidemija za popoldanske s.p. "Spoštovani,   Po predstavitvi ukrepov Vlade za pomoč gospodarstvu opažam, da ni pripravljenega nobenega ukrepa za popoldanske s.p. Razumljivo je, da za ta segment popoldanskega gospodarstva ni predvidenih subvencij, pa vendar bi bilo z vidika enakopravnosti smiselno, da se tudi popoldanskim s.p. opusti plačevanje prispevkov za ZPIZ in ZZZS za čas, ko prihodkov ne moremo ustvarjati.   Zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov tudi popoldanski s.p. nimajo priložnosti ustvarjati dohodka iz katerega bi te izdatke krili. Ni pravično, da bi morali te stroške kriti iz dohodkov, ki jih pridobivamo iz opravljanja rednega dela. Tudi ti bodo v času, ki prihaja nižji od siceršnjih. Vrh vsega ta sredstva z delom zaslužimo za preživljanje družine. Popoldanskih dejavnosti ne izvajamo, ker bi nam bilo sicer dolgčas. Delamo, da dodatno kaj zaslužimo in s tem omogočimo svojim otrokom kaj, česar jim sicer ne bi mogli.   Tudi za v bodoče bi bilo pri spremembah pokojninske zakonodaje nujno uvesti spremembo, da bi se ti vplačani prispevki za pokojninsko zavarovanje vključevali tudi pri odmeri pokojnine. S tistimi, ki delajo na črno bomo sicer vedno v neenakopravnem položaju, pa vendar nekaj šteje tudi miren spanec in čista vest. Lepo pozdravljeni," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11156.txt biciklist 11156 0 133 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11124 2020-03-25 https://predlagam.vladi.si/predlog/11156 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje Pozdravljeni, pohvalil bi dosedanje vaše delo v teh kriznih časih bi pa imel še en predlog za razbremenitev vseh zaposlenih in sicer, da bi pozvali zavarovalnice, da znižajo ali pa za čas koronakrize ukinejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje,kar bi se pri družini dva starša poznalo 69 eurov. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11185.txt Blaž Kokelj 7 11185 2020-04-24 5 226 Nezadostna podpora 2020-03-25 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/11185 100 % nadomestilo za čakanje na delo ali bolniški stalež v času koronavirusa za INVALIDA s polovičnim delovnim časom in 4h zaposlitvijo ter STANOVANJSKIM KREDITOM.. "Spoštovani, predlagam vladi, da se invalidu s stanovanjskim kreditom, ki je zaposlen za štiri ure in ga v času koronavirusa delodajalec zaradi rizične bolezni ne more razporediti na delo, v času čakanja na delo prizna 100 % nadomestilo. Delam v zdravstvu, sem delni invalid 3.kategorije z omejitvami pri delu. Imam stanovanjski kredit, želim delati preostale 4h, vendar me zaradi rizične bolezni delodajalec ne more razporediti na delo. Predlagam, da se v mojem primeru in, če je še kdo v taki situaciji prizna vsaj 100% nadomestilo plače za čas čakanja na delo. Ostanite zdravi!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11192.txt Fizio 1 11192 2020-04-28 0 413 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uvodoma naj glede zakonske ureditve nadomestila plače v primeru čakanja na delo pojasnimo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZposS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga v 138. členu. Kot izhaja iz drugega odstavka 138. člena, ima delavec v času čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa splošno pravilo glede višine nadomestila plače za vse delavce. Osnova za izračun nadomestila plače je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kamor sodi tudi dodatek za delovno dobo. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Višino nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo zaradi posledic epidemije ureja tudi 26. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20), ki določa, da ima delavec, ki ne dela zaradi začasnega čakanja na delo ali višje sile, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80% osnove), dodatno pa je določeno, da nadomestilo za čas začasnega čakanja na delo zaradi posledic epidemije ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Naj pojasnimo, da je ministrstvo na spletni strani objavilo ključne informacije in odgovore na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Informacije, ki jih tudi dopolnjujemo, so dostopne na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-delo-druz... oziroma https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Koronavirus/Pravice-in-obv..." 2020-04-28 2020-03-26 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/11192 REGISTRACIJE IN PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOLJENJ "Predlagam, da ukinete spremembe Zakona o motornih vozilih z dne 12.12.2017, v delu ki se nanaša na izvajanje postopkov v zvezi z registracijami vozil, in ponovno omogočite izvajanje teh nalog po starem Zakonu, tudi ostalim subjektom, ki izpolnjujemo pogoje po starih pogojih. Torej tudi tistim, ki ne izpolnjujemo pogoja izvedbe tehničnih pregledov, ampak želimo imeti le registracijske pisarne, kjer se lahko uredijo sledeči postopki v zvezi z vozili: -registracije novega vozila, -podaljšanje registracije za vozila, ki ne potrebujejo tehničnega pregleda, -odjavo vozila iz prometa, -prepis in zamenjavo lastništva vozila -identifikacijo oseb Ta sprememba, bi v situaciji kakršni se nahajamo močno pripomogla k zmanjšanju gneče, ki ji bomo sicer priča na vseh tehničnih pregledih in upravnih enotah, približalo delo javne uprave občanom, predvsem starejšim in tistim, ki jim matične občine teh uslug ne omogočajo. Ni to noben bav bAv, ampak ena izmed potez, ki bi delovanje JU približalo ljudem. S tem bi se tudi rešila u bistvu neustavna situacija, v kateri se nahajamo danes, da je izvajanje teh nalog enim omogočeno po starem Zakonu, tudi brez tehničnih pregledov, drugim pač ne, ter da se razbije v bistvu monopolno in kartelno delovanje obstoječih organizacij, ki ga je omogočil državni zbor, tik pred božičem, 12.decembra 2017 na pritisk največjih igralcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11197.txt aktiven občan 11197 0 85 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11069 2020-03-26 https://predlagam.vladi.si/predlog/11197 zamrznitev plačila prispevkov za popoldanski s.p. zaradi COVID-19 "Po predstavitvi ukrepov Vlade za pomoč gospodarstvu opažam, da ni pripravljenega nobenega ukrepa za popoldanske s.p. Razumljivo je da za ta segment popoldanskega gospodarstva ni predvidenih subvencij, pa vendar bi bilo z vidika enakopravnosti smiselno, da se tudi popoldanskim s.p. opusti plačevanje prispevkov za ZPIZ in ZZZS za čas, ko prihodkov ne moremo ustvarjati. Zaradi nastalih razmer in sprejetih ukrepov tudi popoldanski s.p. nimajo priložnosti ustvarjati dohodka iz katerega bi te izdatke krili. Ni pravično, da bi morali te stroške kriti iz dohodkov, ki jih pridobivamo iz opravljanja rednega dela. Ta sredstva zaslužimo za preživljanje družine. Popoldanskih dejavnosti ne izvajamo, ker bi nam bilo sicer dolgčas. Delamo, da dodatno kaj zaslužimo in s tem omogočimo svojim otrokom, kaj, česar jim sicer ne bi mogli. Tudi za v bodoče bi bilo pri spremembah pokojninske zakonodaje nujno uvesti spremembo, da bi se ti vplačani prispevki za pokojninsko zavarovanje vključevali tudi pri odmeri pokojnine. S tistimi, ki delajo na črno bomo sicer vedno v neenakopravnem položaju, pa vendar nekaj šteje tudi miren spanec in čista vest" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11217.txt biciklist 11217 0 111 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11124 2020-03-28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11217 REGISTRACIJE IN PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOLJENJ "REGISTRACIJE IN PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOLJENJ   3 OGLEDI 0 KOMENTARJEV Predlagam, da ukinete spremembe Zakona o motornih vozilih z dne 12.12.2017, v delu ki se nanaša na izvajanje postopkov v zvezi z registracijami vozil, in ponovno omogočite izvajanje teh nalog po starem Zakonu, tudi ostalim subjektom, ki izpolnjujemo pogoje po starih pogojih. Torej tudi tistim, ki ne izpolnjujemo pogoja izvedbe tehničnih pregledov, ampak želimo imeti le registracijske pisarne, kjer se lahko uredijo sledeči postopki v zvezi z vozili:   -registracije novega vozila,   -podaljšanje registracije za vozila, ki ne potrebujejo tehničnega pregleda,   -odjavo vozila iz prometa,   -prepis in zamenjavo lastništva vozila   -identifikacijo oseb   Ta sprememba, bi v situaciji kakršni se nahajamo močno pripomogla k zmanjšanju gneče, ki ji bomo sicer priča na vseh tehničnih pregledih in upravnih enotah, približalo delo javne uprave občanom, predvsem starejšim in tistim, ki jim matične občine teh uslug ne omogočajo. Ni to noben bav bAv, ampak ena izmed potez, ki bi delovanje JU približalo ljudem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11219.txt aktiven občan 11219 1 85 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11069 2020-03-28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11219 Delavcem bruto bruto v roke! "Predlagam, da zaposleni delavci dobijo v roke plačo v bruto znesku in to ne samo uradni (delavčev) bruto, ampak celoten delodajalčev bruto, kar pomeni vsoto neto plače, delavčevih in delodajalčevih prispevkov in akontacije dohodnine, torej bruto bruto. Delodajalec mora za delavčevo delo oziroma kot ves strošek njegovega dela namreč plačati prav ta celoten znesek. Če delavec ne bi delal, potem točno tega stroška (živega dela) delodajalec ne bi imel, kar pa pomeni, da je višina njegovega stroška tega dela odvisna prav od seštevka vseh naštetih posameznih delov, torej neto plače in vseh dajatev, ki zaradi nje nastanejo. Prav nobene razlike tudi sicer ni med delavčevimi in delodajalčevimi prispevki, oboji gredo kot prihodki v državni proračun in celo za iste namene. Prav vseeno je namreč, ali je v ta namen delavčeva plača obremenjena z na primer skupnimi tridesetimi ali pa z dvakrat po petnajstimi odstotki. Kakšen smisel ima torej moj predlog? Ne delavci ne država ne bi imeli prav nobenih težav več zaradi neplačevanja dajatev od izplačanih plač s strani delodajalcev, saj takšno neplačevanje niti teoretično ne bi bilo več možno. Delavci bi namreč prispevke in davke na osnovi prejetih plač enostavno in pošteno sami plačevali. Ko bi od delodajalca dobili v roke celotno bruto bruto plačo, bi po predpisanih stopnjah od nje plačali ustrezne davke in prispevke na ustrezne račune. Da bi to lahko enostavneje storili, bi jim pa bil pri tem delodajalec seveda v pomoč, tako da bi jim višino dajatev izračunal in napisal na položnice, položnice pa ob izplačilu izročil. Delavcem bi tako ostala samo še preprosta naloga, da jih fizično plačajo. Delodajalec bi torej denar, namenjen za celoten strošek njegovega dela, izplačal delavcu, ki je delo opravil. S tem bi se nikakor ne mogel izogniti dajatvam, s katerimi je to delo obremenjeno, kar pa je prejemniku davkov in prispevkov, torej državi, lahko le v prid. Precejšnjo korist pa bi imeli tudi delavci, saj jim ne bi bilo treba delodajalcev za morebitna neizvedena plačila prispevkov nikoli več terjati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11230.txt Izbrisan uporabnik 18737 3 11230 2020-04-28 8 126 Nezadostna podpora 2020-03-28 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/11230 Kaznovanje tistih, ki ne upoštevajo karantene (COVID-19) "Vladi RS predlagam brezpogojno kaznovanje (brez predhodnega opozarjanja, ki tako ali tako nima učinka) za vse tiste osebe, ki ne spoštujejo navodil Vlade RS glede uvedene karantene zaradi novega Coronavirusa.   1- Kazen naj bo v višini 1.000 EUR, brez možnosti t.i. ""polovičke"". 2- Kazni se ne sme plačati takoj, ampak ta zapade v plačilo šele po 30-ih dneh od prejema kazni, vendar zgolj v primeru, če je prejemnik kazni v tem 30 dnevnem obdobju prejel še eno kazen zaradi vnovičnega nespoštovanja navodil. V kolikor prejemnik kazni v 30-ih dneh ne prejme nove kazni, mu prve kazni ni potrebno plačati, saj se smatra, da je prvotno izrečena kazen zalegla. Zato prva kazen postane brezpredmetna. 4- Kazen prejmejo vse polnoletne osebe v skupini (in ne samo ena oseba v skupini), ki ne upoštevajo navodil. Kazen za mladoletne osebe je izrečena njihovim skrbnikom. 5- Kazen lahko izrekajo tako policisti, kakor tudi občinski redarji. 6- Oseb, ki imajo upravičen razlog za gibanje se ne kaznuje. 7- Ugovor z dokazili je možen prvih 8 dni od prejema kazni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11239.txt Vinko2020 8 11239 2020-04-28 3 234 Nezadostna podpora 2020-03-29 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/11239 3350. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Stran 9195. opmbe "SPOŠTOVANI Vem, da to ni prava proceduralna pot, da bi opomnil na nekatere nelogičnosti v novsprejetem zakonu, uradni zaznamek v uradnem listu 61/2010 :* 3350*. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), Stran 9195. Rad bi samo opmnil na dva sporna odstavka v dveh členih, čeprav po izobrazbi nisem pravnik, pa razmišljam z lastno glavo in se zaradi lastega težkega socijalnega stanja pač informiram o zakonodaji, ki se me tiče - sem pač literat, ki ima voljo do razmisleka. 23. člen odstavek: 5. osebni avtomobil ali enosledno vozilo v vrednosti do višine 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, Pojasnilo: Ta člen torej navaja, da prosilec sme imeti osebni avto, med tem ko prihrankov ne sme imeti. Ja, kaj pa mi skoraj slepi. Se pravi, da bi morali tisti, ki so zares ogroženi najprej prodati tudi avto, potem pa zaprositi za socialno pomoč. To se mi ne zdi logočino, avto da, prihrankov ne, v nobeni višini, niti tisoč evrov ne - mar ni to sila nelogično. In 36. člen člen odstavek: (7) Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. To se mi zdi na nek nači galntno podržavljanje skromnega imetja tistih malih kmetov, ki prejemajo socialno podporo in so zaradi let težko zaposljivi, od skromnega, skoraj vrtičkarskega kmetovanja, pa tudi ne morejo preživeti. Enostavno bo na njihove nepremičnine obešena, v pravniškem žargonu rečeno, plomba. Pa mislite, da bodo socialne delavke opozarjale te preproste ljudi, kaj se jim lahko pripeti, da enostavno njivice ne bodo morali prodati ali podariti. Zakon nič ne govori o tem, kaj bo s plombo, če se ljudem status izboljša, če se zaposlijo, če si kako drugače opomorejo. Dvomim, da bodo socialni delavci dovolj pravno podkovani, da bodo ljudem znali svetovati, kako do izbrisa plomb, če bi hoteli nepremičnine prodati in s tem za nekaj časa nehali dobivati socijalno podporo. _Čudi me dejstvo, da zakon posega za nazaj, torej za čas, ko so bili deležni te dobrobiti držacve, torej za predhodna tri leta, ko zakon še ni veljal in ljudje niso bili seznanjeni s pravnimi tveganji prejemnja socialne pomoči. Res se mi zdi to sila sporno, to poseganje za nazaj, saj splošno pravno načelo, menda tudi po ustavi govori, da se nova stanja upoštevajo s sprejetjem novega zakona, ne pa da se upravičence do socialnih transferjev postavi v mat položaj. _če sem pesniški: takole ljubčki, do zdaj ste papcali državni krukek, pa njivce imate, a ne. Ja, vi kar papajte državni kruhek, samo njivce bodo pa naše, ko boste mrčkali. Torej, če je že sprejt tak zakon in tak člen in se v tem odstavku uveljavlja pravica države do plombe na neprimečnine upravičencev, ki se jim že itak zmanjša socialni prispevek zaradi KD, kolikor ga pač je, pri meni recimo skromnih 71 evrov. Lahko bi zakon definiral stvari drugače, recimo tisti, ki bodo od slej prejemali tri leta neprekinjeno socialno podporo, bodo dobili plombo na nepremičnine. To bi se mi zdelo smiselno, ne pa, da se stvari zahtevajo za nazaj. Pri tem pa bogatemu sloju nihče ne očita vseh mogočih mahinacij, ampak to je druga zgodba, povsem druga. Nepremičnine revežev, pa naj postanejo državne! Torej, povsem primerno se bi mi zdelo, da bi to vsaj kdo prebral, saj se mi zdi, da je v vaši inštituciji vendarle dovolj razumne subtilnosti, ki bi doumela, kako se zakoni včasih krojijo kar takole, čez palec. Težko verjamem, da bo to pisanje narodilo kakšen odgovor, morda se bo kdo samo nasmehnil in odklikal pa delit in bo. Vseeno, zdi se mi, da bi morala država počasi izdati prirpčnik: Kako uporabiti državo, saj mora imeti celo juha v škrniclju navodilo za uporabo, zakaj pa naj ne bi ga imela država - malo za res malo za hec. ZATO BI VLADI PREDLAGAL, DA ZAKON ŠE ENKRAT PRETRESE S PRAVO PRAVNO OPTIKOIN Z VEČ POSLUHA ZA NAJŠIBKEJŠE ... Pa lepe dni, upam, da bolj suhe - naši od socialcev so itak vedno suhi ... ! Bojan Bizjak" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1124.txt Bojanov 1 1124 2010-10-21 4 3778 Nezadostna podpora 2010-09-21 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/1124 Invalidi na čakanju VLADI PREDLAGAM, DA POSKRBI TUDI ZA ZELO RANLJIVO SKUPINO LJUDI: INVALIDE, KI SMO NA ČAKANJU NA USTREZNO ZAPOSLITEV! Namreč, invalidi, ki smo na čakanju na ustrezno (!??) zaposlitev prejemamo minimalni znesek iz invalidskega zavarovanja (PREJ nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev), ki je okrog 350 euro. V zadnjem vladinem ukrepu za izboljšanje socialnega položaja ni nikjer niti z besedico omenjena ta skupina ljudi. Pa ne smo sedaj, nasplošno je ta skupina popolnoma odrinjena na socialno dno. Ni možno dobiti, socialne pomoči, ni možno dobiti varstvenega dodatka in tako naprej. NIČ!! POpolnoma vsi dobijo nekaj, samo invalidi na čakanju ničesar! Pred kratkim je vlada sprejela povišanje zneska nadomestila za brezposelnost za tiste, ki so na čakanju(!!!) in da ne bi dobili povičanja tudi takšni invalidi, je spremenila tudi naziv našega prejemka: nič več nadomestilo za čas čakanja, ampak nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja. Vse z namenom, da se nas načrtno prikrajša! Prosim a pospešeno obravnavo in čimprejšnjo rešitev! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11240.txt Mirko 0 11240 2020-04-28 1 120 Nezadostna podpora 2020-03-29 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/11240 Ukinitev obveznega zdravstvenega zavarovanja "Predlagam vladi, da iz BRUTO plače in iz BRUTO BRUTO plače ukine obvezno plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kot alternativo pa pusti samo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga že poznamo. Vsi vemo, da imamo veliko težav v zdravstvu zaradi nezadovoljstva zdravnikov, ki imajo prenatrpan urnik, ob tem pa prenizke plače za svoje delo. Nezadovoljstvo je tudi s strani strank, ki morajo trpeti dolge čakalne dobe, za nagrado pa dobijo sitne zdravnike. Po drugi strani pa pri privatnih zdravnikih prideš takoj na vrsto, delo opravijo 200% dobro in pričakajo te z nasmeškom. Torej, država naj ukine obvezno zdravstveno zavarovanje, uvede naj zgolj prostvoljno zdravstveno zavarovanje! Zdravstveno zavarovanje naj prepusti zavarovalnicam kot so: Adriatic Slovenica d.d.,Triglav zdravstvena zavarovalnica d.d. in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. Obstaja pa veliko izjem, ki si zdravstvenega zavarovanje ne bi mogle privoščiti. To so: - otroci, učenci in študenti, ki se redno šolajo - otroci in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju - otroci in mladostniki z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov - priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova, obsojenci na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora, mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, osebe, ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog, - zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani, ki nimajo zagotovljenega plačila zdravstvenih storitev, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, kar ugotavlja Center za socialno delo. - vojaški invalidi in civilni invalidi vojne, - vojni veterani in žrtve vojnega nasilja Za te naštete ljudi naj država poskrbi iz proračuna, ostala populacija, ki zgoraj ni našteta, pa naj sama poskrbi za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Prosim uporabnike portala in vlado, naj sprejme moj predlog, v nasprotnem primeru, naj mi s proti argumenti odgovori/jo zakaj moj predlog ni primeren. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1125.txt mlad26 8 1125 2010-10-21 8 3357 Nezadostna podpora 2010-09-21 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/1125 Zahvala in predlog za pomoč IZREDNIM ŠTUDENTOM "Pozdravljeni. Najprej bi se Vam lahko zahvalila, ker so/smo bili slišani tudi študentje. No, v mojem primeru lahko rečem, da so bili (redni študentje). Sama sem namreč izredna študentka in vem, da nas ni malo in da se nas je kar nekaj znašlo v trenutno zelo neprijetni situaciji. Kar nekaj nas je takšnih, ki menimo, da ta enkratna pomoč - 150€ ne pomaga kaj dosti. In še več. Na nas - IZREDNE študente ste kar pozabili. Slišala sem komentarje kot so: ""ja, saj če obiskujejo izredni študij je logično, da imajo denar"". Prosim? Se kdo vpraša kje ga dobimo? Verjamem, da se najde veliko posameznikov, ki jim starši plačajo študij ali pa jim vsaj pomagajo. Ampak na drugi strani pa smo tudi tisti, ki starši tega ne zmorejo. Sploh pa ne zdaj v času epidemije. In kdo bo nam pomagu? Ki si študij plačujemo sami? Kdaj bomo slišani tudi mi? Pa da ne govorimo o tem, da nas je veliko takšnih, ki ni to naš edini strošek. Imamo tudi avte, stanovanja, itd. In nihče drug jih ne bo plačal kot mi sami. No, iskreno tudi meni ne bi 150€ kaj dosti pomagalo, glede na moje mesečne stroške, ki znašajo cca 600€. In vem, da nas ni malo takšnih. Pa ne potrebujemo veliko! Sama bi bila vesela, da imam samo za položnice, ostalo ne potrebujem oziroma luksuz lahko počaka, da je to mimo. Torej, dejstvo je, da so nekateri študentje (tudi sama jih poznam veliko), ki podaljšujejo status, ležijo cele dneve doma, ne delajo prek študenta in nimajo nič stroškov. In takšni bi naj dobili pomoč? Zakaj že? Na drugi strani pa smo študentje, ki delamo veliko več kot kakšni običajni delavci in zraven opravljamo še izredni študij, kar prav tako ni ravno lahko. In nismo vredni nobene pomoči? In zaradi nas, ki delamo prek študenta, služijo tudi študentski servisi, ki pa bi prav tako lahko naredili kaj, da se nam pomaga! Da ne govorimo o izobraževalnih institucijah, ki prav tako delujejo na račun nas! Ki ta izredni študij itak preplačamo, ko pa kaj potrebujemo pa ni nobenga. No, sama sem zato, da se predlaga, da vsak prikaže upad svojega dohodka in se mu na podlagi tega tudi pomaga. Ali pa prikaže svoje mesečne stroške. Najboljše bi bilo, da se gleda tudi zaslužek zadnjih 6 ali 12 mesecev. Sicer pa vem, da nikoli ne more biti tako, da bi bilo vsem po godu! Ampak lahko smo vsaj slišani in ne morete na nas IZREDNE študente kar tako ""pozabiti""! Lep ppzdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11270.txt massa 11270 0 196 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11254 2020-03-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/11270 PAKET "Paket ukrepov, ki ne ščiti samozaposlenih v kulturi in jim preprečuje pridobitev obljubljene pomoči v času krize   Spoštovani,   Pozdravljam željo Vlade, ki želi pomagati tudi samozaposlenim z uvedbo finančne pomoči v obliki temeljnega dohodka za prebroditev krize, a stvar ni tako enostavna, saj bomo določeni samozaposleni iz tega »paketa« izločeni in spregledani. Kot samozaposlen v kulturi delujem na različnih področjih umetniškega ustvarjanja, a moram včasih delovati tudi v industriji. Projekti, ki sem jih zastavil že v januarju, izvedel v februarju in za katere sem lahko izstavil račune šele v mesecu marcu (plačani bodo v aprilu) presegajo višino, ki jo je določila vlada (25 in 50 odstotkov glede na februar), čeprav so ti zneski minorni. Kako naj dokažem, da mi je Vlada z zaprtjem fakultet tudi preprečila izvedbo video projekta in mi s tem ogrozila eksistenco v času krize. Vsa interakcija z muzeji, fakultetami in podobnimi institucijami poteka na osnovi ustnih dogovorov in šele ko je projekt končan, lahko izstavim račun in potem je tu še 30 dnevni rok plačila. To verjetno pomeni, da nisem upravičen do pomoči in sem pri tem dolžan plačevati tudi akontacijo dohodnine na dohodek, ki ga ni in ga zaradi ukrepov Vlade še nekaj časa ne bo. Če je to Vlada vseh državljanov menim, da bi morali vsem samozaposlenim v kulturi nameniti ta krizni temeljni dohodek brez dokazovanja upada prihodkov na presečni datum glede na to, da bo veliko državnih in verskih uslužbencev ali zaposlenih v gospodarstvu prejelo plačilo samo za čakanje na delo v času krize.   Matjaž Učakar, oblikovalec matjaz@arsis.net 041 566 597" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11275.txt Arsis 11275 0 211 Neustrezen Predlog je že realiziran https://www.gov.si/novice/2020-03-29-vlada-sprejela-protikoronapaket/ 2020-03-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/11275 Enakopravna obravnava izrednih študentov COVID-19 "Predlagam Vladi naj v okviru COVID-19 intervencijskega zakona vključi tudi izredne študent - poleg rednih študentov - kot prejemnike enkratne denarne pomoči 150 EUR. Zdi se nam namreč smiselno in skladno z načelom enakopravnosti obravnave, da se vse študente (redno in izredne) obravnava enakopravno. Vsi imajo namreč status študenta in posledično lahko delo opravljajo le preko študentskega servisa in torej ne preko pogodbe o zaposlitvi, s.p. ipd.. To je tudi razlog, da izredni študentje ne dobijo nikakršne pomoči; ne z vidika statusa delavca, niti z vidika statusa študenta. Izredni študentje so torej edina kategorija državljanov, ki so izvzeti iz kakršnihkoli državnih pomoči v tem izrednem stanju boja zoper korona virus. Razumemo, da se je Vlada Republike Slovenije naglo odločila za sprejetje proti korona mega-paketa zakonov; in je posledično spregledala nekatere kategorije državljanov. Pričakujemo, da se navedena neenakopravna obravnava sanira z vključitvijo izrednih študentov v kategorijo prejemnikov študentskih državnih pomoči. Prosimo za razumevanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11285.txt Kristina777 11285 0 398 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11254 2020-03-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/11285 pomoč ljudem, ki so brez službe in brez pomoči "Spoštovani, Z razdelitvijo državne pomoči prosim ne pozabite na brezposlene. Govorim o tistih, ki so službo izgubili sedaj brez nadomestil in tudi o tistih, ki so jo izgubili pred začetkom te krize. Govorim tudi o tistih, ki niso več upravičeni do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje in običajno zato niso več uradno registrirani kot brezposelni. Ti že tako nimajo nobenih prihodkov, težko plačujejo položnice in preživljajo družine ter skrbijo za svojce. Zdi se, da je ta marginalizirana skupina ljudi v teh težkih trenutkih popolnoma pozabljena, ignorirana - pomoč pa še kako potrebuje. Nima namreč nobenih prihodkov. Zaposlovanje se je ustavilo, podjetja ne iščejo novih delavcev. Pojavlja se tudi trend nepodaljševanj pogodb za določen čas. Vsi ti ljudje postajajo brezposelni, brez pomoči in prihodkov. V prvem delu paketa bo pomoč namenjena primarno omilitvi direktnih posledic na gospodarstvo. V drugem delu se sedaj potrjuje pomoč tudi drugim skupinam ljudi npr. pomoč družinam, upokojencem, študentom, kmetom itd., da si bodo najnujnejše potrebščine le lahko proskrbeli. O ljudeh, ki so se znašli na cesti brez nadomestil oz. so že dalj časa brez službe, pa želijo delati a službe ne dobijo in je kot se zdi še nekaj mesecev ne bodo mogli, pa ni niti besede.   Pošteno bi bilo, da se država spomni tudi na te ljudi in zanje ustrezno poskrbi. Da tudi njim ponudi ustrezno pomoč, pa četudi v obliki enkratnega nadomestila. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11294.txt mojca25 4 11294 2020-04-28 5 561 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Brezposelna oseba, ki nima več sredstev iz naslova nadomestila za čas brezposelnosti, lahko uveljavlja pravice na pristojnem centru za socialno delo. Pravice, ki jih lahko uveljavlja samska oseba so pravica do denarne socialne pomoči, pravica do varstvenega dodatka, pravica do izredne denarne socialne pomoči, pravica do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do subvencije najemnine.  Kadar ima oseba družino pa lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, subvencijo plačila vrtca, ter subvencijo malice in kosila za otroka. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa enoten način ugotavljanja materialnega položaja upravičencev do pravic iz javnih sredstev. Pravice se uveljavljajo po načelih enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in po načelu spoštovanja človekovega dostojanstva. Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri ugotavljanju materialnega položaja se upoštevajo vlagatelj in njegovi družinski člani, njihov dohodek in premoženje. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je podalo centrom za socialno delo navodilo, da v času, ko veljajo izredni ukrepi, pristopijo k fleksibilni razlagi obstoječih zakonskih določb, kar pomeni da pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz javnih sredstev zakonske določbe, predvsem krivdne razloge (vpis v evidenco brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve), upoštevajo življenjsko, razumno in primerno trenutnim razmeram. Zato se v času, ko veljajo izredni ukrepi, dejstvo, da oseba ni oziroma se še ni vpisala v evidenco brezposelnih oseb, ne šteje kot krivdni razlog pri uveljavljanju pravic. Z namenom olajšanega uveljavljanja pravic se vloge lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in formalna zahteva. Organ bo identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ). Stranke tako lahko oddajo vlogo: prek e-uprave brez kvalificiranega digitalnega potrdila, po elektronski pošti brez kvalificiranega digitalnega potrdila, po navadni pošti in v nabiralnike na centrih za socialno delo v izjemnih primerih po telefonu. Ministrstvo je podalo usmeritve tudi v postopkih priznavanja izredne denarne socialne pomoči, ko je treba individualno ugotoviti socialno stisko. Centri za socialno delo imajo pri odločanju o izredni denarni socialni pomoči diskrecijsko pravico, ki jo je treba pri odločanju uporabiti preudarno, življenjsko, predvsem pa  upoštevajoč okoliščine in razmere, v katerih so se posamezniki oziroma družine nepričakovano znašle. Navedeno pomeni, da se lahko pri odločanju upoštevajo tudi okoliščine, ki v normalnih razmerah ne predstavljajo razlogov za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, kadar gre za izredne okoliščine zaradi višje sile (COVID -19). Glede na navedeno menimo, da lahko osebe, ki so v času krize izgubile zaposlitev, kakor tudi tiste, katerim je potekla pravica iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, uveljavljajo pravice iz javnih sredstev na pristojnem centru za socialno delo in s tem ublažijo posledice, ki jih je prinesla kriza in s tem aktivno pričnejo reševati težave v katerih so se znašli in za katere je center za socialno delo pristojen, da jim pomaga najti rešitev tako v času krize, kot potem, ko bo krize konec." 2020-05-12 2020-03-30 44 https://predlagam.vladi.si/predlog/11294 Korona ukrepi - popoldanski s.p.-ji "Predlagam, da se v interventni zakon za omilitev posledic pandemije COVID-19 doda določilo o oprostitvi plačila pavšalnih prispevkov fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in so obvezno zavarovane iz drugega naslova (delovnega razmerja) - 'popoldanskih s.p.jev', v času trajanja ukrepov tega zakona.   Dejstvo je, da ta skupina zavezancev za pavšalne prispevke, ki jih plačuje v okviru opravljanja dejavnosti ni deležna popolnoma nikakršnih pravic (prispevke plačuje 'za nič'), kar ne velja za ostale skupine (samozaposlene), ki so na podlagi plačila prispevkov za socialno in zdravstveno varnost deležni tudi ustreznih pravic, pa se jim prispevki v času trajanja pandemije odpisujejo.   Sedanji predlogi izkazujejo povsem neenakopravno oziroma neupravičeno krivično obravnavo tistih, ki že tako ali tako plačujejo podvojene prispevke (enkrat iz delovega razmerja in dodatno še pavšalne prispevke (brez sorazmernih pravic)).   Prav je, da se ta diskriminacija odpravi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11309.txt Matej Š. 11309 0 531 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11122 2020-03-31 https://predlagam.vladi.si/predlog/11309 Izdaja posebnih dovolilnic glede svobode gibanja Predlagam izdajo posebnih dovolilnic za zdravstveno osebje, ki v tem času aktivno dela v zdravstvenih ustanovah, in njihove ožje družinske člane, ki bi omogočale svobodo gibanja na prostem ne glede na občino. Zaradi trenutne situacije mnogo zdravstvenega osebja in njihovih ožjih družinskih članov živi ločeno, pri čemer imajo lahko tisti, ki so se odselili v drug kraj, težave s pridobitvijo naslova začasnega bivališča. Predlagam, da se jim v ta namen izda začasne dovolilnice, ki jim bodo omogočale svobodo gibanja na glede na občino. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11315.txt MarijaAA 6 11315 2020-04-29 0 184 Nezadostna podpora 2020-03-31 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/11315 Odprava monižične diskriminacije pri sprejetih ukrepih "Pri sprejetih ukrepih pri točki izbrisa prispevkov in plačila akontacije davkov, zaznavam množično diskriminacijo, kajti izločena je skupina oseb ""popoldanskih s.p."". Prispevki so prispevki in pozivam Vlado, da nemudoma pripravi in objavi popravek oz. dopolnitev. Enako kot samozaposleni, smo tudi ""popoldanski s.p.""-ji ""na čakanju"" in pri tem ne bo 100% osebnega dohodka, dela preko s.p. pa trenutno tudi ni in zakaj moram jaz prispevke plačati ostali pa ne?   Tukaj je odgovor katerega so objavili na spletni strani www.spiritslovenia.si/covid-furs   O: Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki bo pričel veljati predvidoma 28. 3. 2020, je na podlagi 1. odstavka 12. člena do odloga plačila prispevkov upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katero koli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima zaposlenih. To pomeni, da ste kot popoldanski s. p. že zavarovani na drugi zavarovalni podlagi in tako niste upravičenec v skladu z določili tega zakona.   Ker ta del ukrepa smatram kot diskriminacijo pozivam Vlado, da res nemudoma tole uredi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11338.txt Cofeman 11338 0 120 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11124 2020-03-31 https://predlagam.vladi.si/predlog/11338 Poplavna in plazovna ogroženost - vključitev v obvezno dokumentacijo Predlagam, da se kot obvezna sestavina lokacijskih informacij, potrdil o namenski rabi, gradbenih dovoljenjih in pogodbah s področja nepremičnin vključi kot obvezna sestavina podatek o poplavni in plazovni ogroženosti. Koristi in učinke od tega menda ni treba posebej izpostavljati, bo pa omejilo predvsem moralni hazard v smislu kupim ničvredno poplavno zemljišče in poskrbim da je zazidljivo, ter kupcu in celotni družbi naprtim stroške sanacije, ker menim, da človek pri zdravi pameti take nepremičnine ne bo nikoli kupil, če bo seznanjen z velikim tveganjem. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1135.txt abcde fgh 1 1135 2010-10-26 0 1144 Nezadostna podpora 2010-09-27 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/1135 Motokros vožnja v naravnem okolju za 20€ (neustrezen predpis!) "Spoštovani, Kot je trenutno (ne)urejena vožnja z vozili v naravnem okolju bi bilo praktično bolje, če predpisa sploh ne bi bilo in da se vožnja z motokros motorji v naravnem okolju enostavno legalizira! Tovrstna problematika je postala dejansko nevzdržna in neobvladljiva. Sem iz Gorenjske. Praktično vsak dan ali osebno opazim, ali opazim v medijih ali se samo sliši ""nabijanje"" motokros motorjev po poljih, po gozdovih Jelovice, Pokljuke, Mežaklje.... Sledovi in škoda so jasno vidni. Naravna škoda je ogromna, da o škodi za živali sploh ne govorim. Ali jih kdo preganja? Za izrek globe 20 € policistom, inšpektorjem, redarjem praktično ni vredno narediti niti kilometra, saj se jim kršitelj lahko samo smeje ob tako sramotni globi (če ga sploh lahko zaloti). Dejansko k nam na Pokljuko, Mežaklo, in Jelovico hodijo že (organizirano!) tujci (v organizaciji domačinov) na motokros vožnje v naravnem okolju, saj vedo da jih nihče ne bo preganjal, če jih pa že zalotijo pa je globa nižja od cene bencina za eno vožnjo! Vožnja z motokros motorjem v naravnem okolju --> 40 € (polovička 20€) Vožnja s kolesom v naravne okolju --> 100 € (polovička 50€) Predlagam, da se vožnja z motornimi vozili (predvsem motokros) v naravnem okolju po Zakonu o ohranjanju narave (ZON) bistveno bolj zaostri (dvigne globe) na način, da bodo globe dosegle svoj namen. Potrebno je določiti obligatoren ukrep zasega neregistriranega motornega vozila s katerim je storjen prekršek. Prav tako je nesmiselno, da se pri prekršku enači vožnjo, parkiranje in ustavitev. Nihče s parkiranjem ne bo povzročil toliko škode, kot jo lahko nekdo povzroči z objestno motokros vožnjo v naravi. Torej vožnja v naravnem okolju naj bo samostojen prekršek in z bistveno večjo začetno globo v razponu. Za vožnjo z motornimi kolesi mora biti začetna globa vsaj 1000 € in za organiziranje najmanj 10.000 € in obvezen zaseg vozila v kolikor gre za neregistrirano motorno vozilo. Če želimo, da bo ZON dosegel svoj namen in varoval naše naravno okolje, je potrebno celoten sistem glob ponovno ovrednotiti in sramotne anomalije odpraviti. To nenazadnje kaže naš sramoten odnos do narave! Samo primerjava kako Gradbeni zakon varuje prostor (98.čl): Posameznik za nedovoljeno gradnjo - 1000€ do 3000€ Pravna oseba za nedovoljeno gradnjo - 10.000€ do 30.000€ Predlagam, da ZON po istem zgledu (višina globe) varuje tudi naravno okolje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11400.txt gregoridv 0 11400 2020-05-05 9 210 Nezadostna podpora 2020-04-06 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/11400 Registracije vozil "Kot vemo, so do nadaljnega zaprti tehnični pregledi in s tem onemogočena registracija novih vozil, prepisi in odjave starih vozil. S tem se je avtomobilski sektor popolnoma ustavil. Predlagam, da se sklep spremeni in sicer da se dovoli, registracija vseh vozil, katera ne rabijo opravljati tehničnega pregleda oziroma imajo tehnični pregled še veljaven. Ta postopek lahko potem izvede dežurna upravna enota. Na ta način se bo do neke mere sprostila prodaja in izdobava novih vozil kupcem (in tudi rabljenih če imajo še veljavni tehnični pregled). Na ta način se bo spet pričelo izdajati fakture, kjer so zneski dokaj visoki in posledično tudi DDV..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11401.txt Dejan Božič 11401 0 119 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11069 2020-04-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/11401 [COVID-19] Testiranje zdravstvenega osebja "Trenutno se testira le zdravstveno osebje, ki je bilo v stiku z osebo za katero je test na COVID-19 pokazal, da je okužena. Predlagam, da se vsaj na nekaj dni (če že ne bolj pogosto) testira vso zdravstveno osebje, ki dela in je v stiku s pacienti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11404.txt flamant 0 11404 2020-05-05 3 132 Nezadostna podpora 2020-04-06 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/11404 "Uvedba ""parking vinjete""" "V sklopu vzpodbujanja javnega prometa (avtobusi, vlaki..) predlagam, da osebni avtomobil postane še malo bolj ""luksuzen"" kot je sedaj in sicer na način, da vlada uvede tako imenovane ""parking vinjete"". To pomeni, da je povsod (razen na posebej označenih privat parkiriščih ali parkiriščih trgovin ter na že tako plačljivih parkiriščih) potrebna nalepka v obliki vinjete na vetrobranskem steklu, ki dokazuje, da je lastnik avtomobila plačal prispevek državi za to, da kjerkoli na primernem javnem mestu parkira svoje vozilo. Ta ukrep bi zajel vsa parkirišča, ki so trenutno neplačljiva in pripadajo državi ali občini. Denar od ""parking vinjet"" pa bi bil namenjen za vzpodbujanje uporabe javnega prometa. S tem bi profitirali kot družba na dolgi rok, saj bi ljudje bolj premišljeno kupovali avtomobile, lastnikov vozil bi bilo manj, ker bi tako lastništvo nad avtomobilom pomenilo večji strošek. Na dolgi rok bi bilo več uporabe javnega transporta, ki bi bil tudi bolj privlačen, organiziran ter dostopen, saj bi oživel. (Disclaimer: Tudi sam imam avto in se mu težko odrečem, ampak v sklopu dobrega za našo družbo ter prihodnost Slovenije sem pripravljen ""parking vinjeto"" plačati. Včasih je treba za dobrobit družbe razmišljati izven lastnih osebnih interesov.)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11407.txt RokKR 23 11407 2020-05-05 10 207 Nezadostna podpora 2020-04-06 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/11407 Prekinitev obveznega zdravstvenega zavarovanja ob odhodu v pokoj Marsikdo, ko se upokoji, niti ne ve, da so mu prenehale pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in lahko doživi neprijetnosti, če potrebuje zdravstveno storitev splošnega zdravnika ali v bolnišnici. Zavod za pokojnisko in invalidsko zavarovanje uredi osnovno zdravstveneno zavarovanje novega upokojenca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje šele ob izplačilu prve pokojnine. V vmesnem času je očitna pravna praznina, ki dovoljuje, da se ne upošteva 78. člen Zakona o zdravstvenem zavarovanju na ustrezen način. Prav tako javno objavljena navodila Zavoda za zdravstveno zavarovanje ne vsebujejo predpisanih obrazcev in dokumentov za ureditev tovrstnih možnih problemov za nove upokojence, zato predlagam, da se z zakonom uredi opisan problem na način, da se postopek uveljavitve pravice do pokojnine dopolni s predhodnim postopkom, ki bo omogočil preglednost tudi za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja neposredno ob upokojitvi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1141.txt dvojček 0 1141 2010-10-28 4 11677 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Strinjamo se, da za zavarovanca lahko nastopijo težave, ko preneha njegov status aktivnega zavarovanca in poda zahtevo za upokojitev. Postopek ugotavljanja upravičenosti do upokojitve, v katerem je potrebno zbrati določeno dokumentacijo in preveriti izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev za upokojitev, je lahko res nekoliko daljši, že pred tem pa je delodajalec zavarovanca odjavil iz obveznega zavarovanja. Gre za administrativne postopke, ki med obveznim zdravstvenim zavarovanjem in pokojninskem zavarovanjem časovno že zakonsko niso tako zastavljeni, da bi ta prehod bil za zavarovanca praktično neopazen in brez kakršnihkoli materialnih ali drugih obveznosti. Glede na to, da imamo pri nas zakonsko opredeljeno obvezno zdravstveno zavarovanje, zaradi spremembe statusa ne more biti nihče izločen iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali zaradi tega tudi prikrajšan oziroma se mu ne sme omejiti pravic. To velja tudi za osebe, ki jim je prenehal status aktivnega zavarovanca in ki čakajo na odločbo o upokojitvi. Tako ne gre za to, da bi zavarovanec, ki se želi upokojiti, zaradi spremembe statusa izgubil pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ampak za neustrezno urejeno stanje, povzročeno z administrativnimi postopki v dveh vejah socialnega zavarovanja, ki v zakonih s tega področja med sabo niso usklajeni. Rešitev problema je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem: ZZZS) že nakazal v svojih navodilih za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem sta se uveljavili dve praktični rešitvi. Po eni naj bi zavarovanci, ki se želijo upokojiti, ob datumu prenehanja delovnega razmerja in s tem tudi izgubo statusa zavarovanca, sami plačali prispevke in tako začasno imeli status zavarovanca po 20. točki prvega odstavka 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, štev. 76/2008). Nato bi jim ZZZS po pridobitvi pozitivne odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ( v nadaljnjem: ZPIZ) o priznanju statusa upokojenca povrnil plačane prispevke v celoti. Druga varianta, ki je prav tako že praktično uveljavljena je, da bivšega zavarovanca, ki nima dohodkov, začasno zavaruje občina po 21. točki zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zanj plača prispevke, nakar ji ZZZS, v primeru izdane pozitivne odločbe o upokojitvi, vrne vplačane prispevke. Utečena praksa reševanja in urejanja statusa oseb, ki se upokojijo in ne morejo biti več zavarovani kot zaposleni, je izhod v sili. Vsekakor bo potrebno to vprašanje primerneje urediti s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Možen predlog v tej smeri bi bil, da že ob vložitvi vloge za upokojitev, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje začne za te osebe plačevati akontacijo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje od začasno določene osnove, ki bi lahko bila minimalna ali povprečna plača v Sloveniji v preteklem letu. Ob izdaji odločbe o upokojitvi osebe bi razliko med plačanimi in obračunanimi prispevki od dejanske pokojnine upokojenca opravila ZPIZ ter ZZZS in poračunala medsebojne obveznosti. S tem bi se izognili vsem nevšečnostim, ki lahko nastanejo pri nekaterih aktivnih zavarovancih ob odhodu v pokoj." 2010-12-30 2010-09-29 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/1141 Pomoč samozaposlenim- NE februar za izhodišče "Spoštovani! Finančni paket za reševanje življenj posameznika in za preživetje gospodarstva države se Vlada resnično trudi porazdeliti pravično.  Verjamem in upam, da se Vlada grozljive stiske prikrajšanih resnično zaveda in bo popravila ""napako"". Saj je nenazadnje gospodarska politika EU in ECB opredelila finančne ukrepe za ciljno reševanje gospodarstev in posameznikov in dotična populacija samozaposlenih resnično izpolnjuje vse pogoje za pomoč. Vlado lepo prosim, da še enkrat razmisli o populaciji, ki bi po sedanjih ""februarskih"" kriterijih"" bila nepravično prikrajšana: samozaposleni. S tem da bi bil mesec februar orientacija za upad dohodka in poslov posameznega samozaposlenega, bi se zgodila finančna tragedija, brez popolnoma vsakršnega dohodka so in tako tudi bi še naprej ostali mnogi: gradbeni delavci, delavci v sezonskem turizmu, vzdrževalci okolice, arhitekti, umetniki... Začetek koledarskega leta je za mnoge ""mrtva sezona"", vedno. In to sta resnično praviloma vedno, za mnoge, ki imajo specifično naravo zaposlitve, mesec januar in februar. In z marcem se potem pomladno prebudi povpraševanje in posel. Torej začetek pomladi, ko bi po vsakoletnem naravnem ritmu stekli posli, zaradi pandemije ti niso in je prišlo posledično seveda do odpovedi poslov vsaj do poletja. Na sezonskost posla, kjer je cela zima popolnoma neprofitna je vezana cela vrsta poklicev, vezanih na turizem. Na naravno neprimerne zimske pogoje je vezano delo zidarja, urejevalca okolice, malega gojitelja sadja in zelenjave... Na frekvenco splošnega potrošništva, ki decemrba doseže vrh in se ne pobere vsaj do marca je vezano delo šivilje, lončarja, tvorca dekoracij za dom in družino, slikarja, arhitekta... Tukaj govorimo o samozaposlenih, ki niso del nekih krovnih organizacij in sistemov na katere bi se lahko naslanjali, čeprav živijo z zelo nizkimi dohodki, mnogi pod pragom revščine. Z fizičnim delom lasnih rok in sposobnostjo si pridobivat sprotna naročila za delo delujejo, plačujejo davke, prispevke, pogumno vztrajajo in ostajajo zaposleni tudi ko pomislijo da bi bilo preživetje lažje in enostavneje, če bi opustili posel in živeli od socialne podpore. To so ljudje, ki so morda že zadnja dva ali tri mesce imeli dohodek 00,00 EUR, kot rečeno, zaradi narave njihovega poklica. To so ljudje, ki kljub temu redno plačujejo prispevke in davke. To so ljudje, ki morajo vedno že decembra do lakote zategniti pasove, da tudi v „mrtvi sezoni“ plačajo obveznosti do države in da na popolnem eksistenčnem minimumu dočakajo ponovni zagon posla. To so ljudje, ki niso imeli dohodka točno v mesecu februarju, ki je trenutno opredeljen kot edini mesec ki se upošteva za upravičenost do pomoči. To so ljudje, ki po socialno ekonomskih kriterijih trenutno rapidno padajo nižje od vsakega prejemnika bodisi državne socialne pomoči, bodisi najnižjih pokojnin... Ti ljudje opravljajo dela, in proizvajajo stvari, ki v resnici niso za človeka potrošnika primarnega pomena za preživetje, dajejo pa (le) neko kvaliteto in dodano vrednost bivanju- zato tudi ko se bo nekako formiral svet po pandemiji ali pa z epidemijo in bo nastopil neizbežen čas svetovne recesije- bodo, če bodo do takrat preživeli, še vedno na robu preživetja, ker bo potrošništvo baziralo le na primarnih potrebah. Zato predlagam Vladi, da ta skupina dokazuje nesporen in neizbežen in dejanski upad posla in dohodkov zaradi posledic pandemije z daljšim, vsaj šest- mesečnim obdobjem. Predlagam in lepo prosim Vlado naj še enkrat pretehta tale nesrečni februar za izhodišče. Mnogi bijejo hud boj za eksistenco in so dobesedno brez kosa kruha, dokler se ta zakon ne popravi. Lep pozdrav in hvala Vam za Vaš trud za našo prihodnost. Thar Sa" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11412.txt Thar Sa 0 11412 2020-05-06 1 280 Nezadostna podpora 2020-04-07 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/11412 Kaj se bo zgodilo z s.p.-ji, ki lani niso poslovali celo leto??? Vprašala bi, kaj je z s.p.-ki so začeli poslovat s 1.1.2020. Namreč poslovala sem normalno v mesecu januarju, februarju in do 10.marca, potem so bili ustavljeni vsi projekti s strani SURS-a, NIJZ-ja, FDV-ja, delam v državni statistiki, moje delo je vezano izključno na teren. S.P.-ja ne morem zapret, ker me vežejo letne pogodbe in moram biti operativna na dan, ko nas bodo pogodbeniki poslali na teren. Zadostujem kriterijem 34. in 35.člena zakona, vendar izpadem iz pomoči in odpisa prispevkov po 37.členu. Zgleda skrajno diskriminatorno, saj dela dejansko ne morem opravljat po ukazu vlade, (v mesecu aprilu to pomeni 100% izpad dohodka, v mesecu marcu je to okoli 50% izpada dohodka) sem pa opravičena le do odloga (ne odpisa) prispevkov in niti do pomoči, ker ne zadostim 37.členu tega zakona. Pred odprtjem S.P.-ja sem bila od decembra leta 2017 redno zaposlena za polovični delovni čas. V tem primeru je moje prihodke iz drugega polletja nemogoče vezat na karkoli iz leta 2019. Kje smo torej s.p.-ji, ki lani nismo poslovali celo poslovno leto in tisti, ki smo z dejavnostjo pričeli v letošnjem letu? V začetku leta, ko sem odpirala s.p., ni bilo niti sluha o tem, kaj nas bo doletelo, tako da odpiranje s.p.-niti slučajno ni vezano na izkoriščanje, prav tako nisem ob odprtju prejela nobenih državnih sredstev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11413.txt SuzanaA 11413 0 127 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11378 2020-04-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/11413 Pomoč društvom "Kako bodo preživela društva? Letos smo se v Kulturnem društvu VNL še posebej potrudili v iskanju sredstev, ki bi nam delno pokrivalo stroške v zvezi z našim delovanjem.   Načine, kako pospešiti pridobitev sredstev, smo začeli načrtovati že v letu 2019, Ocenjujemo, da smo aktivni člani samo v prejšnjem letu izvedli več kot 1500 ur prostovoljskega dela. Materialne in druge stroške krijemo iz sredstev članarine, sredstev, ki smo jih pridobili z organiziranjem delavnic in iz lastnih sredstev članov društva. V lanskem letu nas je delno podprl Center za kulturo, šport in prireditve (290,85 Eur) - za delovanje društva, in Javni sklad Republike Slovenije (520 Eur) za 2 projekta: Likovni Eko in Ezopove basni. Malo denarja, pa vendar smo bili veseli tudi tega.   Seveda, entuziazem članov za prostovoljsko delo niha, zalaganje lastnih sredstev tudi ne more trajati v nedogled ... Po drugi strani se nam zdi škoda, da bi dejavnost društva zamrla, in s tem vsa dobra dela, ki smo jih v preteklih letih, po našem mnenju in mnenju bralcev, nastavili. V času delovanja smo pridobili veliko bralcev, ki bi jih na primer z ugasnitvijo Spletnega časa razočarali. Razočarali bi tudi sebe.   Zato smo se letos še posebej posvetili iskanju sponzorskih sredstev in sredstev, ki jih podeljujejo preko razpisov.   Letos smo se prijavili na kar 9 razpisov, ja 9! Si predstavljate koliko dela in znanja je bilo vloženega v izpolnjevanje obrazcev? Vsak razpis ima svoje pogoje, vsak razpis, svoje obrazce. Veliko dela je bilo vloženega v snovanje projektov (od ideje, do konkretizacije - postavljanja vsebine, do same izvedbe), veliko dela v iskanju primernih strokovnih sodelavcev, veliko gradiva smo že sproti in vnaprej pripravili. Ves čas smo člani aktivni, tudi sedaj, v času karantene. Ne nazadnje smo za pripravo razpisov porabili tudi nekaj sredstev za poštnino, tonerje, papir, e-nosilce in podobno). Za tako majhno društvo kot je naše, je vsak cent pomemben!   Negativni odgovori na prijavljene razpise počasi kapljajo Društvo dobiva negativne odgovore, ne, ker je projekt s slabo vsebino, ne, ker bi slabo izpolnili pogoje, ne, ker ne zadoščamo merilom, ampak zaradi izrednih okoliščin, ker bo zaradi ukrepov vlade veliko dogodkov odpadlo. Nekateri so razpise razveljavili, nekateri pa so jih preložili za nedoločen čas oz. dokler se življenje ne normalizira.   Lahko razumemo njihove odločitve, da je sedaj družba bolj potrebna humanitarnih pomoči, ne razumemo pa odzive države. Vlada bi morala bolje poskrbeti za kulturo, ne samo tistih največjih, najboljših predstavnikov umetnosti, tudi manjših, ljubiteljskih, saj menimo, da je tudi naš prispevek pomemben za splošno zdravje ljudi.   Umetnost in kultura hrani ljudi tudi v času karantene. V času karantene dobivamo različna mnenja o izrednem položaju, ki smo mu priča, nekateri nam pošiljajo fotografije, svoja umetniška dela, nekateri želijo samo poklepetati z nami, pišejo nam o svojih stiskah, o svoji ustvarjalnosti, o načinu, kako bi si olajšali čas, ki ga doživljajo v času izolacije iz aktivnega socialnega življenja.   Kulturno društvo VNL nadaljuje svoje delo preko spleta Pišemo članke, urejamo Spletni čas, objavljamo prispevke, mnenja, virtualne galerije umetnikov, objavljamo kratke zgodbe in mnogo drugih vsebin, komuniciramo s posamezniki, smo povezani z drugimi društvi in z njimi sodelujemo. In pravimo: Gremo dalje!   Radi bi uresničili naše cilje pozitivna in motivacijska naravnanost, promocija mladih umetnikov in še neuveljavljenih umetnikov različnih zvrsti umetnosti, združevanje in skupno ustvarjanje različnih zvrsti umetnosti, poglobljeni članki o sodobnih družbenih vprašanjih, omogočanje različnost stališč, blogerska, vlogerska oz. dnevniška naravnanost z uporabo sodobne tehnologije, spodbujanje vizualnih umetnosti, spodbujanje bralne in pisne kulture, ozaveščanje o pomembnosti ekologije, bogatenje kulturnega življenja v lokalnem in v širšem okolju, prepoznavnost, sodelovanje z društvi, javnimi zavodi in podjetji, medgeneracijske dejavnosti, spodbujanje medkulturnosti.   Radi bi nadaljevali svoje delo!   Apeliramo na vlado, naj ne pozabi na društva pri svojih ukrepih Megakorona zakona. Mi v času epidemije delamo.   Nika Korsič predsednica KD VNL sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/aktualno/objave-a...   www.inovelmedia.si" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11429.txt KD VNL 6 11429 2020-05-08 4 178 Nezadostna podpora 2020-04-08 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/11429 Aktivacija zdravega prebivalstva in plačano prostovljno delo "Pozdravljeni,   Pozdravljam idejo o aktiviranju kmetijske panoge. Na RtV Slovenija berem prispevek o ""uvažanju"" zunanjih (večina iz vzhodne Evope) delavcev za delo na naših in tujih poljih. Ti delavci so po večini starejši ljudje, ki so že v svojih državah bili na robu preživetja. Tukaj pa med delom ne živijo v kaj boljših bivalnih, higijenskih in delovnih razmerah.   VPRAŠANJA ZA DRŽAVO/STROKO:   Kako bo država vsem tem delavcem, ki med sezonskim delom pri nasnže živijo na pragu komaj ustreznih higijenskih razmer, zagotovljeni pogoji za preprečitev širitve virusa? V primeru, da se virus razširi med večjim številom sezonskih delavcev, kako bo potekalo zdravljenje teh, glede na to, da že sedaj nimamo dovolj razpoložljivih kapacitet?   PREDLOG VLADI:   V Sloveniji imamo xy študentov, brezposelnih, mladih in starejših fizično sposobnih, zdravih ljudi, pa tudi tistih na čakanju. Zakaj se vsa ta prosta delovna mesta začasno (se pravi v času krize) ne ponudijo njim?   50% nadomestila za brezposelnost + 50% prihodka od sezonskega dela = družbeno koristen prebivalec, prihranek na račun socialnih transferjev, zagotovitev osn.sredstev.   Drugi predlog, ki bi potencialno imel pozitivne učinke je PLAČANO PROSTOVOLJNO DELO.   Neka organizacija je (ne pomnim v kateri afriški državi točno) je pionirsko uvedla prostovoljno delo, kot možnost odplačevanja dolgov za posameznike (razni dolgovi za šolnino, bivanje,..). Projekt se je izkazal za neverjetno uspešnega, saj se je večina prostovoljcev, ne samo da so poravnali dolgove, tudi naučili novih veščin, bili bolje zaposljvi in nekaj od teh je ustanovilo svoja podjetja.   Prebivalci dobimo nadomestilo za odsotnost od dela, medtem ko bi se nas lahko aktiviralo za delo na najrazličnejših področjih, kjer trenutno primankuje delovne sile. Menim, da bi to bil zelo močan motivacijski faktor.   Razumem, da je za vsako tako neverjetno idejo potreben čas za razmislek, ki pa ga sedaj nimamo.   Marsikatere še včeraj nesprejemljive ideje, so se danes izkazale za neprecenljive." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11435.txt Satori 3 11435 2020-05-09 2 161 Nezadostna podpora 2020-04-09 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/11435 Preoblikovanje vseh vrst pomoči v kredite "Zadnje dni je vse več predlogov, vse več vrst pomoči, kjer vsi pritikajo svoje kanglice, da se bo le kaj nateklo državnega denarja. Nekateri upravičeno, ker so zaradi državnih ukrepov direktno ostali brez dela, nekateri pa samo zato, ker država tala denar, in ""navali narode"".   Problem pri vsem tem talanju denarja je, da bo treba ta denar na koncu vrnit nazaj, in to bomo počeli z davki (tega se večina na tem portalu ne zaveda). Drug problem je pa to, da večino tega bremena pade spet na delavce, ki jih je pa v sloveniji manj kot polovica (nekje slabih 900.000). To v praksi pomeni, da če se država ""izprsi"", in da vsakemu slovencu 500eur, potem vsakega delavca čaka ""račun"" za dodatnega jurja, ki ga bo moral plačat.   Predlagam spremembo vseh teh pomoči v državne kredite z minimalnimi možnimi obrestmi in minimalnimi možnimi obroki vračila (po želji lahko tudi višjimi, vsak nakazuje sam), tako da kolikor pomoči kdo dobi, tud sam, na dolgi rok vrne.   S tem ukrepom se lahko nehamo kregat in grebst za dodatke za vse (tudi za tiste, ki se jim finančno stanje zaradi ukrepov ni spremenilo, od upokojencev dalje), ker bo vsak vračal toliko, kot je dobil S tem pa tudi tisti, ki trenutno pomoči potrebuje nekaj več (višji krediti, ipd.) lahko več dobi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11439.txt Burek Man 3 11439 2020-05-09 15 212 Nezadostna podpora 2020-04-09 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/11439 Pomembni ukrepi za čas po koronavirusni krizi "Očitno je, da bo po preteku koronavirusne krize prišlo do velike zadolženosti države, propada številnih podjetij in velikega števila brezposelnih ter prejemnikov socialne pomoči. Kljub temu da predvidevam zelo majhno podporo predlogu v časih, ko številni iščejo izključno možnosti in načine za čimvečje izkoriščanje državne pomoči nevede da s tem režejo vejo na kateri sedijo v upanju da se bo našel kdo iz vlade, ki bo temu prisluhnil, predlagam:   Po vzoru Slabe banke naj se ustanovi podjetje Slaba zaposlitev v katero bi se vključilo vse prejemnike socialne pomoči, brazposelne in invalde. To podjetje naj ima namen naučiti vse prejemnike pomoči da mora te prejmke nekdo zagotoviti s trdim delom v včasih tudi zelo težkih pogojih. Za ta denar naj prejemniki nekaj naredijo. Podjetje Slaba zaposlitev naj ustvari sistem stimulacij in odtegljajev v skladu z vključevanjem posameznikov. Naredi naj tudi informacijski sistem povpraševanja in ponudbe dela. Med morebitne odtegljaje bi uvrstil predvsem kajenje in druge škodljive razvade ki obremenjujejo zdravstveni sistem. Cilj naj bi bil usposobitev posameznikov za samostojno delo ali pa delo pri drugem delodajalcu. V principu bi bilo v začetku potrebno zmanjšati socialno pomoč in pomoč za brezposelnost za funkcioniranje podjetja, čeprav predvidevam da bi lahko vključili številne v strukturo tega podjetja in s tem zmanjšali stroške. Mnenja sem da je možno v določenem čau in z ustreznimi orodji 80 % ljudi usposobiti za kakršnokoli delo. V želji da naredimo to državo srečno, lepo, uspešno in bogato s pomočjo pozitivno naravnanih posameznikov vse lepo pozdravljam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11451.txt Ciril Mravle 7 11451 2020-05-09 6 280 Nezadostna podpora 2020-04-10 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/11451 Disktiminatoren 37. člen novega zakona - vračanje temeljnega prihodka zaradi primerjave prvega poll. 2019 v primerjavi z poll. 2020 "Glede temeljnega dohodka pri pomoči zaradi korona zakona se mi zdi diskriminatorni 37. člen (vračilo mesečnega temeljnega dohodka) za s.p. Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.   V prvi polovici leta 2019 sem imela tako zelo nizek promet, ker so mi vsi posli ""padli v vodo"", da sta letošnji januar in februar že presegla celo prvo polovico l. 2019. Ampak sedaj, ko pa imam januarja 2020 in februarja 2020 višji prihodek od lanskega za mene prihodkovno katastrofalnega prvega poletja 2019 višji bi morala glede na ta drug kriterij temeljni dohodek vračati.   Nikakor ne bi smel biti kriterij za primerjavo z l.2019. Verjetno nisem edini s.p., ki ga zaradi kriterija glede na primerjavo z l. 2019 doleti ista usoda, da nisem upravičena do temeljnega dohodka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11453.txt Aline 1 11453 2020-05-13 2 197 Nezadostna podpora 2020-04-10 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/11453 Davek na nepremičnino najemnikom z nizkimi dohodki "Pravica do nastanitve je temelj socialne politike, ki se je v zadnjih letih čedalje bolj krčila. S prihodom virusa je večina najemnikov toliko bolj potisnjenih na rob revščine, saj ne zmorejo poravnati svojih obveznosti do najemodajalca. Ena izmed rešitev problema tako najemnikov kot najemodajalcev je prenos odstotka davka za nepremičnine iz leta 2019 najemnikom, s čimer se jim olajša plačilo najemnine v teh mesecih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11463.txt PravicaDoStanovanja 5 11463 2020-05-13 0 199 Nezadostna podpora 2020-04-14 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/11463 Vračilo dela cestnine in zavarovanja motornih vozil "Vlada nam je z odlokom (Korona virus) omejila gibanje samo na občine stalnega bivališča. Menim, da smo s tem vsi, ki imamo registrirana motorna vozila oškodovani in opravičeni do vračila dela cestine, zavarovanja in vinjet. Predlagam, da se zaradi omejitve gibanja in s tem neuporabe motornih vozil, za vsako registrirano vozilo povrne ustrezen del letnih dajatev za uporabo motornih vozil." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11473.txt Roman M 0 11473 2020-05-15 0 320 Nezadostna podpora 2020-04-15 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/11473 Znižanje premij za zdravstveno zavarovanje Glede na to, da je trenutno dostop do veliko zdravstvenih storitev nemogoč, se mi zdi smiselno, da se temu primerno zmanjšajo premije za obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in se ljudem povrne razlika od že plačanih premij. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11478.txt Erazem Lipovina 11478 0 155 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11185 2020-04-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/11478 Tehnični pregledi "Spoštovani. Tole pismo naj bo tehtni predlog o opravljanju tehničnih pregledov za motorna vozila. Kot je znano je danes Vlada RS, podaljšala moratorij za opravljanje tehničnih pregledov še za en mesec. Ker delam v tem sektorju, Vas moram opozoriti, da tole mogoče ni prav. Glede na specifiko tega dela, vem da bo vso delo ki smo ga in ga bomo še zamudili, ga bomo morali opraviti kasneje. Kot je znano je težko opraviti vso delo za nazaj za en mesec še hujše pa za dva meseca. Že sedaj (za jutri) nam je delodajalec v narekovajih povedal, da bomo morali delati cele dneve, tudi sobote in bi naj odredil delo še v nedeljo. Kot sledi iz tega potem, bomo delali 7 dni v tednu brez počitka? Ne vem koliko časa bomo to lahko delali brez posledic. Nihče si ne bo upal ugovarjati delodajalcu v tem primeru, še posebej sedaj ko bo toliko delavcev ostalo brez službe. Menim, da bi lahko glede na to, da so trgovine odprte tudi mi lahko delali, saj imamo dosti manj stikov s strankami kot v trgovini. Sprejeti bi trebalo samo nekaj ukrepov glede zaščite delavcev (rokavice, maske, dezifenkcija rok v avtu...) in bi lahko normalno delali. Če ne bi nam vsaj lahko v tem času, ko bi bilo še zaprto za ostale, omogočili vsaj delo na terenu -tehnični pregledi traktorjev, da bi vsaj to rešili v tem času in ne da nam potem ostane vse za dva meseca. Drugače pa spoštujem delo te vlade, v teh kriznih časih, še posebej ker mi je ta politična opcija najbolj blizu mojim pogledom na družbo V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11484.txt sydvb 1 11484 2020-05-15 2 165 Nezadostna podpora 2020-04-16 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/11484 Covid- Vračilo dohodka - Predlog "Citirano iz interventnega zakona, ki se nanaša za pomoč samozaposlenim: ""Vračilo dohodka: Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. ""   Predlagamo, da se vrne samo presežek (torej tistih 20%) ali da se dvigne na 40% ali 50%.   Namreč pogoj je popolnoma nerealen. Že novo ustanovljeni samozaposleni planirajo v prvih treh letih vsakoleto rast dohodka. Vsi ki so lani odprli, in so letos planirali rast, lahko izpadejo oziroma bodo morali vračat . Problem je tudi za projektna dela. Nekateri samozaposleni nimajo in ne morerjo predvidet vnaprej kakšne dohodke bodo imeli. Kakor tudi nimajo vsako leto do potankosti iste prihodke. 20% je majhna meja, sploh pri majhnih samozaposlenih.   S tem zakonom boste pahnili v zaprtje več samozaposlenih kot si mislite in dvignili nivo revščine. Računajte, da vsi ki bodo zaprli sp, grejo na zavod, postanejo spet strošek in dvignejo procent nezaposlenosti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11499.txt Anita3 0 11499 2020-05-19 0 205 Nezadostna podpora 2020-04-17 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/11499 Dodatno zdravstveno zavarovanje "V teh korona-časih, kjer se sprejemajo hitri dodatki za ""vsakogar"", menim da bi bilo bolj smiselno in družbeno higiensko v smislu, da bi sprejel sledečj ukrep z katerim, bi bila večina državljanov zadovoljna. Ukrep bi bil namenjen upokojencem kot tudi vsem zaposlenim. Menim da bi država lahko ali oprostila ali pa namenila sredstva za dodatno zdravstveno zavarovanje. Ker večina ljudi kateri ustvarjajo družbeni kapital, ne glede na to ali so v ""korona"" - časih doma ali ne, najverjetneje ne bodo deležni nobenih ugodnosti. Menim da bi z tovrstnim ukrepom bila dosežena večja enakost.   Lp," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11529.txt Bond08 11529 0 137 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/11185 2020-04-21 https://predlagam.vladi.si/predlog/11529 Plačevanje Predornine v tunelu Karavanke "Naj se po izgradnji druge cevi predora Karavanke ukine plačevanje predornine za vozila R1 za uporabo cestnega predora Karavanke iz smeri Slovenije lahko plačate in naj se R Slovenija dogovori z R Avstrijo naj enako naredijo tudi v avstriji v smeri proti sloveniji.   Trenutno stanje: že sedaj vozila R3 in R4 vozijo skozi tunel v prostem pretoku, ker uporabljajo Dars-GO. Prednosti: -ni potrebe po izgradnji nove cestniske postaje pri Hrušici in se bo privarčevalo nekaj miljonov evrov za izgradnjo pred novim predorom in nato za sanacijo obstoječe, ko se bo saniral obstoječi predor. -ne bo kolon ob turističnih konicah -zelo se bo zmanjšalo onesnaženje zraka in okolice s strupenimi plini vozil -za naš del odseka se pobere dovolj denarja z vinjetami in ni nobene potrebe po posebnem zbiranju predornine, saj se ne obračunava na nobenem predoru ali viaduktu v Sloveniji       Informacije, kako lahko plačate predornino za cestni predor Karavanke iz smeri Avstrije, dobite na povezavi avtocestnega koncesionarja ASFINAG." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11582.txt nisemobupal 4 11582 2020-05-29 2 154 Nezadostna podpora 2020-04-29 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/11582 Popis nepremičnin "PREDLOG: Vlada naj takoj ustavi maltretiranje državljanov s kaosom imenovanim ""popis nepremičnin""! RAZLAGA: Popis so opravljali plačani strokovnjaki, ki so z njim naredili zgledno balkansko zmedo, kateri ni primere v zgodovini Slovenije od kar se ta tako imenjue - ne glede na državnost. Plačanci so strokovno ""zamočili"" in naj za to odgovarjajo. Navadni državljani za te vrste uslug državi NISMO plačani in še posebej to vrednotenje nepremičnin ni v našem interesu, saj nam bo na osnovi tega predpisan nov davek (katerega so - takole mimogrede omenim - v Avstiji že davno preklicali) .. davčno breme na že tako ali tako plačane davke vseh vrst (nakup, gradnja, papirologija, dovoljenja takse), da smo do teh v veliki večini od ust pritganih nepremičnin sploh prišli. Seveda je treba posebej POUDARITI, da bomo tako plačevali davek na že obdavčene stvari - torej davek na že plačan davek, kar je kolikor poznam zakonodajo, prepovedano (dvojno obdavčevanje) in ustrezno urejeno celo z meddržavnimi pogodbami, da ne bi prihajalo do dovojnega obdavčevanja. Kakorkoli - od vlade zahtevam, da godljo katero je zakuhala s fenomenalnim popisom nepremičnin uredi sama kakor ve in zna, saj bo dobiček od tega popisa (davki) v končni fazi šel tudi za plače državnih in občinskih uslužbencev, državljani bodo pa tako ali tako na zgubi - kot vedno v tem podalpskem kotu. Če samo pogledamo naše zanič avtoceste, ki slovijo kot najdražje v EU - človek bi znorel, ko razmišlja take zadeve." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1162.txt ssss 10 1162 2010-11-16 21 5506 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Področje popisa in vrednotenja nepremičnin spada pod pristojnost Ministrstva za okolje in prostor ter Geodetske Uprave RS. Strokovno področje, ki ga pokriva Ministrstvo za finance pa je med drugim tudi obdavčitev nepremičnega premoženja. Kar se tiče Avstrije, je potrebno poudariti, da obstaja davek na nepremičnine, imenovan GRUNDSTEUER, ki je zakonsko določen v zakonu o davku na nepremičnine (Grundsteuergesetz, 1955, zadnja sprememba 2010). Tako ne drži stališče, da so v Avstriji davek na nepremičnine že davno preklicali. Glede obdavčitve nepremičnin pa se na ministrstvu za finance že nekaj časa pripravlja predlog novega Zakona o davku na nepremičnine. Namen zakona je posodobiti sistem obdavčevanja nepremičnin in nadomestiti trenutno veljavne dajatve na tem področju, to je davek na nepremičnine in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se ju danes že plačuje. Glavna razloga za uvedbo davka na nepremičnine sta torej poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin z obdavčitvijo vseh nepremičnin, ne glede na rabo in vrsto lastništva ter razumno povečanje prihodkov iz tega vira, kar bo prispevalo k stabilnejšemu in izdatnejšemu samofinanciranju občin iz tega vira na podlagi popolnih evidenc o nepremičninah. To pa bo pomenilo tudi bolj pravično in objektivno obdavčenje, saj bi na ta način določili enakomerno porazdelitev davčnega bremena od tistih z višjimi vrednostmi nepremičnin do tistih z nižjim vrednostmi nepremičnin. Načelno izhodišče novega sistema, ki je povezano z določitvijo davčne osnove na ravni tržne vrednosti je torej vključitev vseh nepremičnin in relativno nizke davčne stopnje, ki ne smejo prekomerno obremenjevati zavezancev za plačilo davka in s tem vplivati na njihove osebne in poslovne odločitve, povezane z nepremičninami. Obseg davčne obveznosti mora zato biti določen v višini, ki omogoča njeno plačevanje, ne da bi silil davčnega zavezanca k prodaji premoženja zato, da bi plačal davek. Odziv Ministrstva za okolje in prostor Predlog se nanaša na obveščanje lastnikov nepremičnin o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki se izvaja po določilih Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št.50/06). Osnovni namen zakona je določitev posplošene tržne vrednosti vsem nepremičninam. Ta vrednost ne bo uporabna samo za davčni namen, ki je v postopku obveščanja lastnikov nepremičnin najbolj izpostavljen. Zakonsko je že določena uporaba podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin pri umeščanju posegov v prostor, za ugotavljanje upravičenosti do socialne pomoči, za določitev davčne osnove pri prometu z nepremičninami. Podatki o vrednosti nepremičnin omogočajo lažje odločitve prodajalcem in kupcem nepremičnin, boljše odločitve v prostorskem planiranju, ustreznejše ukrepe pri vodenju stanovanjske, zemljiške in drugih politik. Kakovosten izračun posplošene tržne vrednosti nepremičnin je možen le na podlagi kakovostnih podatkov. Za določitev modelov vrednotenja nepremičnin so uporabljeni podatki o dejansko opravljenih transakcijah z nepremičninami, ki se zbirajo v evidenci trga nepremičnin. Nekaj letno zbiranje podatkov predstavlja zadostno osnovo za določitev modelov. Daljše časovno obdobje pa bo v prihodnosti omogočilo še natančnejšo in podrobnejšo določitev modelov vrednotenja. Naslednji bistveni pogoj za pravilen izračun vrednosti nepremičnin so podatki o nepremičninah. O zemljiščih so podatki zbrani v zemljiškem katastru dovolj kakovostni. Podatkov o stavbah pa do leta 2000 v Sloveniji sploh nismo zbirali, razen podatkov o stavbah v etažni lastnini, ki so bili v manjšem obsegu vodeni v e-knjigi zemljiške knjige, vendar so bili ti podatki nepopolni. Zato je bil v letu 2000 vzpostavljen kataster stavb, leta 2006 pa še register nepremičnin. V katastru stavb so vodeni podatki o stavbah in deli stavb, ki se evidentirajo in spreminjajo v upravnem postopku ob soglasju lastnikov. Podatki v katastru stavb so podlaga za vpis lastniške in drugih stvarno pravnih pravic na stavbah in delih stavb v zemljiški knjigi. V registru nepremičnin pa so poleg podatkov iz katastra, zajeti podatki na podlagi dejanskega stanja in se evidentirajo brez upravnega postopka. Velika večina podatkov vpisanih v register nepremičnin je bila zbrana s popisom nepremičnin. V popisu so bili zbrani vsi podatki o stavbah in delih stavb, ki še niso bile evidentirane v katastru stavb in tisti podatki o stavbah in delih stavb, ki se vodijo le v registru nepremičnin. V popisu nepremičnin so bili podatki zbrani na podlagi izjav lastnikov oziroma uporabnikov nepremičnin. Zaradi različnih virov, načina zbiranja in obdelave podatkov je bilo že z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin določeno, da se lastnike nepremičnin z obvestilom o poskusno izračunani vrednosti nepremičnin, seznani tudi s podatki, evidentiranimi v registru nepremičnin. Vsi lastniki nepremičnin lahko na podlagi obvestila podatke spremenijo. Napake, ki so posledica neusklajenega stanja v katastrih in zemljiški knjigi, neevidentiranih nepremičnin v katastrih, nevpisanega lastništva v zemljiški knjigi, zamenjanih identifikatorjev delov stavb in stanovanj, napak optičnega branja popisnih obrazcev in drugih, geodetska uprava brez sodelovanja lastnikov nepremičnin ne more urediti. Lastniki nepremičnin so z obvestilom dobila informacijo kako so evidentirane njihove nepremičnine in lastništvo v javnih evidencah. Ko odpravijo napake, dobijo realno sliko o evidentiranju svojih nepremičnin. Najbolj pogosto stanje v evidencah ne odraža dejanskega stanja iz naslednjih razlogov: za večstanovanjske stavbe ni vpisana etažna lastnina, o prometu z nepremičninami (nakup, prodaja, dedovanje...) je sklenjena pogodba, lahko je tudi notarsko overjena, novi lastnik pa ni predlagal vpisa v zemljiško knjigo, lastnik je v zemljiški knjigi vpisan brez matične številke, kar onemogoča enolično povezavo med podatki zemljiške knjige, katastrov in registra nepremičnin, nepremičnine v katastrih in v zemljiški knjigi niso vpisani z istimi identifikacijskimi številkami, stavba ni povezana s pravo parcelo, ker stavba ni evidentirana v zemljiškem katastru in katastru stavb, po gradnji predvsem infrastrukturnih objektov ni bila izvedena izmera, parcelacija in prepis teh objektov oziroma zemljišč na občino ali državo. Spremenjeni podatki v registru nepremičnin zagotavljajo lastniku le pravilnejši izračun vrednosti nepremičnine. Za urejene podatke o nepremičninah, ki bodo lastniku zagotavljali pravno varnost in pravilno uporabo teh podatkov v javne namene bo tudi moral poskrbeti lastnik nepremičnine. Za vpis lastništva, ureditev pomanjkljivih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov o lastniku v zemljiški knjigi mora poskrbeti lastnik sam. Zemljiška knjiga spremembe vpiše le na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. To velja tudi za vpis matične številke lastnika – šele po vpisu matične številke bo zemljiška knjiga vse spremembe podatkov o imenu, priimku in naslov lastnika prevzemala iz centralnega registra prebivalstva oziroma poslovnega registra. Lastnik mora sam poskrbeti tudi za evidentiranje stavbe v zemljiškem katastru in katastru stavb z zahtevo za evidentiranje sprememb v katastrih, ki ji priloži elaborat, ki ga v predpisanem postopku izdela geodet ali projektant. V Sloveniji šele vzpostavljamo nepremičninske evidence. Brez sodelovanja lastnikov nepremičnin vzpostavitev ni mogoča, zato je njihova pomoč pri urejanju podatkov nujna. Ureditev podatkov je v interesu lastnikov ne le zaradi pravilne uporabe podatkov v javne namene temveč je tudi priložnost za vse lastnike, da ugotovijo in odpravijo pomanjkljivosti pri evidentiranju podatkov o svojih nepremičninah, ki jim zagotavljajo pravno varnost." 2011-01-03 2010-10-14 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/1162 Možnost izbire plačevanja davkov "Predlagam, da se lahko posameznik odloči pri kakršnem koli nakupu dobrin (kruha, benzina,...) ali bo plačal pri ceni davek, takso,... ali pa bo plačal ceno brez davka, taks. S tem bi se seveda odločil ali podpira državo (tako kot je) ali ne. P.s. Država za državljane več kot očitno ne skrbi, zato državljani nebi smeli skrbeti zanjo. LP." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1165.txt MKi 9 1165 2010-11-16 9 1428 Nezadostna podpora 2010-10-18 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1165 Korona pomoč vsem iskalcem zaposlitve z družino "Torej nas Vas se obračam, ker do sedaj v nobenem paketu še nisem zasledil pomoči za ljudi, ki so v stanju kakršnem sem tudi sam in ne po svoji volji. Torej, da najprej opišem situacijo: star sem 30 let, po skoraj 5 letih neprekinjene (skupno pa 6,5 let delovne dobe) sem ostal brez zaposlitve ravno februarja 2020. Prijavil sem se na Zavod za zaposlovanje, prejemal 3 mesece nadomestilo, vendar kakor veste v tem času nisem mogel hoditi na razgovore zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti in tudi delodajalci niso iskali kadra, ker vemo kako je bilo. Poleg tega je bila moja partnerka noseča in je marca rodila, ter hkrati ostala brez službe ampak v redu ona bo dobivala porodniško do konca. Sedaj imava 2 otroka. Poslano je bilo kar nekaj prošenj, katerih odgovorov vsaj zaenkrat še nisem dobil... Sedaj pa vprašanje oz. predlog: ali bomo tudi mi, ki smo v državno blagajno kar nekaj časa dajali bili deležni kakšne pomoči? Namreč vsi, ki so lahko na socialni pomoči so dobili dodatek 150,00€, mi pa smo ostali brez čeprav nismo imeli pogojev ne za zaposlitev in nič, ostali pa brez dela ravno pred nastalo krizo. Mogoče bi bilo pametno tudi za nas poskrbeti kakor ste za druge, ker vseeno tudi mi dobivamo položnice in moramo oskrbovati 2 otroka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11653.txt Iskalec1990 3 11653 2020-06-18 0 189 Nezadostna podpora 2020-05-19 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/11653 Ene registrske oznake za več vozil "Po zgledu razvitih Evropskih držav predlagam uvedbo enih registrskih oznak za več vozil. Primer uporabe: osebno vozilo za vsak dan in uporaba oldtimerja oziroma vozila za občasne vožnje ( kabriolet, avtodom,...) Prednost pri tem za državljane je nižji stroški uporabe oldtimer vozila in z tem ohranjanja tehnične dediščine, cenejša uporaba avtodoma, oziroma, drugega ali tretjega vozila pri hiši. Nekateri smo pač ljubitelji vozil in imamo že z njihovim vzdrževanjem dovolj stroškov za občasno vožnjo moramo pa še plačevati tablice oziroma cestnino za ostala vozila, ki jih imamo v lasti.+ in jih uporabljamo občasno. Predlagam nekaj podobnega kot imajo avtopreprodajalci in jim je omogočen prenos z vozila na vozilo. Kot razumni vladi predlagam da podpre ta predlog in omogoči lažjo uporabo vsem, ki smo si v življenju prislužili več kot en avtomobil in že s tem plačali dovolj dajatev. Hvala za razum in prebran predlog." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11659.txt tomazic77 3 11659 2020-06-20 0 174 Nezadostna podpora 2020-05-20 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/11659 Predlog prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač "Predlagam popolno prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in sprejetje trošarin na alkoholne pijače v višini cene pijače. Pojasnilo: - mediji nas dnevno bomardirajo s škodljivimi lastnostmi uživanja alkohola; - ministrstvo za zdravstvo troši davkoplačevalski denar za preventivne akcije proti alkoholu; - alkohol je - po policijski statistiki - velikokrat neposredni povzročitelj prometnih nesreč; - kazni za vinjene voznike so nastavljene z namenom polnjenja proračuna. Vsako oglaševanje alkoholnih pijač je torej glede na tretjo alinejo napeljevanje k poškodbam in v skrajnem primeru smrti. Hkrati je glede na četrto alinejo navajanje ljudi k slabšem finančnem stanju, saj je cena kazni ali ponovnega opravljanja vozniškega izpita visoka. Skrajno neumno je, da se v medijih pojavlja oglas za alkoholne pijače, skupaj z njim pa obvestila preventivnih akcij proti uživanju pijač, ki jih plačujemo davkoplačevalci." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1166.txt Dost mam 3 1166 2010-11-16 5 4622 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Vaš predlog popolne prepovedi oglaševanja alkohola je z javno-zdravstvenega vidika zelo pomemben, saj je trženje alkohola dejavnik, ki povečuje verjetnost, da bodo otroci in mladostniki začeli uživati alkohol, oziroma, da ga bodo, če ga že uživajo, uživali še večje količine. To pa vodi tako v odvisnost od alkohola, kot v večje tveganje za prometne nesreče, poškodbe in smrti, samomore, depresije ipd. Prodajalci alkohola z namenom boljše prodaje predvsem mlajšim generacijam za promocijo svojih izdelkov vse bolj uporabljajo novejše medijske tehnologije (mobilne telefone, socialna omrežja kot so Facebook, YouTube). Zaradi omenjenega vpliva promocije alkoholnih pijač na povečano rabo alkohola in skrb vzbujajoče škodljive in tvegane rabe alkohola in njenih posledic, se o ukrepu omejevanja trženja alkoholnih pijač razpravlja tako na svetovni ravni kot v okviru EU. Še posebej zaskrbljujoča je tvegana in škodljiva raba alkohola pri mladih, saj je alkohol najpomembnejši dejavnik za prezgodnjo umrljivost in invalidnost v populaciji od 15 do 29 let. Svetovna zdravstvena organizacija v Priročniku za ukrepanje za zmanjšanje škode zaradi alkohola med možnimi ukrepi navaja prepoved vseh oblik tržnega komuniciranja v povezavi z alkoholom, vključno z novimi medijskimi tehnologijami (neposredno in posredno oglaševanje, sponzoriranje, promocija alkohola). Gre za zelo zahteven ukrep, saj bi ga bilo moč ustrezno izvajati samo pod pogojem, da bi na mednarodni ravni poenotili pogoje tržnega komuniciranja. To v praksi pomeni, da bi vsaj v okviru Evropske skupnosti morali sprejeti zakonodajo, ki vključuje prepoved oglaševanja alkoholnih pijač v vseh medijih, vključno z elektronskimi. Svet Evropske unije v Sklepih o alkoholu in zdravju iz leta 2009 države članice sicer poziva naj razmislijo o načinih za boljše izvajanje nacionalnih predpisov in predpisov EU o trženju alkohola, Komisijo pa, da preuči nadaljnje korake za zmanjšanje izpostavljenosti trženju alkohola in da v sodelovanju z državami članicami poglobi znanje o čezmejnih problemih, ki nastajajo v EU zaradi čezmejnega trženja alkoholnih pijač. Zaenkrat pa na področju trženja alkoholnih pijač na ravni Evropske skupnosti še niso sprejete omejitve, ki bi veljale za vse države. Na problem oglaševanja alkohola že dlje časa opozarjajo tako slovenske kot mednarodne nevladne organizacije, ki priporočajo popolno prepoved trženja alkohola vsaj v tistem delu, ki nagovarja mlade ljudi (vključno z novimi medijskimi tehnologijami) in postopno odpravo oglaševanja na televiziji in v kinu ter odpravo sponzoriranja in promocije alkoholnih pijač. Več o tovrstnih aktivnostih si lahko preberete na spletnih straneh Evropske mreže za alkoholno politiko (www.eurocare.org) ali na slovenski spletni strani www.infomosa.si. V Sloveniji se z vidika javnega zdravja zavzemamo za poenotenje pogojev tržnega komuniciranja po vsej Evropi in preučujemo možnosti za morebitno uvedbo popolne prepovedi oglaševanja, sponzoriranja in promocije alkoholnih pijač, kot nam je to uspelo na področju omejevanja uporabe tobačnih izdelkov. Področje urejanja cen in trošarin na alkoholne pijače, na katerega se nanaša drugi del vaše pobude, je v prisojnosti Ministrstva za finance. Ministrstvo za zdravje podpira ukrep povečanja davkov in cen alkoholnih pijač, ki sodi glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije med cenovno bolj učinkovite ukrepe za zmanjševanje tvegane in škodljive rabe alkohola. Ekonomske študije dokazujejo, da povečanje davkov in cen alkoholnih pijač zmanjšuje prodajo alkoholnih pijač in s tem posledično obseg posledic tvegane in škodljive rabe alkohola. Dvig končne cene alkoholnih pijač pomeni omejevanje njihove dostopnosti še posebej med mladimi. Ob povečevanju cene alkoholnih pijač je treba hkrati zagotoviti tudi učinkovit nadzor nad ilegalno pridelavo in prodajo alkohola ter čezmejnim tihotapljenjem alkoholnih pijač. Tudi podeljevanje licenc za prodajo alkohola trgovcem in gostincem je eden od ukrepov, ki pozitivno vplivajo na zmanjšanje škode, povezane z alkoholom. Podeljevanje licenc omogoča večji nadzor nad prodajo alkohola in učinkovito sankcioniranje z možnostjo odvzema licence za prodajo alkohola pravnim in fizičnim osebam, ki kršijo zakon, hkrati pa lahko zagotavlja dodatna finančna sredstva za državni proračun." 2010-06-12 2010-10-18 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/1166 PKP3-turistične agencije "Draga vlada, oglašam se vam (zaenkrat še zaposlena, na čakanju na delo) vezano na vaše najnovejše ukrepe reševanja našega turizma (kolikor se je sploh dalo razbrati iz medijev in novinarskih konferenc). Prosim, da ne mečete vsega v en koš, turizem niso le hoteli in druge nastanitve (za kar nudite bone). Optimistično napovedujete oživljanje turizma, z razdeljevanjem bonov, ki jih bo koristilo cca 50% slovenskih državljanov (tako sem zasledila, da je nekje omenil g. Lahovnik); situacija naj bi se izboljšala v enem mesecu (do 30.6., kolikor ste podaljšali čakanje na delo, a s tem, da morajo delodajalci vseeno prispevati določena sredstva, ki jih mnogi v manjših agencijah nimamo, niti za najemnine, elektriko ipd, obenem pa od države nismo niti prejeli sredstev za plače za nazaj); torej kot rečeno,situacija naj bi se izboljšala tako zelo, da bomo potem pa kar vsi lahko delali in služili,kot da skoraj nič ni bilo. Skrajšan delovni čas v nadaljevanju, ob tem da firme nimajo dohodkov za kritje polovice ali več plač zaposlenim, obenem pa ni dela. Mogoče boste rešili nekaj delovnih mest v hotelih in podobnem, ne boste pa rešili potovalne industrije, pa tu ne govorim le o agencijah, ki nudijo počitnice v tujini; govorim tudi o servisu, ki ga nudimo slovenskim poslovnim gostom, od letalskih vozovnic do namestitev in ostalih storitev po celem svetu. Tu se morate strinjati, da ta segment do konca junija ne bo oživel (ne bo kongresov, sestankov, poletov) in edino logićno bi bilo, da se ukrep čakanja na delo iz PKP1 podaljša do ponovnega povpraševanja po teh storitvah (kar se bo zagotovo zgodilo!). Verjemite, vsi,ki smo sedaj prisilno doma (ali pa na Zavodu) si želimo delati, ker od zraka se živeti pač ne da in potrebujemo sredstva za preživetje! PKP3 ne zagotavlja preživetja in glede na to, da so pogoji skoraj enaki kot če si prijavljen na Zavodu za zaposlovanje predvidevam, da nas bo mnogo dobilo odpovedi iz poslovnih razlogov takoj po 31.5. Vaši ministri so na eni od novinarskih konferenc en za drugim ponavljali mantro o stimulativnosti teh ukrepov in nam solili pamet o ribah, ribičih in palicah. Rečem lahko le to, da tisto kar delaš in v kar verjameš (in bo v končni fazi spet potrebno) ne zavržeš kar čez noč! In, da bo jasno, iščem drugo službo, a je pri 62 letih in 90000 iskalcih zaposlitve ne dobim! Torej, po temle dolgem pisanju, na kratko: podaljšanje čakanja na delo po pogojih iz PKP1 in to do oktobra, novembra - edino to bi rešilo mnogo delovnih mest v turistični panogi. Ostanite zdravi!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11665.txt 123xyz 2 11665 2020-06-20 0 167 Nezadostna podpora 2020-05-21 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/11665 Obvezno obveščanje o obnovitvenih delih na javnih cestah "Predlagam obvezno napoved obnovitvenih del na javnih cestah (državnim in občinskih) na sami predvideni lokaciji v obliki začasnega prometnega znaka postavljenega vsaj teden dni (ali kakšno bolj smiselno časovno obdobje) prej. Znak mora seveda vsebovati tudi predvideni datum konca del ter informacijo, kaj se bo tam delalo ter točno kaj se bo spremenilo (polovična zapora, popolna zapora, itd.). Recimo to, kar trenutno dela Dars je hvalevredno, vendar bi bilo treba še nadgraditi v kot rečeno samo napoved del, ne samo obveščanje, ko je gradbišče že vzpostavljeno. Smiselno bi bilo napovedi vzpostaviti tudi na spletni strani Prometno-informacijskega centra. Prav tako bi bilo smiselno obvezno obveščanje PICa s strani občin o zaporah občinskih cest, ki zdaj niso pokrite. Prepričan sem, da bi to prihranilo veliko vroče krvi med vozniki, ter jim pravočasno omogočilo, da se informirajo o primernem obvozu. Seveda je takšna rešitev smiselna predvsem v naseljih ter na bolj prometnih cestah, najbrž na manj prometnih cestah takšno obveščanje ne bi imelo veliko učinka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1167.txt kreden 1 1167 2010-11-17 1 2655 Nezadostna podpora 2010-10-18 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/1167 Vračilo sorazmernega dela vinjete "Ob odjavi vozila iz prometa, dobi lastnik vozila povrnjen sorazmerni del že plačane cestnine in sorazmerni del zavarovanja vozila. Predlagam vladi, da dobijo vsi lastniki vozil povrnjen sorazmerni del plačane vinjete, ker se vozilo po odjavi ne bo več uporabljalo v prometu. Zaradi nastale krizne situacije, se vse več lastnikov vozil (fizičnih in pravnih) odloča za odjavo vozil, da bi prihranili pri stroških, med katere spada tudi strošek plačila vinjete. Ob ponovni registraciji vozila pa bi morali ti lastniki kupiti novo vinjeto. Predlog naj se obravnava po hitrem postopku." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11677.txt Damjan5 5 11677 2020-06-23 0 287 Nezadostna podpora 2020-05-25 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/11677 Pobuda za možnost vožnje motorjev kategorije A1 z vozniškim izpitom kategorije B "Spoštovani, podajam pobudo, da se lastnikom vozniškega izpita kategorije B z najmanj petimi leti vozniških izkušenj zakonsko omogoči vožnja motornih koles kategorije A1 (motorna kolesa s prostornino motorja do 125 ccm, katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kW) po vzoru nekaterih drugih EU držav (npr. Italija, Avstrija in druge). Vozniki mopedov so namreč zaradi omejitve hitrosti na 45 km/h ob hkratni zahtevi, da se tudi v mestih vozijo po voziščih, kjer je hitrost omejena na 50 km/h ali več, pogosto ravno zaradi te omejitve postavljeni v neprijetne in nevarne situacije. Nekateri mopedisti tako tudi zaradi tega namenoma odstranijo blokade v svojih mopedih, s preprostim ciljem, da bi bili enakopravnejši udeleženci v prometu. Prav tako se z višanjem emisijskih standardov praviloma niža moč motorja, ki poganja mopede. Tako so lahko sicer okolju prijaznejši motorji, ki so praviloma štiritaktni, ob hkratni uporabi dveh oseb praviloma celo nevarnejši od dvotaktnih, starejših (predelanih) motorjev. Ob uvajanju trajnostne mobilnosti je potrebno razmisliti tudi o tem segmentu. V tujini (trajnostna) mobilnost na manjših motorjih predstavlja velik del (trajnostne) mobilnosti v mestih. Možnost enakopravnejše udeležbe v prometu bo morebiti tudi Slovence spodbudila, da se kdo iz avta preseli na skuter oziroma vozilo A1 kategorije. Pri tem pa je potrebno z morebitno spremembo zakonodaje predpisati tudi določeno kvoto ur (morebiti najmanj šest ur po vzoru Avstrije) praktičnega usposabljanja. S tem se bodo bodoči motoristi tudi ustrezno izobrazili, pri čemer bo v tej skupini verjetno možno pričakovati tudi (mlajše) ljudi, ki se bodisi vozijo s predelanimi (in pogosto nevarnimi 49 ccm) motorji in bo s tem poskrbljeno tudi za večjo varnost. K temu segmentu lahko dodamo še voznike trikolesnih skuterjev, voznih z kategorijo B, katerih lastniki pogosto nimajo nikakršnih motorističnih izkušenj in lahko vozijo trikolesni skuter s prostornino 300 ali celo 500 ccm. Sprostitev zakonodaje na tem področju bi lahko pomenila tudi delni dvig prometne varnosti, seveda ob splošnem spoštovanju načela zaupanja v prometu, saj smo vsi udeleženci cestnega prometa dolžni ravnati v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ne glede na prostornino in moč vozil, ki jih upravljamo. S spoštovanjem!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11679.txt Predlagatelj_19 3 11679 2020-06-25 5 598 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo V Zakonu o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg in 43/19; v nadaljnjem besedilu: ZVoz-1) je v 62. členu določeno, da spadajo v kategorijo A1 motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 kW. Dovoljenje za vožnjo te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM in G. Hkrati je v ZVoz-1 določeno, da dovoljenje za vožnjo vozil B kategorije vključuje dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, B1 in G. Taka ureditev je v skladu z Direktivo 2006/126/ES z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (prenovitev), čeprav le ta omogoča izjemo, da lahko države članice na svojem ozemlju odobrijo ekvivalente tako, da se imetnikom vozniških dovoljenj kategorije B omogoči vožnja motornih koles kategorije A1. Izjema je bila v direktivo vneseno zgolj zaradi ureditve v nekaterih državah članicah Evropske unije, ki so to izjemo že imele, pri čemer pa Evropska komisija takšni ureditvi ni naklonjena. Zaradi varnostnih razlogov so bili z direktivo zvišani starostni pogoji za pridobitev pravice do vožnje motornih koles in postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles A kategorije brez omejitve. Potrebno je izpostaviti, da pravica do vožnje motornih vozil kategorije A1 z vozniškim dovoljenjem kategorije B velja izključno na nacionalnem ozemlju, te kategorije države ne vpisujejo v vozniška dovoljenja, ampak pridobljena kategorija B daje imetnikom samo pravico do vožnje lahkih motornih koles (A1). To pomeni, da ZVoz-1 ne more določati, da vozniško dovoljenje za kategorijo B vključuje tudi dovoljenja za vožnjo vozil kategorije G, AM in A1, saj se kategorija A1 v skladu z direktivo ne vpisuje v vozniško dovoljenje. Avtomatično priznavanje pravice do vožnje motornega kolesa kategorije A1 z vozniškim dovoljenjem kategorije B je tudi predvsem iz varnostnega vidika nesprejemljivo, kajti tehnika vožnje in obvladovanje motornega kolesa se bistveno razlikuje od tehnike vožnje osebnega avtomobila oziroma motornega vozila B kategorije. Glede na podatke statistike je največji delež prometnih nesreč (s smrtnim izidom in težjimi telesnimi poškodbami) povzročenih z motornimi kolesi pri starosti voznikov od 18-34 let. To pa je ravno starost primerna oz. ustrezna za vožnjo vozil A1 kategorije. Zato je z ZVoz-1 določeno postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles A kategorije (brez omejitev), in sicer preko kategorije A1 in A2 (pri tem je potrebno zadostiti pogojem kot so ustrezna starost, ustrezne izkušnje z vožnjo motornih koles in dodatno opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita ustrezne kategorije). Poleg tega obstaja tudi razlika med kolesi z motorjem (AM kategorije, ki jo lahko vozi imetnik vozniškega dovoljenja B kategorije), katerega hitrost je konstrukcijsko omejena na 45 km/h in motornimi kolesi kategorije A1, katerih hitrost lahko presega 100 km/h. Iz teh razlogov se tudi usposabljanje kandidatov za voznike motornih koles izvaja na drugačen način kot usposabljanje kandidatov za voznike dvoslednih motornih vozil. Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da zaradi varnostnega vidika, predpisi v Republiki Sloveniji s področja varnosti cestnega prometa niso nikoli določali možnosti vožnje motornega kolesa kategorije A1 z vozniškim dovoljenjem kategorije B." 2020-08-04 2020-05-25 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11679 Pravičnost pravne države Bržkone ste vsaj nekateri gledali današnji Tednik, kjer se je zazrcalil problem, ki sem ga že omenjal. S kakšno pretvezo torej država poplača dajatev, ki jo daje kot socialno podporo. Najbolj boli to, da ljudje preprosto niso osveščeni, morda hote, morda zaradi malomarnosti uradnikov, ampak, da država terja od socialno ogoženih, da ji vrne vse, kar jim je dala, to nevzdrži etičnih meril, če že pravna veljajo, ker je pač 128. člen zakona o dedovanju, pretresalo tudi že ustavno sodišče, davnega leta 2000 in z odločboU-I 330/97- 28 z dne 30.11. 2000, odločilo, da je povsem legitimno, da se država poplča iz zapustnikovega premoženja. Ljudje, ki pridejo do roba preživetja, bi potem morali najprej vse odprodati in resnično pristati na ulici, šele potem bi lahko država govorila o socialni pomoči, prej pa lahko govori samo o socialnem posjilu, ker mora tisti, ki je prejemal dolgotrajno socialno pomoč, državi le to vrniti. To je izredno lucida pravniška prevara, ki ima učinek na najrevnejši sloj. Tudi nov zakon, ki sem ga že omenjal, to samo še podkrepi. Zato predlagam vladi, da prenovi in doplni Zakon o socialnih prejemkih, kjer bi bilo zapisano, da morajo biti potencialni prejemniki obveščeni, kaj se jim zgodi, če bodo terjali to podporo, v kolikor so lastniki nepremičnin. Nelogično je, da nekdo dobi socialno podporo kljub posedovanju nekaterih nepremičnin, ki mu jih potem država odvzame. Apeliram predvsem na vse, ki iskreno mislijo, da še velja 2 člen ustave, sicer naj ga vlada nemudoma odpravi, ker ta preprosto ne drži. Kje je tu socialna država, če terja nazaj, kar daje in to samo od najrevnejših, bogatim, ki so to postali tudi na nelegalen način in se procesi vlečejo in vlečejo, pa nič. Ve se, kdo piše zakone in za koga, zato bi imel resen predlog, da se iz ustave črta drugi člen in se ga nadomesti z novim, ki bi glasil: Država Slovenija je legalistična in pravna država, samo to. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1168.txt Bojanov 1168 0 1671 Neustrezen vsebuje predlog spremembe ustave, ki ne predstavlja sistemsko rešitev izpostavljene tematike 2010-10-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/1168 Dvig subvencij električnih vozil "Smo EDINA država, ki je znižala subvencijo še PRED ZAGONOM nakupa E vozil! Predlagam: - 8000Eur (max 40% MPC) subvencijo pri nakupu novega E osebnega vozila. Veljalo bi do vrednosti vozil npr. 40000 ali 45000, več se tretira kot luksuzno vozilo. To se določi na povprečni maloprodajni ceni E-vozi v EU. - 10000Eur subvencije ob hkratni investiciji v E avto in sončno elektrarno za potrebe polnjenja e vozila na privatni stavbi. - Dodatno 2000Eur v občinah, ki so izjemno onesnažene s trdnimi delci, NOx, oz. smogom. Subvencije nakaže država prodajalcem avtomatsko in prodajalci oddajo vlogo avtomatsko z izdajo davčno potrjenega računa E-vozila, ne kupci. DEBIROKRATIZACIJA!!! Vse naj se financira s postopnim zviševanjem zelenega davka na fosilna goriva, ki dokazano uničujejo življenja, vi pa gledate stran v termoelektrarne itd... Le tako, bomo prepričali ljudi v zelen nakup in predvsem dosegli cilj ZELENE Slovenije." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11684.txt jurem 9 11684 2020-06-25 6 186 Nezadostna podpora 2020-05-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/11684 Turistični boni v naslednjih letih Vlada Marjana Šarca je sprejela zakon, po katerem je regres za letni dopust neobdavčen. Glede na to da bo kriza v turizmu še kar nekaj časa trajala, bi bilo smiselno obdavčitev regresa spremeniti na ta način, da bi se ga obdavčilo po določeni stopnji, namesto da pa delodajalec davek plača državi, le tega izda delavcu v obliki bona za letni dopust v SLO. Bon bi delavec lahko tudi podaril, prenesel na drugo osebo ali pa ga prodal. Porabilo bi pa se lahko v Slovenskih turističnih zmogljivostih. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11687.txt Mare123 21 11687 2020-06-25 7 283 Nezadostna podpora 2020-05-27 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/11687 Zagotavljanje varstva otrok med šolskimi počitnicami "Javni sektor bi naj bil sektor primerljivih poklicev, čeprav je takšna trditev precej »čez palec«. Sestavljen je iz 40-urnega delavnika in 20 dni dopusta (v štartu), kar pa nekako za učiteljski ceh ne velja. Ura sicer ni 1 ura, ampak 45 minut in »priprave« na naslednjo uro, dopust je pa kolektivno razporejen čez celo leto v obsegu več kot 60 dni. Večina drugih uslužbencev v javnem in zasebnem sektorju dela po 40 ur tedensko (ali več) z delavnikom od 8. ali 9. ure in do 16. oziroma 17. ure. Kje nastopi težava? Prav med zgoraj omenjenimi šolskimi počitnicami, ko moramo starši med počitnicami iskati varstvo, ki je velikokrat za povprečno družino precej velik strošek. Učiteljska plača med »dopustom« sicer ostane bolj ali manj enaka kot med opravljanjem učne obveze. Moj predlog je, da bi se šolsko varstvo zagotavljalo skozi celo leto, tako med glavnimi počitnicami kot tudi ostalimi in to z istim obsegom delovnega osebja (ne novimi zaposlenimi). To bi se sicer med seboj menjavalo, da bi vsak šolski delavec lahko izrabil 20 dni (oziroma sorazmerno z delovno dobo) dopusta, ostale dni pa bi bil prisoten na šoli in imel varstvo oziroma dopolnilni pouk v obsegu 8-mih ur. Tudi izven počitnic bi bilo izredno zaželeno, da se šola ne bi končala že ob 13. ali 14. uri, ampak bi trajala do 15. ali 17. ure. Pri tem bi lahko učitelji v svojih kabinetih pripravljali snov za prihajajoče ure in bili na voljo učencem, ki sicer potrebujejo popoldanske inštrukcije. Pogosto jih dobijo že sedaj od teh “istih” učiteljev, le za doplačilo. S tem ukrepom ne bi želel kazensko obremeniti učiteljev (ker imajo najdaljši dopust v javnem sektorju), ampak razbremeniti velik del slovenskih družin. Tako časovno kot finančno. Glede na ostale poklice v javnem sektorju se mi tudi ne zdi sporno, da bi se takšen sistem uvedel, saj je trenutno učiteljevanje precej ""priviligirano"" v smislu razporejanja časa. Marsikatera evropska država tako ugodnega učiteljskega sistema kot je pri nas sploh ne pozna. Seveda bi takšen ukrep naletel na odpor šolskih delavcev, vendar menim, da bi na drugi strani pri uporabnikih (družinah) naletel na aplavz." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11717.txt Tomozuki 3 11717 2020-07-03 6 235 Nezadostna podpora 2020-06-04 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/11717 Vinjete za kombinirana vozila oziroma dostavnike Ker nikjer nisem našel podatka, kakšna je bila metodologija klasifikacije dveh vinjet za osebni promet, me zanima, zakaj je merodajen podatek o višini 1,3 m nad prvo osjo za dražjo vinjeto. Piaggio Porter, ki ima nosilnost komaj 520 kg, sodi v ta dražji razred, medtem ko je za Peugeot Expert, ki lahko pelje večji tovor, dovolj kar navadna vinjeta. Po logiki bi pomislil, da večje vozilo in večja nosilnost bolj obremenjujeta vozišče, vendar je nekdo ugotovil, da je merodajna višina vozila nad prvo osjo, ker je aerodinamika vozila tista, ki obremenjuje asfalt. Drži, nelogično je. Sicer nimam nič proti različnim cenovnim razredom vinjet, se mi pa zdi, da bi takšno klasifikacijo moral izvesti nekdo, ki so mu osnove fizike oziroma logične povezave dobro poznane. V kolikor se v svojem razmišljanju motim, bi prosil za pojasnilo. Prenos slabe prakse iz druge Evropske države ne bom štel kot dober odgovor. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11719.txt Tomozuki 11719 0 110 Neustrezen Predlog ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve 2020-06-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/11719 Prehitevanje vozil v koloni "Predlagam, da se v prometne predpise doda sledeče pravilo: - Prepovedano je prehitevanje vozil pri vožnji v strjeni koloni za vozila, ki imajo pred sabo najmanj tri vozila. Velja na vseh cestah s samo dvema voznima pasovoma - velja za regionalne ali lokalne ceste in ne za avtoceste. Obrazložitev Dogaja se namreč, da imamo vse preveč korenjakov - norcev - divjakov na cesti, ki ne znajo, ne morejo, nočejo, voziti v koloni vozil, čeprav jim je jasno, da s prehitevanjem ne bodo časovno nič pridobili. Da o ogrožanju vseh ostalih udeleženih v prometu niti ne govorim. Skratka, če imaš pred sabo več kot tri vozila v strjeni koloni ne smeš prehitevati in s tem ogrožati druge z naletom od zadaj na drugo vozilo pred tabo, ki je začelo prehitevati, če voznik mogoče ni ali ni mogel opaziti tvoje namere. Drugo in tretje vozilo v koloni lahko prehitevata ostali pa morajo počakati, da pridejo na vrsto za prehitevanje. V tem primeru močno zmanjšamo možnost naleta vozila nekoga, ki se je odločil prehitevati celotno kolono vozil in se nato ponovno vriva v kolono če je ne more prehiteti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11741.txt kobor 1 11741 2020-07-09 11 232 Nezadostna podpora 2020-06-10 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/11741 Osnova za bolniško nadomestilo "Predlagam, da se kot osnova za izračun bolniškega nadomestila uporabi povprečna plača zadnjih 12 mesecev in ne povprečna plača iz preteklega koledarskega leta. Trenutno stanje: Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela (razen, če ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, oziroma le-te še ni imel do nastopa začasne zadržanosti od dela, ali pa se je zavarovanec poškodoval na poti na delo, preden je nastopil delo ali kadar o prihoda iz služenja vojaškega roka zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela). Predlog: Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v zadnjih dvanajstih mesecih preden je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v zadnjih dvanajstih mesecih preden je nastala začasna zadržanost od dela (razen, če ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, oziroma le-te še ni imel do nastopa začasne zadržanosti od dela, ali pa se je zavarovanec poškodoval na poti na delo, preden je nastopil delo ali kadar o prihoda iz služenja vojaškega roka zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela). Torej sedaj če posameznik zboli oktobra 2020, se za izračun bolniškega nadomestila uporabi povprečna plača iz koledarskega leta 2019. Po podanem predlogu, bi se uporabila povprečna plača zadnjih 12 mesecev ne glede na koledarsko leto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11742.txt JazPravim 0 11742 2020-07-09 4 270 Nezadostna podpora 2020-06-10 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/11742 Socialni problem drugod "Ni problem višina socialne podpore, ker je to še vedno prenizka za dostojno preživetje, pač pa je problem v prenizkih plačah. Zatorej ukrepajte v tej smeri in ne kriviti brezposelne, kajti niso oni krivi, da ni službe. Prej ste vi na vladi krivi, da vodito tako politiko, da je gospodarstvo v takem stanju kot je, posledice pa čuti mali človek. Res je, da nekateri izkoriščajo ta sistem, ampak za normalno preživetje 400 € še vedno ni dovolj. Nenazadnje je Pahor sam izjavil, da mu 3000 € mesečno ni dovolj, kako bi potem drugim bilo dovolj zgolj 400 €? Tudi na CSD bi lahko ukrepali zoper takim, ki vsako leto zaprosijo za izredno denarno pomoč, kar ne namenijo tja, kamor so zaprosili, saj ne predložijo računa. Torej letno 1x izkoriščajo tak denar v druge namene, medtem ko so na drugi strani poštenjaki, ki sicer dobijo 2x letno, ker predložijo računa. Ni pa pošteno to s strani nepoštenih. Ker so nekateri v tem povratniki že več let, bi bilo potrebno ravno takim odvzeti pravico (še prej pa dati še eno možnost) do izredne pomoči ali pa bi naj vrnili. Da še toliko idej in pameti nimajo na CSD, je tudi žalostno. Zaradi takšnih pa potem naj nastradajo še ostali pridni? Ne, ni pošteno! Bilo je moč prebrati nekje, da bi bil naj tak sistem, da gredo brezposelni opravljat družbeno koristno delo na način, da bi si to socialno pomoč zaslužili. To pa je že absolutno izkkoriščanje, kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin in tudi kaznivo dejanje zlorabljanja človekovega dostojanstva! Naj gredo tis ti take delati, ki so ti nepošteni povratniki na CSD in ki ne iščejo službe aktivno, kar pa se da preveriti s strani ZRSZ. Ne pa da zaradi nekaterih kaznujete vse resne in pridne brezposelne, ki bi zares radi delali, pa ne glede na to kako se trudijo, ne pridejo do službe. Defintivno pa 400 € pomoči ni dovolj za preživetje iz meseca v mesec. Malo preverite te cife drugod po Evropi in se kar sramujte!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11759.txt noname30 11759 0 113 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2020-06-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/11759 Odprava razlik med najnižjimi pokojninami (ne glede na del. dobo) in den.soc. pomočmi. Vladi predlagam, da sprejme vse potrebno za spremembo pokojninske zakonodaje, s katero bi odpravili, po mojem mnenju neustavno segregacijo med prejemniki najnižjih pokojnin in invalidskih pokojnin ter socialnih transferjev. Namreč, prejemniki denarnih socialnih pomoči in drugih socialnih transferjev, če gre za samsko osebo, prejmejo 402,18 EUR denarne socialne pomoči. Tudi, če nimajo niti dneva delovne dobe. Med tem pa nekateri upokojenci, denimo z 20 let delovne dobe prejmejo povprečno 250,00 ali nekaj večjo pokojnino. Prav bi bilo, da tudi tisti, ki so bili delovno aktivni, ali bili zaradi različnih okoliščin invalidsko upokojeni prejemejo najnižjo pokojnino v višini denarne socialne pomoči, do katere so upravičene samske brezposelne osebe oz. upravičenci. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11771.txt freefox 0 11771 2020-07-21 6 358 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero pokojnine. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Želeli pa bi tudi poudariti, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema.    Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja v RS vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Načelo intrageneracijske solidarnosti oziroma redistribucije naš pokojninski sistem zagotavlja z omejitvijo najvišje pokojninske osnove oz. osnove za odmero pokojnine, kar posledično pomeni pri osebah z višjimi dohodki drastično nižjo nadomestitveno stopnjo ob hkratnem dejstvu, da osnova za plačilo prispevkov ni omejena. Sedanja ureditev je predvsem posledica dejstva, da je v sistemu močno prisoten sistem solidarnosti med posamezniki oziroma redistribucije znotraj posamezne generacije, ki je sicer značilen za socialne transferje, kar pa pokojnine seveda niso. V sistemu so tako vgrajene vertikalna solidarnost med generacijo aktivnih in upokojenih (prispevki so obvezni in proporcionalni glede na prispevno osnovo; zavarovanci z višjimi plačami oziroma dohodki plačujejo prispevke od osnov, ki navzgor niso omejene, medtem ko se njihove pravice limitirajo z določitvijo najvišje pokojninske osnove), horizontalna solidarnost med upokojenci (maksimalno razmerje med pokojninami za enako dolgo dobo zavarovanja 1:4) in solidarnost med upokojenci, ki so se upokojili v različnih obdobjih. Na gmotni položaj upokojencev tako neposredno vplivajo odmera pokojnine od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove in najnižja pokojnina v višini 29,5 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Z ZPIZ-2 je določenim zavarovancem zajamčena odmera od najnižje pokojninske osnove, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjenega od najnižje pokojninske osnove. Od najvišje pokojninske osnove, ki je štirikratnik najnižje, se pokojnina odmeri, če starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravic odmerjena glede na pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, preseže znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.  Načeli vzajemnosti in solidarnosti sta tako načeli, ki posameznikom, ki so sicer 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli v svojem aktivnem obdobju zelo nizke plače, zaradi česar s svojimi vplačili ne bi dosegli niti minimalne pokojnine, omogoča, da se upokojijo z dostojno pokojnino, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, ki pri teh posameznikih nastopa v funkciji socialnega korektiva. Zaradi načela solidarnosti ali redistribucije se tem zavarovancem torej zagotavljajo višje pravice, kot bi jim pripadale glede na pokojninsko dobo in višino plačanih prispevkov. Za razliko, ki jo te osebe prejmejo med pokojnino, ki bi ustrezala njihovim prispevkom in pokojnino, ki jo garantira obvezni (javni) pokojninski sistem, je potrebno zagotoviti finančna sredstva, ki gredo deloma v škodo posameznikom, ki so 40 let plačevali prispevke, ki presegajo najvišjo pokojninsko osnovo, deloma pa v breme države, torej aktivne generacije. Ker je v slovenskem javnem pokojninskem sistemu višina pokojnine z zakonom omejena tako navzdol kot navzgor in je najvišja pokojnina preko najvišje pokojninske osnove limitirana s 4-kratnikom najnižje pokojninske osnove, se vsa finančna sredstva, ki jih ti posamezniki s prispevki preplačajo, prerazporedijo znotraj sistema in z vidika posameznika nastopajo kot davčni odtegljaj. Ker pa ne glede na navedeno še vedno zmanjka finančnih sredstev za izplačilo vseh pravic, ki se financirajo iz javnega pokojninskega sistema, razliko doplača država. Osebe z višjimi dohodki, ki bi glede na kriterije imele pokojnino višjo od maksimalno določene, prejmejo torej pokojnino v maksimalno določeni višini, torej manj, kot bi prejemali, če bi bila pokojnina odvisna zgolj od plačila prispevkov. Na ta način v skladu s solidarnostnim načelom zagotavljajo sredstva za osebe z nižjimi dogodki tekom aktivne dobe, kar prispeva k višji socialni varnosti upokojencev. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tako tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre vendarle za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo. Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi št. Up-360/05 (z dne 2.10.2008, Uradni list RS, št. 113/08 odlUS XVII, 85) o bistvu ali jedru pravice do pokojnine podalo stališče, da gre pri pravici do pokojnine za pravico posameznika, da na podlagi plačanih prispevkov in ob izpolnjenih razumnih pogojih pridobi in uživa pokojnino, ki mu zagotavlja socialno varnost. Glede vsebine ustavno varovanega jedra pravice do pokojnine torej ni dvoma, da gre pri pokojnini za pričakovano pravico na podlagi vplačanih prispevkov, ki bo upokojencu v starosti nadomeščala plačo in zagotavljala določeno življenjsko raven. Pravico do pokojnine, ki jo sicer prvi odstavek 50. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) izrecno določa kot del pravice do socialne varnosti, Ustava v celoti prepušča zakonskemu urejanju. Vendar iz Ustave kljub temu izhaja, da mora pravica do pokojnine primarno temeljiti na zavarovalnem principu. V tem smislu je pokojnina premoženjska pravica, ker je predvsem odvisna od trajanja in višine plačevanja prispevkov. To pomeni, da mora pokojnina v določeni meri zagotavljati kontinuiteto življenjskega standarda, ki ga je imel zavarovanec v aktivni dobi (dohodkovna varnost), saj se mu s pokojnino v določenem deležu (sorazmerno) nadomešča dohodek, od katerega so se plačevali prispevki za pokojninsko zavarovanje. Ker pa Ustava opredeljuje pokojninsko zavarovanje kot vrsto socialnega zavarovanja, so v sistemu ustavno dopustni tudi elementi vzajemnosti oziroma solidarnosti. Kljub temu da ima pravica do pokojnine zlasti premoženjskopravno naravo, pa to ne pomeni, da Ustava zagotavlja pokojnino v določeni višini. Vendar pa morajo, ob izpolnjenih vsakokratnih zakonskih pogojih, najnižje pokojnine zagotavljati socialni minimum, ki ne pomeni le življenjskega minimuma za preživetje, kot se zagotavlja z dajatvami iz sistema socialnega varstva, temveč morajo pokojnine upokojencem zagotavljati določeno življenjsko raven (v nadaljevanju: primerna pokojnina) glede na njihovo delo in plačevanje prispevkov v času njihove aktivne dobe. V obveznem pokojninskem socialnem zavarovanju, kot ga imamo v Sloveniji, je, kot že omenjeno, temelj pokojnine vezanost na plačila prispevkov, ki zagotavljajo višje prejemke, kot veljajo za socialnovarstvene pomoči.  Pojasnjujemo še, da je ZPIZ-2C za upokojence, ki so se upokojili s t.i. polno pokojninsko dobo uvedel institut zagotovljene pokojnine. Znesek le-te znaša z zadnjo uskladitvijo 555,76 EUR in je z vidika pokrivanja stroškov za preživljanje ter dostojnega preživljanja zasluženega pokoja seveda nesprejemljiva, vendar pa presega znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kljub temu pa je potrebno poudariti, da je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovalni sistem, kjer se pravice priznavajo na podlagi dopolnjene pokojninske dobe, ter predvsem od višine plače, od katere je posameznik plačeval prispevke. V kolikor so bili prihodki upokojenca v aktivni dobi nizki, je tudi odmera pokojnine posledično relativno nizka. Vseeno pa pokojninski in invalidski sistem v RS močno zaznamuje načelo solidarnosti, ki se kaže prav v primerih odmere pokojnine upokojencev z najnižjimi prihodki. Institut odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove zagotavlja upokojencem, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmero pokojnine od zakonsko določene najnižje osnove, kar pomeni višjo pokojnino, kot bi jo upokojenec prejel samo na podlagi upoštevanja njegovih dejanskih plač. Kot že omenjeno pa je ZPIZ-2C uvedel institut zagotovljene pokojnine za upokojence s polno pokojninsko dobo, ki pa žal še vedno ne dosega praga revščine, presega pa znesek osnovnega minimalnega dohodka. Pojasnjujemo še, da se je od leta 2017 zagotovljena pokojnina zvišala že za več kot 11 %. Naj ob koncu še pojasnimo, da je bil precejšen korak k zagotavljanju dostojnejših pokojnin narejen že z zadnjo spremembo ZPIZ-2G, na podlagi katere se zvišuje odstotek za odmero pokojnine za moške, prav tako pa se je zaustavilo padanje odmernega odstotka za ženske. Vseeno bi bilo potrebno v prihodnosti sprejeti določene spremembe v pokojninskem sistemu, ki pa morajo biti premišljene, in ne smejo vzpostaviti nesorazmernih razlik med upokojenci z različno dopolnjeno pokojninsko dobo, morajo pa ohranjati ustrezna razmerja med upokojenci glede na višino plačanih prispevkov, prav tako pa čezmerno ne smejo obremenjevati aktivne generacije. Naj ob tem pojasnimo tudi, da je ob tem, da je treba stmeti k čim večji socialni varnosti upokojencev, hkrati potrebno skrbeti tudi za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. Ključna rešitev za zagotavljanje višjih pokojnin pa je predvsem v zmožnosti zagotovitve gospodarskega okolja, ki bi omogočal dejavnosti z višjo dodano vrednostjo in s tem višje plače, ki so osnova za odmero pokojnin. Daljše trajanje življenja zahteva tudi daljše trajanje delovne aktivnosti, vendar simulacije podaljševanja upokojitvene starosti ali pokojninske dobe kažejo, da bodo poleg teh potrebni še drugi ukrepi za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema v Sloveniji." 2020-08-04 2020-06-19 41 https://predlagam.vladi.si/predlog/11771 Poraba davkoplačevalskega denarja "Radi se ogledujemo po naprednejših državah pa vendar ne uveljavljamo nekaterih dobrih praks. Ena od teh je, da ima davkoplačevalec pregled kam se stekajo oz. kako država porabi sredstva od odmerjenega davka. Si upamo položiti karte na mizo?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11773.txt naivka 3 11773 2020-07-21 4 273 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Da bi državni proračun približali širšemu krogu državljanov, smo po zgledu drugih držav pripravili interaktivni grafični prikaz ključnih podatkov o tem za državo pomembnem instrumentu, ki je dosegljiv na spletni strani proracun.gov.si. Državljani lahko na ta način pobliže spoznate, kaj vse financiramo iz proračuna in koliko denarja država vsako leto nameni za posamezna področja. Hkrati lahko tekoče spremljate koliko denarja smo v proračunu v tekočem letu že zbrali in koliko smo ga porabili. Na omenjeni spletni strani omogočamo tudi prikaz podrobnejših informacij o projektih, ki jih financiramo iz proračuna. Informacije lahko iščete po regijah, občinah in vrednostih projektov." 2020-08-19 2020-06-19 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/11773 Vzpodbujanje dela od doma - sprememba pravil pri izplačilih stroškov prevoza na delo "Vedno več zaposlenih v Sloveniji se vozi na delovno mesto iz oddaljenih krajev. Problem je še posebej vedno večja koncentracija delovnih mest v Ljubljani in istočasno zmanjšanje ponudbe dela v drugih krajih; predvsem na obrobju države. To ima za posledico tudi izredno povečanje prometa iz vseh koncev Slovenije proti Ljubljani v jutranji prometni konic in popoldne v obratni smeri. Covid pandemija je pokazala, da se veliko tega dela možno opraviti tudi od doma. Zato predlagam, da se spremenijo pravila za povračilo stroškov prevoza na delo. Vsem, ki opravljajo delo od doma, naj se izplačuje dohodek vsaj v višini sedanjega zneska tega povračila, medtem ko se naj ostalim zaposlenim postopoma zmanjšuje, s ciljem njegove odprave. Povračilo prevoza na delo je mehanizem, ki ga npr. v sosednji Avstriji sploh ne poznajo" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11775.txt MattJaz 20 11775 2020-07-21 5 236 Nezadostna podpora 2020-06-21 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/11775 dedovanje in davki "Če podeduješ nepremičnino in jo prodaš, si država vzame tudi 20% davka. To ni prav, ker davek bi naj jemala od zaslužka prekupčevalcem, NE pa od prodaje podedovanih nepremičnin, saj je dedič tako rekoč ŽE bil lastnik - preko svojih staršev, po katerih je le-to podedoval in to že več kot 20 let, kar je osnova za izračun davek! Tako zdaj država jemlje denar poštenim, ki so v dolgih letih delali, da so prišli do nepremičnine. Če dedič zaradi teh krivičnih davkov ne proda, ostajajo starejše nepremičnine dolga leta prazne, kar je v nasprotju s politiko države, ki želi lažji dostop do stanovanj. Nižji davek torej okrepi prodaje in obnove starejših nepremičnin." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11793.txt Vili S 6 11793 2020-07-28 2 1159 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da se pri dedovanju nepremičnine lastništvo nepremičnine prenese iz zapustnika na dediča(e), kar pomeni, da je bila nepremičnina v širšem pomenu besede odsvojena drugi osebi.   Na splošno se dobiček iz kapitala, ki je dosežen z odsvojitvijo kapitala (kamor se uvršajo tudi nepremičnine), obdavčuje z dohodnino. Je pa zakonodajalec za določene življenjske situacije določil izjeme, med katere se uvrščajo tudi prenosi kapitala z zapustnika na dediče. Skladno s 1. točko 95. člena ZDoh-2 se tako za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. ZDoh-2 ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe. To pomeni, da dediči ne plačajo dohodnine od dobička iz kapitala, ki bi ga zapustnik dosegel na dan prenosa lastništva nepremičnine na dediče. Potrebno je tudi izpostaviti, da je zavezanec za dohodnino po ZDoh-2 posamezna fizična oseba. Tako se za vsako fizično osebo v vsakem posamičnem primeru ugotavlja davčna osnova, od katere se odmeri dohodnina. Pri odsvojitvi nepremičnine se davčna osnova ugotavlja skladno s prvim odstavkom 97. člena ZDoh-2 ter je enaka razliki med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, ki se priznajo pod pogoji in v višini, določeni v omenjeni določbi ZDoh-2. V vrednost kapitala ob pridobitvi se skladno s prvim odstavkom 98. člena ZDoh-2 všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni v tem členu. Pri določanju nabavne vrednosti kapitala v času pridobitve pa se v primerih, ko je kapital pridobljen na način iz 1. točke 95. člena ZDoh-2 (torej s prenosom kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe) za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Upoštevaje zgoraj navedeno so dediči tudi glede določanja časa pridobitve kapitala v nadaljnjih odsvojitvah kapitala postavljeni v primerljiv položaj z ostalimi pridobitelji kapitala. To pomeni, da se skladno s prvim odstavkom 101. člena ZDoh-2 za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital (tj. v primeru dedovanja pravnomočni sklep o dedovanju - Brošura Finančne uprave RS o obdavčitvi nepremičnin). Pravni položaj dedičev je tako z vidika časa pridobitve kapitala neodvisen od zapustnika in njegove dobe imetništva kapitala, ki je predmet dedovanja. Zakonodajalec je z navedeno ureditvijo torej že upošteval specifičnost dednopravnih razmerij in naštete situacije ugodneje davčno uredil. Tako se od dobička iz kapitala, doseženega do prenosa lastništva nepremičnine z zapustnika na dediča, ne plača dohodnine. Prav tako pa skladno z načelom enake davčne obravnave ni utemeljenega razloga, da bi se dobički iz kapitala, ki jih doseže dedič z odsvojitvijo podedovane nepremičnine, obravnavali drugače kot dobički iz kapitala, ki so doseženi z odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila pridobljena na kakšni drugi pravni podlagi (npr. nakup). Dodajamo še, da so po Zakonu o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US; v nadaljevanju: ZDDD) dediščine, med katere spadajo tudi nepremičnine, ki jih prejme dedič ali dedinja prvega dednega reda, skladno z 9. členom ZDDD oproščene plačila davka po tem zakonu. Med zavezance po navedenem členu se štejejo tudi zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Zakonodajalec je tudi v tem primeru upošteval specifičnost razmerij med zapustnikom in določenimi dediči ter določil davčno ugodnost pri prenosu premoženja (nepremičnin) v okviru dedovanja.   Na koncu še pojasnjujemo, da v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US), ki ureja obdavčenje prometa nepremičnin, je predmet obdavčitve vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Tako tudi prodaja podedovane nepremičnine predstavlja promet nepremičnin po tem zakonu, davčni zavezanec – prodajalec nepremičnine pa mora od prodajne cene nepremičnine plačati 2% davek na promet nepremičnin." 2020-08-06 2020-06-28 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11793 Vinjeta za avtodome naj enako stane kot za vozila, ki so nad prvo osjo visoka več kot 1.30 m, torej naj bo dražja Po sedanji ureditvi vinjeta za avtodome pade v isti rang kot za navadna osebna vozila. Glede na konstrukcijo avtodomov in njihovo višino ter maso vozila (tako vozilo precej bolj obremeni cestišče kot navaden avtomobil), predlagam, da se cena vinjete za avtodome (bivalna vozila) spremeni tako, da se izenači z ceno za ''dvosledna motorna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,30 m ali več, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg.'' http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11794.txt PredlagateljA 42 11794 2020-07-28 21 1094 Nezadostna podpora 2020-06-29 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11794 Ukinitev plačevanja davka na odjavljena vozila Stvar je taka, da ni nobene potrebe po plačevanju davka na vozila, ki so odjavljena iz prometa, ker je to samo obiranje ljudi in ne služi ničemur drugemu, kot polnjenju davčne blagajne.Vse davke namreč plačujemo že ob nakupu vozila. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11800.txt tinesi 19 11800 2020-07-29 9 239 Nezadostna podpora 2020-06-29 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/11800 Vračilo Dmv spodbuda za velike družine "Trenutni sistem povračila Dmv za velike družine spodbuja nakupne odločitve velikih družin za euro 5 motorje, saj je pri rabljenih vozilih bistveno višje vračilo davka.   Za primer lahko navedem nakup vozila Sharan z EU5 motorjem letnik 2015, kjer je vračilo davka cca 1400 eur, za isti letnik vozila z EU6 motorjem pa le cca 300 eur. Glede na trenutne razmere je bolj ugoden nakup eu5 motorja, kar pa je nesmisel dane spodbude za velike družine, saj spodbuja nakup vozila nižjega okoljskega standarda." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11809.txt Jani 40 2 11809 2020-08-01 2 150 Nezadostna podpora 2020-07-01 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/11809 Finančna pomoč gorskim reševalcem Predlagam, da bi ob posredovanjih gorske reševalne službe v primeru, da se pohodnik v hribih poškoduje in je bilo ob reševanju ugotovljeno, da ni imel ustrezne opreme za hojo v hribih denarno kaznuje pohodnika, kazen bi dodelil vodja reševanja in bi potem podal podatke za kazen naprej na policijo, in od te kazni bi se denar nameni gorski reševalni službi, ki je posredovala v tistem času, za primer recimo: reševanje brez helikopterja 100% gre denar v društvo, ob posredovanju z helikopterjem bi se ta kazen nekoliko razpolovila in bi nekaj denarja dobila enota HeNMP za stroške goriva nekaj pa gorska reševalna služba. Vemo, da je bil pred kakšnim letom na televiziji prispevek o gorski reševalni službi iz Kamnika kjer so zbirali sredstva za dostojen objekt v katerem bi imeli vso opremo za posredovanja in vozila. In menim, da bi s takim načinom lahko omogočili brezskrbno nadaljne posredovanje in ohranitev društev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11821.txt toxi 2 11821 2020-08-04 8 188 Nezadostna podpora 2020-07-03 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/11821 Dvig kriznega dodatka za nadurno delo "Predlagam, da delodajalec, ki odreja nadurno delo delavcem, ob tem pa ima ljudi tudi na skrajšanem delovnem času, ker naj se jih ne bi dalo uvesti na druga delovna mesta, mora plačati tistim, ki jim odreja nadurno delo, vsaj dvojni krizni dodatek. Tako bi se izognili temu, da bi delodajalec molzel državo na račun korona zakona, ki je namenjen pomanjkanju dela, in bi nadurno delo odrejal res samo takrat, ko ne bi šlo drugače. Ker je zdaj v realnosti slika precej drugačna in delodajalci del delavcev izkoriščajo z nadurami, medtem, ko imajo druge na skrajšanem delovnem času. Verjamem, da korona zakon za pomoč podjetjem ni namenjen omenjenemu načinu, pač pa temu, da bi podjetja ostala pri življenju s čim manj odpuščanji. Luknja v zakonu, ki se glasi ""V obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom."" je prišla nekaterim delodajalcem zelo prav za dodatno izkorišanje, saj gre za ndividualno presojo. Dvojni dodatek pa bi preprečil takšno izkoriščanje tako države kot delavcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11840.txt urmel 2 11840 2020-08-07 0 221 Nezadostna podpora 2020-07-08 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/11840 Davek na dediščine in darila "Pozdravljeni, v Sloveniji davek na darila in dedovanje predvideva dedovanje brez davka zgolj znotraj prvega dednega reda - torej zakonec in otroci. Za vse ostale je predviden davek, ki znaša glede na vrednost premoženja in sorodstveno razmerje od 5% pa vse do 39% vrednosti dediščine / darila. Takšna ureditev je po mojem mnenju nedopustna. Irelevantno je, komu človek zapusti premoženje. Davke in prispevke se je namreč plačevalo že za časa življenja od prihodkov, s tem se je tudi premoženje ustvarilo. Zato predlagam, da se davek na dedovanje izniči ne glede na dedni red." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11845.txt JazPravim 4 11845 2020-08-08 3 351 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davek na dediščine ureja Zakon o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl US; v nadaljevanju: ZDDD). Predmet obdavčitve predstavlja premoženje (v naravi nepremičnine in premičnine, pa tudi premoženjske in druge stvarne pravice), ki jih zavezanci prejmejo kot dediščino ali darilo s tem, da se ne upošteva določenega premoženja, ki je obdavčeno po zakonu o dohodnini ali zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Kot darilo se šteje tudi volilo, kot premičnine pa tudi vrednostni papirji in denar. Davčni zavezanci so fizične osebe in določene pravne osebe zasebnega prava. Davčno osnovo predstavlja tržna vrednost prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti, ob odbitku določenih dolgov, stroškov ali bremen, ki odpadejo nanj. Za premičnine se davčna osnova zniža za znesek v višini 5.000 evrov. Davčne stopnje so smiselno primerljive s stopnjami obdavčitve dohodkov po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19), torej progresivne glede na višino davčne osnove, razlikujejo pa se tudi glede na oddaljenost dediča oz. obdarjenca od prednika. Za drugi dedni red se gibljejo med 5 in 14 %, za tretji dedni red med 8 in 17 %, za druge nepovezane pridobitelje pa med 12 in 39 %. Prvi dedni red je davka oproščen. Pri določitvi dednega reda se ZDDD naslanja na zakonite dedne rede po Zakonu o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: ZD; Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16), hkrati pa upošteva tudi bolj ali manj tesno in soodvisno ekonomsko povezanost. V prvi dedni red so uvrščeni le potomci in zakonec zapustnika. Z dedičem oz. obdarjencem prvega dednega reda je izenačena oseba, ki je z zapustnikom ali darovalcem živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti ali v partnerski zvezi, ki je z zakonsko zvezo izenačena, če zakon ne določa drugače. Gre torej za osebe, ki so z zapustnikom oz. darovalcem živele v ekonomski povezanosti skupnega gospodinjstva oziroma ožje družine. ZDDD prvi dedni red razširja še na pastorka, pa tudi na zeta in snaho, torej na osebe, ki del ekonomsko povezane skupnosti postanejo preko vezi s potomcem. Smisel oprostitve prvega dednega reda izhaja iz predpostavke, da so tako povezane osebe vsaj v delu življenjskega cikla premoženje ustvarjale skupaj, ali neposredno s prispevanjem ali z odrekanjem in čeprav to formalno pripada prvi generaciji, se v njegovi vrednosti skriva tudi prispevek potomcev. Obenem se s tem podpira ohranitev premoženja v okviru družine. Podobno funkcijo ima skladno z ZD tudi institut nujnega deleža, s katerim se omejuje predvsem svoboda oporočnega razpolaganja, če zapustnik z oporoko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Hkrati institut utesnjuje tudi prosto razpolaganje zapustnika s premoženjem inter vivos, saj zapustnik zakonitih dedičev ne more izključiti iz dedovanja niti na način, da svoje premoženje razda z neodplačnimi razpolaganji, storjenimi za časa življenja. Do popolnega neupoštevanja zakonitega dednega reda zaradi instituta nujnega deleža tako ne more priti. V drugi dedni red se nadalje uvrščajo starši, bratje, sestre in njihovi potomci. Gre za razmerje, v katerem premoženje, ki pripada enemu od potomcev in ga je ta praviloma ustvaril oziroma pridobil sam ali v okviru lastne samostojne ekonomske skupnosti, v primeru, da nima dedičev prvega dednega reda, preide na njegove najbližje sorodnike. Taki dediči so sicer tesno sorodstveno povezani z zapustnikom oziroma darovalcem, vendar pridobijo premoženje, h kateremu praviloma niso neposredno prispevali, zato ZDDD zanje določa neko zmerno stopnjo obdavčitve. Še bolj taka predpostavka velja za tretji dedni red (dedi in babice) in seveda najbolj za nepovezane dediče ali obdarjence, zato se davčne stopnje zanje ustrezno povečujejo. Predlog, ki ga navaja predlagatelj, da se namreč »davek na dediščine izniči ne glede na dedni red«, dejansko pomeni, da se davek na dediščine ukine. Ob tem pojasnjujemo, da davek na dediščine in darila predstavlja enkratno obveznost, ki nastane ob določenih dogodkih, katerih posledica je neodplačni prejem premoženja, ki prejemniku predstavlja obogatitev. Gre torej za izredne prihodke, ki ne temeljijo na delu zavezanca. Davek na dediščine in darila je tudi eden najpogosteje uporabljenih premoženjskih davkov, ki ga pozna večina držav EU, njegova ureditev pa je v rokah posamezne države, saj same odločajo tako o obsegu davčnih zavezancev, kot tudi o davčni osnovi, predmetu obdavčitve, davčnih stopnjah, vrednotenju premoženja in odmeri davka. Prehodi premoženja med fizičnimi osebami so nadalje glede višine obdavčitve v večini držav odvisni od razmerij med zapustniki in dediči, pri čemer najbolj pogoste oprostitve veljajo v relaciji prvega dednega reda (pa še to v nekaterih sistemih zgolj do določenega praga), v drugih relacijah pa so praviloma obdavčljive. Glede na navedeno tako menimo, da je sistem obdavčitve dediščin v Sloveniji mednarodno primerljiv, glede na svoj namen pa tudi pravičen in sorazmeren." 2020-09-07 2020-07-09 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/11845 zdravstvena kartica naj združuje vse vključno z evropsko zdravstveno kartico Predlagam, da zdravstvena kartica združuje vse, vključno z evropsko zdravstveno kartico. Pred odhodom v tujino se več ne bo rabilo naročati evropsko zdravstveno kartico. Kartica naj vsebuje tudi navedbo krvne skupine zavarovanca. Manj birokracije. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11865.txt verso verso 1 11865 2020-08-13 3 421 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Direktiva EU je posameznim državam članicam prepuščala opredelitev o vključitvi funkcionalnosti EU-KZZ na obstoječo KZZ ali pa izdelati novo, vzporedno kartico. Na žalost prva rešitev v praksi ni primerna in ni gospodarna. Veljavnost EU-KZZ je skladno s predpisi EU s prostim očesom berljiva kartica in je časovno omejena. EU-KZZ je namreč narejena na precej nižjem tehnološkem nivoju kot KZZ, saj še ni pametna kartica s čipom ter je ni mogoče na daljavo blokirati ter tako preprečiti njene neupravičene uporabe (zlorabe) npr. s strani drugih državljanov EU. EU-KZZ je zato izdana za obdobje enega leta, le manj rizičnim skupinam zavarovancev (upokojenci, družinski člani) za daljše obdobje. Zaradi možnih tveganj zaradi prenehanja zavarovanja oziroma zlorab po oceni ZZZS daljše obdobje veljavnosti EU-KZZ ni primerno. Zmanjšanje števila naročenih kartic in s tem povezanih stroškov ne odtehta morebitnih stroškov zdravljenja ob prenehanju zavarovanja oziroma s tem povezanih zlorab EUKZZ. Daljša veljavnost EU-KZZ od sedanje bi v teh primerih in njeni tehnološki enostavnosti predstavljala zelo veliko tveganje. V nasprotju z EU-KZZ je KZZ »pametna kartica« in ključ za dostop do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Veljavnost KZZ je z veljavnostjo digitalnega potrdila iz varnostnih razlogov omejena na deset let (veljavnost prve generacije KZZ pa je celo neomejena). Izdelava ter drugi stroški izdaje KZZ so višji od EU-KZZ. Vsakokratna zamenjava KZZ ob izdaji nove EU-KZZ bi bila nesmiselna in negospodarna. Prav tako je iz varnostnih in logističnih razlogov nesprejemljiv dotisk novega datuma na že izdane kartice. V prihodnosti se na nivoju EU predvideva možnost takojšnjega preverjanja veljavnosti izdane EU-KZZ (vzpostavitev elektronske, pametne kartice EU-KZZ), tako da bo ZZZS takrat ponovno ocenjeval smotrnost združitve obeh kartic: EU-KZZ in KZZ. Glede zapisa podatka o krvni skupini pacienta na KZZ pa vam sporočamo, da gre za zdravstveni podatek, ki ga potrebujejo zdravstveni delavci, zato je v skladu z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) upravljavec teh podatkov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zato menimo, da je smiselno, da se ta podatek vodi v okviru celovite elektronske medicinske dokumentacije pacienta (oz. v okviru Centralnega registra podatkov o pacientu), torej ne neposredno na kartici, temveč v računalniški zbirki podatkov, ki jo vzpostavlja NIJZ." 2020-10-20 2020-07-14 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/11865 Predlagam uvedbo davka na volitve ! "1. In sicer vsak volilni upravičenec, ki se ne udeleži volitev plača davek državi 1000 € 2. Tudi tisti, ki se udeleži volitev pa voli tako, da je volilni listek neveljaven plača državi 2000 € S tem davkom bi dvignili volilno udeležbo oziroma napolnili proračun države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1187.txt niko365 7 1187 2010-11-27 12 4823 Nezadostna podpora 2010-10-29 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/1187 Registrske tablice vozil "Glede na to, da krajevna oznaka na registrski tablici vozila že mnogo let ne odraža kraja iz katerega prihaja lastnik, saj ima lahko vsak lastnik vozila katerokoli označbo kraja želi ali pa kar ohrani tisto, ki jo je uporabljal prejšnji lastnik, predlagam, da država po vzoru nekaterih držav iz registrskih tablic odstrani krajevne oznake. S tem se tudi izognemo nepotrebnim opazkam nad vozniki določenih krajevnih oznak in poškodovanju vozil z določenimi krajevnimi oznakami. Poleg tega bi lahko z umikom krajevnih oznak na registrsko tablico namesto občinskih grbov umestili slovenski grb." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11874.txt Andraž J. 12 11874 2020-08-14 2 179 Nezadostna podpora 2020-07-15 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/11874 enakopravnost državljanov "predlagam da država izplačuje vsem državljanom enak znesek državne pomoči, ker z tem da financira nezaposlene avtomatično diskriminira tiste ki so se zaposlili in so sprejeli obveznosti. Ali pa naj uvede socialne transferje za posojilne pomoči za katere bo moral posameznik odgovarjati. za boljše razumevanje dodajam pojasnila.   1*  Naj se socialne pomoči opredelijo na nujne in nenujne.               (nujne) se štejejo za golo preživetje in nemorajo biti več kot trikrat na leto pri čem socialni delavec na osnovi dokazila odobri upravičenost.               (nenujne)  bi bile glede na finančno stanje družine ki je doživela nenaden izpad zaradi zgube službe ali kakšen drugi finančni udar, pri čem pomoč nebi trajala dlje od treh mesecev, bi se štela kot posojilni transfer brez vračilnih obresti. Pri čem bi se naredil tudi informativni urnik vračila ki bi lahko bil v denarni vsoti, ki nebi smela biti daljša od dveh let, ali pa v delavnih aktivnostih zmožnosti prejemnika. (ZRSZ)    Primer:      -pomočnik oskrbovancev v domu za ostarele,        -čistilec/ka v javnih zavodih in občinskih ustanovah,          -spremljevalec pri osebah z motnjami gibanja,         - in vseh ostalih delih ki jih plačujemo davkoplačevalci posredniškim družbam.    2*  Naj se dodeli znesek ki bo zakonsko določen za preživetje in ga naj dobi vsaka polnoletna oseba Republike Slovenije, za mladoletne osebe pa se naj uredi otroški dodatek na katerega nebo vplivalo finančno stanje zakonitih zastopnikov. ( nikjer nisem zasledil člena ki bi urejal enakopravnost/ večvrednost otrok glede na socialno stanje njegove družine)  veliko možnosti še obstaja ki so bolj pravične od sedanjih, samo pristojni jih morajo razmisliti namesto da se ukvarjajo z vsem drugim." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11885.txt SolinaP 1 11885 2020-08-18 3 163 Nezadostna podpora 2020-07-19 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/11885 Zakon o 125cc "pozdravljeni . Moj predlog je ,da bi se vsi motorji ter skuterji 125 ccm steli pod kategorijo AM katera sedaj velja za 50ccm motorje ter skuterje.ker voznja z 50 ccm in 45km po stevcu 50 je na vseh cestah zelo nevarno ,ker si na regionalni cesti stisjen na rob vozisca,ker te vsi prehitevajo .pri tem je treba poudariti ,da imas na voljo le 20 cm prostora za voznjo ,pri tem pa je velika moznost da zapeljes na bankino kjer izgubis oblast nad motorjem.zato predlagam ,da se da pod AM vse motorje kateri ne presegajo 125 ccm,in ki dosegajo hittosti do 90-100 km h. Predlagam pa tudi da se ukine vse mopede ki so omejeni na 25km h ,ker voznja 25 km h na regionalni cesti je smrtno nevarna,pa tudi vozniskega dovoljenja se ne potrebuje za to kategorijo.predlagam da se da pod kategorijo ,v kateri so sedaj mopedi do 25 km h ,mopedi kateri so sedaj pod kategorijo AM. Vsaki dan srecujem na regionalni cesti 2 motorista ,ki se vozita 25 km h z rdeco tablico ,pri tem pa je kolona za njima zaradi nasproti vozecih vozil. Mislim da je skrajni cas da se ta problematika ze enkrat da na tocko dnevnega reda v parlamentu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11886.txt Barikadec 6 11886 2020-08-18 2 182 Nezadostna podpora 2020-07-19 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/11886 Izterjava glob in vodenje evidence "Kar se tiče vodenja postopkov v primerih, ko so vozila registrirana v tujini Mestno redarstvo Ljubljana pojasnjuje, da je potrebno za vodenje postopka pridobiti podatke o lastništvu vozila (slednje seveda velja zgolj v primerih, ko kršitelja ni na kraju prekrška; če je voznik prisoten, se mu izda plačilni nalog na kraju prekrška). Podatke o lastništvu vozila je na podlagi Direktive (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu mogoče pridobiti zgolj za težje prometne prekrške (prekoračitev dovoljene hitrosti; neuporaba varnostnega pasu; vožnja skozi rdečo luč; vožnja pod vplivom alkohola; vožnja pod vplivom mamil; vožnja brez zaščitne čelade; uporaba prepovedanega voznega pasu; nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo). Ti podatki se pridobivajo avtomatično s poizvedbo na zbirko podatkov CBE/EUCARIS. V primeru prometnih prekrškov, ki se nanašajo na nepravilno parkiranje, podatkov ni dovoljeno pridobivati. V kolikor kršitelj globe ne poravna na podlagi Obvestila o prekršku, se v teh primerih postopek ustavi brez izdaje plačilnega naloga. Prav tako pojasnjujejo, da slovenski pravni red na področju prekrškov ne pozna sodelovanja različnih zasebnih družb, ki izterjujejo neplačane globe. Pod pogojem, da so izpolnjeni zakonski pogoji s tudi za vozila s tujimi reg. označbami odredi odvoz s pajkom. Posebne evidence, ki bi se nanašala na plačila glob tujih državljanov (sem spada tudi prisilna izterjava) Mestna uprava, mestno redarstvo Ljubljana, Odsek za prekrškovni postopek, NE vodi. Predlagam spremembo resorne zakonodaje, ki ureja zadevno področje tako, da novo sprejeta sprememba obstoječe zakonodaje omogoči vodenje takšne evidence in izterjavo glob za prekrške, katere v Sloveniji storijo tuji državljani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11887.txt Ferenc 1 11887 2020-08-18 2 216 Nezadostna podpora 2020-07-20 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/11887 Uvedba možnosti ene registracije za dva avtomobila "Vladi predlagam uvedbo zakonske možnost, da lahko lastnik z eno registracijo (tj. enim kompletom dveh registrskih tablic, eno letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu in enim zavarovanjem - oboje v višini, ki velja za močnejše oz. dražje od obeh vozil) registrira do dve osebni vozili. Ker sta registrski tablici samo dve to pomeni, da lahko lastnik naenkrat uporablja le eno osebno vozilo. Tako ne bi v nobenem smislu po nepotrebnem povečali gneče na cestah, onesnaževanja okolja in tveganja za višje škode zavarovalnicam. Prav tako ne bo na škodi državni proračun, saj bo nekaj izpada iz naslova letne dajatve več kot nadomestilo več pobranega davka iz naslova prodaje novih oz. rabljenih osebnih vozil. DARS bo z ukrepom samo pridobil, saj bo tako prodal več vinjet (ker te niso prenosljive). Tak sistem poznajo v Švici, kjer odlično funkcionira. Predlog je posebej smiselen v luči gospodarske škode, ki jo zaradi COVID-19 trpijo proizvajalci in trgovci z osebnimi vozili. Naj spomnimo, da je ravno Renault, kot edini proizvajalec avtov pri nas, letos utrpel dobrih 40% padec prodaje. Prepričan sem, da tudi pri nas obstaja veliko lastnikov osebnih vozil, ki bi takšno možnost pozdravili in izkoristili." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11894.txt M52TU 18 11894 2020-08-20 23 2283 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) (Uradni list RS, št. 75/17) v 34. členu določa, da so registrske tablice, izdane za označitev vozila, vezane na vozilo. Naveden način vezanosti registrskih tablic je podprt s sistemom MRVL, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil in iz katerega pridobivajo podatke o vozilih, njihovih lastnikih in uporabnikih razni subjekti, ki imajo ustrezno pravno podlago. Naveden sistem pa omogoča tudi razne obdelave podatkov, ki so zastavljene ravno na način, da so registrske tablice vezane na vozilo. Medtem, ko so omenjene tako imenovane »serijske« registrske tablice vezane na vozilo, pa so registrske tablice z izbranim delom oznake vezane na osebo, ki je rezervirala tako tablico. Posledično je vezanost registrske tablice z izbranim delom oznake v sistemu MRVL drugače kontrolirana (kontrola obdobja za potrditev rezervacije, kontrola plačila rezervacije, kontrola obdobja od rezervacije do naročila registrske tablice, prenos rezervacije ali registrske tablice z izbranim delom oznake …) Ministrstvo za infrastrukturo ne podpira predloga, da bi za dve vozili imeli ene registrske tablice. Navedeno v bistvu predstavlja sistem prenosljivih registrskih tablic, kar pomeni, da bi lastnik dveh ali več vozil imel le en komplet registrskih tablic, ki bi jih nato prestavljal iz enega vozila na drugega. Tak sistem imajo po nam znanih podatkih samo v Avstriji in Švici in to le za starodobna vozila, ki pa je bil vzpostavljen že pred mnogo leti. Po informacijah od pripravljavcev zakonodaje v omenjenih državah pa s to ureditvijo tudi sami niso zadovoljni, saj prinaša ogromno težav. V primeru, da bi želeli uvesti tako ureditev tudi v Republiki Sloveniji, bi to poleg spremembe zakonodaje pomenilo zelo veliko finančnih sredstev in časa za spremembo delovanja sistema, ki podpira evidenco registriranih vozil, sistemov, ki iz te evidence pridobivajo podatke (nacionalni in mednarodni), spremembe v načinu določanja višine dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, spremembe v načinu obračunavanja in višini zavarovanja vozila ter zagotovo zelo oteženo kontrolo vozil v cestnem prometu, pri raziskavi vzrokov in udeležencev prometnih nesreč ter pri raziskavi kaznivih dejanj, pri katerih so bila udeležena vozila. Kot že navedeno, Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava uvesti sistema prenosljivih registrskih tablic." 2020-09-15 2020-07-21 86 https://predlagam.vladi.si/predlog/11894 brezposelni, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo in presegajo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči so pozabljeni pri interventnih ukrepih Sem brezposleni, ki mu je prenehalo denarno nadomestilo pred razglasitvijo epidemije. Diskriminacija pri obravnavanju v času epidemije. Zakonodajalec je po moji oceni kršil prvi odstavek 14. člena Ustave, saj kot brezposlenemu, ki mu je prenehalo denarno nadomestilo pred razglasitvijo epidemije in hkrati iz tega ali onega razloga presegam cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči in nimam nobenega priliva v času epidemije sem prikrajšan v času epidemije, saj mi zakonodajalec v napadenima zakonima ni namenil niti kriznega solidarnostnega dodatka in niti kriznega denarnega nadomestila za čas epidemije kot je to namenil ostalim brezposelnim z nadomestilom za čas epidemije in upokojencem, ki jim je namenil različen solidarnostni dodatek, pa čeprav imajo priliv pokojnino do 700,00 EUR (verjetno tudi stanovnje in hišo in še partnerja z pokojnino ali plačo – ni se preverjalo).Zakonodajalec dejansko ni zagotovil enakopravno obravnavanje takšnih zapostavljenih družbenih skupin oziroma posameznikov, ki smo brezposelni brez denarnega nadomestila, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo pred epidemijo in iz tega ali onega razloga presegamo cenzus za denarno socialno pomoč in nas je diskriminiral. Opustitev zakonodajalca v napadenima zakonoma oziroma odklonitev oz izpustitev brezposelnih brez denarnega nadomestila, ki jim je prenehalo denarno nadomestilo pred epidemijo pomeni poseg v pravico do enakopravnega oziroma nediskriminacijskega obravnavanja iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za tako odločitev zakonodajalca ni obstajal kakšen ustavno dopusten razlog.Zakonodajalec tudi v napadenima zakonoma ni navedel definicije ranljive skupine, kar pomeni kršitev načela pravne države (2. člen Ustave), ki zahtevajo, da so zakonske norme jasne in nedvoumne in ne dopuščajo arbitriranja. V obravnavanem primeru je predmet presoje napadena zakonska ureditev, po kateri nam brezposelnim brez denarnega nadomestila oz, ki jim je to poteklo pred epidemijo nismo vključeni vsaj za solidarnostni dodatek kot druge skupine (upokojenci, ki pa imajo priliv pokojnino in lahko tudi drugo premoženje kot je stanovanje ali hiša ter lahko tudi partnerja z pokojnino ali plačo, študentje) ali kot brezposelni, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času epidemije.V času epidemije brezposleni brez denarnega nadomestila oz., ki jim je poteklo pred epidemijo in ki presegamo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči tudi nismo oproščeni plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja kot je to omogočeno samozaposlenim ali brezposelnim, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila in so ga pridobili v kolikor jim je delovno razmerje prenehalo v času epidemije. Nadaljna diskriminacija. Nedopsutno.S tem je zakonodajalec pri meni in tej skupini brezposlenih brez denarnega nadomestila oz, ki jim je poteklo pred epidemijo in ki presegamo cenzus za pridobitev denarno socialno pomoč posegel tudi v načelo varstva zaupanja v pravo (2.čl. ustave) v povezavi z (14.čl. ustave). Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), Uradni list RS, št. 49/2020 z dne 10.4.2020 in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), Uradni list RS, št. 61/2020 z dne 30.4.2020 sta v neskladju z 2. in 14. čl. Ustave. Zakonodajalec je posegel v načelo varstva zaupanja v pravo 2.čl. ustave (pravna država) in prvi odstavek 14. člena Ustave (nedopustna diskriminacija), saj je podano arbitriranje, dajanje nedopusnte prednosti eni skupini in zapostavljene druge.#UKREPI ZA VSE #OSTANIMO DOMA#SKUPAJ ZMOREMONi posamezne obravnave vsakega posameznika, ki bi na podlagi tega bilo odločeno ali mu gre nadomestilo ali solidarnostni dodatek, ni določitve ranljive skupine, ki bi bila upravilčna do solidarnostnega dodatka ali nadomestila v času epidemije (arbitriranje), dajanje prednosti eni skupini, ki že prejema prilive - pokojnino (upokojenci, ob tem pa imajo lahko tudi drugo premoženje kot je stanovanje in partnerja z pokojnino; ni se posamezno preverjalo okoliščine za odločitev o solidarnostnemu dodatku) in jim še nameniti solidarnostni dodatek in brezposlenim, ki ne izpolnjujejo pravico do denarnega nadomestila in jim je delovno razmerje prenegalo v času epidemije in jim še nameniti denarno nadomestilo v času epidemije in hkrati zapostavljanje druge skupine, to je nas, ki smo brez prilivov kot brezposelne osebe, ki nam je denarno nadomestilo prenehalo pred epidemijo in iz tega ali onega razloga presegamo cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči. Ni ukrepov za vse. Nedopustna diskriminacija. Arbitriranje. Predlagam, da se ta krivica popravi in se nam da dodatek za čas epidemije. Tudi mi moramo jesti. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11901.txt verso verso 3 11901 2020-08-21 1 293 Nezadostna podpora 2020-07-23 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/11901 Naj vlada poskrbi za osebe, ki dajejo pomoč osebam, ki same ne morejo skrbeti zase 24 ur na dan "Mami zagotavljam popolno oskrbo v domačem okolju, kar pomeni, da jo osebno oskrbim in sicer nudim ji pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in jo varujem, nadalje ji nudim zdravstveno oskrbo tako, da sodelujem z osebnim zdravnikom mame, organiziram dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, skrbim za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvajam določene fizioterapevtske postopke, oskrbujem rane, preprečujem ter oskrbim preležanine, nabavljam zdravila po receptu in pripomočke z napotnico (invalidski voziček, blazina proti preležaninami, preveze, plenice itd), pomagam mami pri gibanju, pomagam pri uporabi in čiščenju pripomočkov in nadalje nudim socialno oskrbo z pomočjo pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne predvsem sorodstvene zveze, urejam vso pošto in osebno administracijo, informiram zdravnico in patronažno sestro o stanju in potrebah mame, nadalje ji nudim vso gospodinjsko pomoč in sicer ji pripravljam primerno hrano in napitke, čimbolj zdravo in naravno, vzdržujem prostore in pazim, da je prostor primerno ogrevan, v katerih živi mama, postiljam in preoblačim posteljo, vzdržujem čistočo in perem perilo in obleke, urejam bivalno okolje glede na potrebe mame, itd, Pustil sem službo, da lahko pomagam onemogli mami. Naj vlada poskrbi za nas, ki dajemo pomoč osebam, ki same ne morejo skrbeti zase 24 ur na dan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11906.txt verso verso 0 11906 2020-08-22 4 136 Nezadostna podpora 2020-07-23 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/11906 ukiniti nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča/investitor že pri ureditvi zemljišča in z gradnjo plačal davek/ Predlagam, da vlada pripravi predpis, da se ukine nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, saj je investitor že plačeval davke in razne prispevke pri ureditvi zemljišča in pri gradnji objekta. Menim, da iz navedenega razloga tudi predviden davek na nepremičnine ni utemeljen, http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11910.txt verso verso 5 11910 2020-08-22 1 185 Nezadostna podpora 2020-07-24 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/11910 Ukinitev karantene da se ukine karantena ob - covid testu tudi za 3.drzave sveta! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11916.txt Dženita 11916 0 113 Neustrezen Podoben predlog je že v razpravi: predlagam.vladi.si/predlog/11896 2020-07-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/11916 Vrednotenje prekrškov "Moj predlog je namenoma zelo kratek zato, da ga dodatno izoblikujete tudi sami. Namesto sedanje enotne kazni za vse bi lahko to spremenili tako, da bi regulirali kazen glede na cenovni razred avtomobila, ki bi ga vozili ob izdaji kazni policista. Namen predloga je, da bi po žepu kar se da enakovredno kaznuje prekrškarje. Če imaš minimalno plačo to je 100 evrov kazni že veliko; medtem ko ti to ne pomeni tako veliko če imaš 5-kratno minimalno plačo. Ponavadi si ljudje glede na njihov življenski standard izberejo avto primeren njihovem finančnemu stanju. Glede na to, da pravosodje zaradi nepovezovanja evidenc davčne uprave, policije in še katerega pristojnega organa ne dovoljuje regulacijo kazni po dohodku, saj ne bi uspeli ugotoviti višino kazni na mestu prekrška se zdi, da je predlog vsaj kot začasen ukrep, ki vsaj malce pripomore k pravičnosti o višini kazni smiselen. Dodatek: Lahko bi bile kazni višje na že predhodne kazni; če si že prej imel kartoteko na policiji zaradi kateregakoli prekrška/kaznivega dejanja ipd. bi bile nadaljne kazni narejene v prometu toliko hujše(višji zneski za prekrške ipd)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1192.txt pravica_ljudem 10 1192 2010-12-01 18 4735 Nezadostna podpora 2010-10-31 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1192 institucionalno varstvo in doplačevanje občine Prosim, da se odpravi zakon s katerim občina ali država naredi zaznamek na stanovanje za osebo, ki je zbolela za hujšo psihično boleznijo. Zdaviti se mora v instituciji kjer je pod nadzorom, da ne škoduje okolici ena od takšnih bolezni je shizofrenija. Ta ki je zbolel ni sam kriv da je zbolel in da se mora nadzorovano zdraviti pa tudi , će država ali občina za njega nekaj doplačuje ni prav, da mora to odplačati, naj se to da v zdravstveno zavarovanje ali kako drugače pokrije, ne pa da se ljudem jemlje streho nad glavo ker je država preveč požrešna. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11953.txt vido 2 11953 2020-08-27 2 161 Nezadostna podpora 2020-07-28 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/11953 Nestrankarsko vodenje (nepolitično kadrovanje) "Apeliramo na to, da nobena oseba, ki je AKTUALNI ČLAN katere koli politične stranke, NE SME OPRAVLJATI VODSTVENE FUNKCIJE v javni upravi ter podjetjih v državni lasti. To pravilo mora veljati vsaj še 2 leti, ko poteče funkcija, zato da se odpravi sum delovanja lastnih interesov in da se odpravi sum poseganja v samostojnost in neodvisnost sistemov oz. institucij. ZAHTEVAMO, DA - za vsak sum političnega kadrovanja, Komisija za preprečevanje korupcije uvede postopek na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in preuči ali so bili kadrovski postopki za imenovanje vodstvenih kadrov v skladu z zakonodajo, saj preprečevanje korupcije nikoli ni bila prioriteta nobene slovenske vlade! - pristojno ministrstvo pravočasno začne s postopki za javne razpise na vodstvena delovna mesta v javnih zavodih ter podjetjih v državni lasti in dosledno spoštuje strokovna merila ter v skladu z zakonskimi predpisi na področju zaposlovanja vodi zakonite in transparentne postopke! - privrženci/člani političnih strank ne smejo biti na vodstvenih položajih v javnih zavodih in podjetjih v državni lasti ter izkoriščati svoje funkcije za osebne interese in vzbujati sum v samostojnost, transparentnost in neodvisnost institucij! - so na vodstvena mesta postavljeni ljudje, ki nimajo “strankarske izkaznice”! Na vodstvena mesta se mora postavljati kandidate in kandidatke, ki se jih ocenjuje po kriterijih strokovnosti in kompetentnosti. Imeti morajo ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje! - se politika ne vmešava v vodenje državnih podjetij ter v prevlado korporacij nad državo! - vodstvene položaje v državi zavzemajo posamezniki, ki delujejo etično! Tisti, ki so obremenjeni s sumljivimi oziroma spornimi posli, ki se jih sumi na kazniva dejanja ali so jim bila ta dejanja v preteklosti celo dokazana, nimajo na vodstvenih funkcijah kaj iskati! S svojim preteklim delovanjem so namreč dokazali, da želijo lastne interese dosegati na škodo interesov tistih, ki bi jih morali zastopati. - Morda bi bil dober in racionalen korak v pravo smer ponovna uvedba državnega izpita iz javne uprave, ki bi pomenil nekakšno vstopnico v uslužbensko razmerje in bi preprečeval, da bi službo v javni upravi opravljale osebe, katerih strokovnost in znanje sta pomanjkljiva; izpit bi morali v določenem daljšem časovnem obdobju opraviti čisto vsi javni uslužbenci, ki so bili zaposleni po letu 2007, ko je bil omenjeni izpit brez pravnega razloga ukinjen. (vir predloga www.domovina.je/politicno-kadrovanje-po-slovensko/) - Kakšen sistem javnih uslužbencev Slovenija dejansko potrebuje, je jasno; to mora biti predvsem strokoven, apolitičen, karierni, profesionalni in visoko etični sistem, ki bo zmogel tako politiki kot državljanom zagotoviti najvišjo možno raven storitev in ki bo sposoben slabim predlogom in rešitvam, pa naj jih predlaga ali promovira kdor koli že, reči jasen in odločen ne. In v takšnem sistemu mora imeti politika strogo omejen vpliv. (vir predloga www.domovina.je/politicno-kadrovanje-po-slovensko/) Kot povsem navadni državljani ne poznamo zakonov, vendar menimo, da v kolikor niso dejstva in zahteve zapisane v zakon, se mora ta zakon spremeniti oz dopolniti! Sprašujemo se: - Kje igrajo vlogo pristojne institucije, kot so npr. Komisija za preprečevanje korupcije? Samo medijsko poročanje kot sankcija ni dovolj! - Je cilj aktualne vlade glede spornih poslov z nabavo zaščitnih mask in ventilatorjev prikrivati ali celo brisati dokaze? Je zato vlada zamenjala vodstvene položaje v kriminalističnih in preiskovalnih postopkih? - Kako lahko zaupamo vladi in pristojnim institucijam, saj od sistemov pričakujemo poštenost, strokovnost in politično neodvisnost? Dejstva: - Politično lobiranje z nameščanjem kadrov na vodstvena mesta družb oz podjetij v državni lasti, so stara in pogosta praksa že vse od osamosvojitve Slovenije (tako v javnih kot zasebnih sektorjih ter tako na lokalni kot na državni ravni). - Ob vsaki menjavi vlade se v državnih družbah zgodijo kadrovske menjave, katerim sledijo afere za afero. Imenovanja funkcionarjev v javni upravi ter v podjetjih v državni lasti vzbujajo sum, da je v ozadju interes po popolnem obvladovanju in okoriščanju lastnih interesov. - Nekatere menjave vodstvenih kadrov vzbujajo sum poseganja v samostojnost in neodvisnost sistemov oz. institucij. - Na nekatera mesta so postavljeni ljudje, ki so povezani z nekaterimi aferami in ljudje, ki prihajajo iz aktualne vlade. Tovrstna sporna imenovanja rušijo zaupanje v ustanove, v katere so bili imenovani! - Menjave v ključnih organih vzbujajo dvom o neodvisnosti in nepristranskosti sistemov. Primerov iz preteklosti je malo morje, navajamo konkreten primer aktualne 14. Vlade RS (vir vsebine podcrto.si/nova-vlada-na-vodilnih-polozajih-eticno-povsem-neprimerni-p...: - Janševa 14. Vlada RS je hitro zamenjala ključne ljudi v varnostno-obveščevalnem sistemu. Že na prvi seji so zamenjali generalno direktorico policije, načelnico generalštaba Slovenske vojske (SV) in generalnega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Nato so sledili imenovanje direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), zamenjava generalne direktorice Urada RS za preprečevanje pranja denarja, zamenjava direktorja uprave kriminalistične policije in zamenjava generalnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), piše STA. - Glede na to, da so se zamenjave zgodile v zelo kratkem času in hitro, gre za sum, da je v ozadju interes po popolnem obvladovanju varnostno-obveščevalnih služb. V ozadju bi lahko bil tudi interes SDS, da se prikrije nepravilnosti pri financiranju nekaterih medijev, ki so ji blizu, ali nabavah zaščitne opreme. In nenazadnje, zgleda kot da si aktualna vlada želi podrediti celoten sistem! - Za notranjega ministra je Janša predlagal Aleša Hojsa, do zdaj direktorja podjetja NTV24, d. d., ki izdaja televizijo Nova24TV. Televizija je eden izmed že omenjenih strankarskih medijev SDS. Financiranje teh medijev preiskuje policija. Stranke trenutne koalicije so nato Hojsa izglasovale za ministra. Hojs ima kot notranji minister nadzor nad delovanjem policije. - Visoko mesto v vladi zaseda tudi Božo Predalič, nekdanji direktor podjetja NTV24 in še danes član nadzornega sveta strankarske televizije. Prevzel je mesto enega izmed generalnih sekretarjev vlade. - Češnjico na torti pa predstavlja zaposlitev Franca Kanglerja v kabinetu notranjega ministra Hojsa. Nekdanji mariborski župan se je do zdaj znašel v vsaj dvajsetih predkazenskih ali kazenskih postopkih. Dokončno obsojen ni bil nikoli. A to ne pomeni, da je tudi nedolžen. Kot smo pri Pod črto večkrat poudarili, je vrhovno sodišče nedvoumno ugotovilo, da je Kangler pri zaposlitvi svoje strankarske kolegice na občini ravnal koruptivno. Kaznovan ni bil le zato, ker je tožilstvo proti njemu prepozno začelo kazenski pregon." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11964.txt Od besed k dejanjem 3 11964 2020-08-28 10 976 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Uvodoma pojasnjujemo, da je v skladu s četrtim odstavkom 42. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a, v nadaljevanju Ustava) izrecna prepoved biti član politične stranke določena za poklicne pripadnike obrambnih sil in policije. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF, v nadaljevanju ZJU) pojem javnega sektorja opredeljuje v 1. členu in sicer tako, da v javni sektor sodijo: državni organi in uprave lokalnih skupnosti,   javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi, druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Del javnega sektorja po tem zakonu tako niso javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost. Institucije širšega javnega sektorja (kot na primer javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država) vsebinsko in organizacijsko praviloma urejajo različni področni zakoni, podzakonski predpisi ter drugi akti, sprejeti na podlagi zakona (na primer statut družbe). Pri izbiri kandidatov za zaposlitev v javni upravi je treba slediti načelom strokovnosti, transparentnosti in enakopravnosti. V skladu z 122. členom Ustave je zaposlitev v upravnih  službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Na tej pravni podlagi pravila zaposlovanja javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ureja ZJU, ki na področju zaposlovanja postavlja predvsem dve načeli: načelo enakopravne dostopnosti (7. člen ZJU), v skladu s katerim se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu, načelo javnega natečaja (27. člen ZJU), ki predstavlja pravni mehanizem, ki zagotavlja dosledno izpeljavo načela enakopravne dostopnosti. Po tem načelu se uradniki izbirajo na javnem natečaju, ki poteka javno in transparentno. Javni natečaj pomeni izpeljavo načela enakopravne dostopnosti delovnega mesta za uradnike v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti. Je mehanizem, ki zagotavlja objektivnejšo izbiro uradnikov in omogoča neizbranim kandidatom pritožbo in sodno varstvo. Bistvo javnega natečaja je konkuriranje med tistimi, ki izpolnjujejo natečajne pogoje. V izbirnem postopku javnega natečaja se preizkusi usposobljenost kandidatov in izbere kandidat po vnaprej določenih merilih. Izbere se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najprimernejši oziroma najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na  delovnem mestu. Kriterij strokovnosti je predpogoj tudi za imenovanje najvišjih uradnikov v državni upravi, torej uradnikov na položajih generalnih direktorjev in generalnih sekretarjev v ministrstvih, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot. Tako pri izbiri kandidatov za zaposlitev na uradniških delovnih mestih, kot tudi pri imenovanju najvišjih uradnikov na položaje, je treba slediti načelom enakopravnosti, transparentnosti in strokovnosti. Namen veljavne pravne ureditve je zagotoviti transparentnost postopka izbire vseh uradnikov, tudi uradnikov na položajih, in s tem višjo kakovost in strokovnost državne uprave.  Za izvajanje izbire uradnikov na najvišjih uradniških položajih v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih skrbi uradniški svet, ki je pristojen tudi za določitev standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti kandidatov za položajna uradniška delovna mesta. Položajnega uradniškega delovnega mesta ni mogoče zasesti brez predhodnega javnega natečaja in postopka pred posebno natečajno komisijo. V skladu z veljavno ureditvijo na najvišja položajna uradniška delovna mesta ne sme biti imenovan nekdo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni strokovno primeren oziroma nekdo, ki ne izpolnjuje pogojev za zasedbo položaja, določenih v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Končna izbira je prepuščena funkcionarju, ki med kandidati, primernimi za položaj, izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši. Funkcionar lahko vselej oceni, da nobeden od predlaganih kandidatov ni primeren za določen položaj. Standardi strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, ki jih je sprejel uradniški svet na sejah dne 8.11.2010, 9.12.2013 in 11.4.2016 posebnim natečajnim komisijam služijo kot pripomoček oziroma orodje v postopku presoje primernosti kandidatov, hkrati pa zagotavljajo enoten pristop k selekcioniranju kandidatov. Standardi strokovne usposobljenosti so razdeljeni v dva poglavitna sklopa, vsak sklop pa na nadaljnja dva elementa: sklop: Izkušnje in managerske sposobnosti a.) obseg in kakovost delovnih in vodstvenih izkušenj ter sposobnost vodenja in upravljanja b.) vrednost vizije razvoja organizacijske enote ali organa sklop: Strokovna znanja c.) poznavanje področja dela ter razumevanje poslanstva in vloge organizacijske enote ali organa v sistemu č.) poznavanje načrtovanja in rabe virov. Prav tako je uradniški svet edini pristojen za imenovanje posebnih natečajnih komisij, ki v posebnem natečajnem postopku za vsak primer posebej ugotavljajo, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za določen položaj. Predstojnik kot predlagatelj posebnega javnega natečaja uradniškemu svetu predlaga začetek posebnega javnega natečaja. Uradniški svet v skladu z drugim odstavkom 178. člena ZJU s posebnim sklepom imenuje posebno natečajno komisijo. Praviloma je posebna natečajna komisija tričlanska in jo sestavljajo predsednik in dva člana oziroma največ petčlanska (predsednik in štirje člani). Vse prijave za položaje iz pristojnosti uradniškega sveta se zbirajo v Ministrstvu za javno upravo. Sestavni deli prijave in njihova vsebina so določeni v besedilu razpisa in v Standardih strokovne usposobljenosti. Po izteku roka za prijave Ministrstvo za javno upravo ugotovi, kateri kandidati na podlagi predloženih prijav izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, in ali so prijave pravočasne in popolne. Strokovna služba pristojnega ministrstva o procesnih predpostavkah in izpolnjevanju pogojev sestavi pregled v obliki tabele, ki ga skupaj z vsemi popolnimi in pravočasnimi prijavami kandidatov posreduje članom posebne natečajne komisije. V izbirni postopek posebnega javnega natečaja se uvrstijo vsi kandidati, ki so pravočasno poslali popolno prijavo in iz nje izhaja, da izpolnjujejo pogoje posebnega natečaja. V izbirnem postopku se preizkusi strokovna usposobljenost kandidata za opravljanje nalog uradnika na položaju s preučitvijo dokumentacije, ki jo je kandidat predložil v izbirnem postopku in z razgovorom s kandidatom, in sicer na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti. Posebna natečajna komisija oceni, kateri kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, so glede na izpolnjevanje Standardov strokovne usposobljenosti primerni za zasedbo določenega položaja. Pri tem ocenjuje izkušnje in menedžerske sposobnosti ter strokovna znanja kandidata. Kandidate, ki izpolnjujejo natečajne pogoje in ki so glede na Standarde  strokovne usposobljenosti primerni za položaj, se po abecednem redu uvrsti na seznam, ki ga predsednik posebne natečajne komisije posreduje predstojniku organa, ki je začel postopek javnega natečaja. Navedenim kandidatom in kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, ker po oceni posebne natečajne komisije glede na izpolnjevanje Standardov strokovne usposobljenosti niso primerni za položaj, posebna natečajna komisija v skladu s prvim odstavkom 64. člena ZJU izda poseben sklep. V obrazložitvi sklepa o primernosti oziroma neprimernosti kandidata se vključi tudi obrazložitev ocene kandidata, ki je vsebovana v ocenjevalnem listu. Zoper navedene sklepe kandidati nimajo pravice do pritožbe, lahko pa sprožijo upravni spor pred pristojnim upravnim sodiščem. S seznama primernih kandidatov funkcionar, ki mu je uradnik na položaju odgovoren, po lastni presoji izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši in ga bodisi sam imenuje (če gre za načelnika upravne enote) bodisi predlaga vladi v imenovanje (če gre za katerikoli drug položaj iz četrtega odstavka 60. člena ZJU). Če predstojnik oceni, da noben od kandidatov s seznama ni primeren za zasedbo položajnega delovnega mesta, lahko na podlagi drugega odstavka 64. člena ZJU zahteva od uradniškega sveta, da postopek ponovi ali pa, upoštevaje določila 178. člena ZJU, sam imenuje posebno natečajno komisijo. Položajnega uradniškega delovnega mesta po ZJU torej ni mogoče zasesti brez predhodnega javnega natečaja in postopka pred posebno natečajno komisijo. Končna izbira je resda prepuščena funkcionarju, ki med kandidati, primernimi za položaj, izbere tistega, ki je po njegovi presoji najprimernejši, funkcionar pa lahko vselej oceni, da nobeden od predlaganih kandidatov ni primeren za določen položaj. Bistveno je, da v skladu z veljavno ureditvijo na najvišja položajna uradniška delovna mesta ne sme biti imenovan nekdo, za katerega je bilo ugotovljeno, da ni strokovno primeren in seveda še manj nekdo, ki ne izpolnjuje osnovnih pogojev za zasedbo položaja, določenih v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. V skladu z 2. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ( Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) so funkcionarji osebe, ki so pridobile mandat za izvrševanje funkcije: s splošnimi volitvami (poslanec, župan, občinski svetnik), z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije (minister, varuh človekovih pravic) ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne (državni sekretar) ali sodne oblasti in župani. Pojasnjujemo, da funkcionarji, ki so na zgoraj naveden način pridobili mandat za izvrševanje funkcije, niso javni uslužbenci in v sistem javnih uslužbencev ne sodijo. Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je veljavna ureditev glede imenovanja uradnikov na najvišje položaje v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti ustrezna, da posamezni organi pri vodenju postopkov kadrovanja delujejo transparentno in zakonito, poleg tega pa veljavna ureditev omogoča tudi ustrezno pravno varstvo neizbranim kandidatom, v katerem se preveri zakonitost vodenja natečajnega postopka in pravilnost izbire. V zvezi s ponovno uvedbo državnega izpita iz javne uprave pojasnjujemo, da je uvedba povezana s spremembo zakona in sicer ZJU, pri čemer sprememba tega zakona trenutno ni v programu dela Vlade Republike Slovenije. Dosedanja praksa je pokazala, da se ustrezna raven strokovnosti javnih uslužbencev ne zagotavlja zgolj s preverjanjem znanja na strokovnih izpitih, ampak predvsem s permanentnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem. Zaradi tega je potrebno dati poudarek usposabljanju, pri novo zaposlenih javnih uslužbencih pa tudi uvodnemu seznanjanju z vsebinami, ki so bile včasih predmet strokovnega izpita za imenovanje v naziv. Obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv določa 89. člen ZJU.Po imenovanju v naziv mora javni uslužbenec najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, na katero ga napoti predstojnik, in ki zajema naslednje vsebine: ustavna ureditev, sistem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter razmerja med njimi, lokalna samouprava, sistem javnih financ, ureditev institucij Evropske unije in njenega pravnega sistema, upravni postopek in upravni spor in poslovanje organov javne uprave. Udeležba na usposabljanju iz navedenih vsebin je za javne uslužbence obvezna in šteje med redne delovne obveznosti.   Odziv Ministrstva za pravosodje Ministrstvo za pravosodje se z navedenimi načeli za izbiro kandidatov strinja in jih uveljavlja v vseh postopkih s svojega delovnega področja, prav tako pa navedena načela uveljavlja v zakonodaji s svojega delovnega področja. Poleg pogojev kompetentnosti, strokovnosti, ustrezne izobrazbe in izkušenj ter potrebnih posebnih znanj, je ministrstvo kot dodaten pogoj za imenovanje na funkcijo sodnika, tožilca in za funkcionarje Komisije za preprečevanje korupcije določilo osebnostno primernost. Po mnenju ministrstva veljavna javno-uslužbenska zakonodaja že sedaj predpisuje upoštevanje večine načel, ki jih je v predlogu navedel predlagatelj, na njihovo praktično izvajanje pa ministrstvo nima neposrednega vpliva. Posredno ministrstvo na izvajanje navedenega vpliva tako, da preko področne zakonodaje krepi nadzorne institucije in institucije pregona in sojenja, da pravočasno odkrijejo morebitne anomalije v sistemu (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o sodiščih, Zakon o državnem tožilstvu). Glede dela predloga, ki se nanaša na prepoved opravljanja vodstvenih funkcij v javni upravi in podjetjih v državni lasti članom političnih strank še dve leti po preteku mandata, pojasnjujemo, da je članstvo v političnih strankah sicer lahko ovira za nekatere zaposlitve v javnem sektorju (npr. Policija in Slovenska vojska), vendar mora biti takšna prepoved posebej utemeljena. Splošna prepoved bi prekomerno posegla v svobodo dela, ki jo določa 49. člen Ustave RS. Članstvo v politični stranki namreč ni pridobitna dejavnost, kar pomeni, da bi članom s takšno prepovedjo posameznikom, ki so člani političnih strank, onemogočili delo v javnem sektorju (vsaj na vodstvenih položajih). Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za funkcionarje ureja prepoved članstva in dejavnosti (27. člen) ter nezdružljivost opravljanja funkcije (26. člen). Instituta sta po našem mnenju ustrezno urejena, da preprečujeta nasprotja interesov, ki bi škodljivo vplivala na delovanje države. Posebne ureditve nezdružljivosti funkcij imajo tudi nekateri področni zakoni; s tem se interesi javnega sektorja dodatno varujejo pred nasprotjem interesov (npr. Zakon o poslancih, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o računskem sodišču itd.). Ureditev je ustrezna in po mnenju ministrstva ne zahteva sprememb." 2020-10-05 2020-07-30 72 https://predlagam.vladi.si/predlog/11964 dvig največje dovoljene mase za tovorna vozila "Glede na to kako se je napredoval razvoj vozil (tudi tovornih) menim, da bi bilo potrebno razmisliti o dvigu oz. odpravi omejitev glede največje dovoljene mase za tovorna vozila. Primer: tovorno vozilo MB (kiper) 3 osovine ima nosilnost 33 ton, vendar lahko po slovneski zakonodaji skupna masa vozila znaša le 25,5 tone. Se pravi da 1/3 vozila ni izkoriščena in posledično je prevoz preračunan na tono dražji kot pa če bi bilo vozilo polno obremenjeno. In na slabšem so spet kupci oz. potrošniki, ki plačajo višjo ceno. To bi lahko primerjali s tem, da bi sprejeli zakon, da se osebni avto registrira za 5 oseb, vendar se lahko v njem peljejo le 3 osebe, drugače bi bil avto pretežak. Da pa se pojavljajo izgovori, češ da slovenske ceste takšne obremenitve ne morejo zdržati, so pa krivi naročniki cest (DARS, DRSC, občine), ki kot naročnik niso izvajale nadzora nad ustreznostjo gradnje cest. Mislim, da je že vsakemu ""navadnemu"" državljanu RS jasno kako poteka gradnja cest v Sloveniji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1197.txt bobi06 11 1197 2010-12-01 5 5598 Nezadostna podpora 2010-11-02 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/1197 Popularizacija okolju prijazne električne mobilnosti Po hitrem postopku bi bilo potrebno sprejeti zakon, ki bi omogočal dodatne vzpodbude za nakup okolju prijaznih vozil. Eden od predlogov je znižana stopnja DDV po vzoru Nemčije. Na drugi strani bi bilo potrebno uvesti dodatno obdavčitev za umazana vozila z motorji na notranje izgorevanje. Prav tako bi okoljsko neoporečna vozila lahko vzpodbudili z brezplačno vinjeto, lahko bi subvencionirali zavarovanje, omogočili brezplačno parkiranje in ostale inovativne pristope, ki bi se Sloveniji pomagali uvrstiti med napredne države z najvišjim deležem električnih vozil. Z ukrepi nakup okoljsko nevarnih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje ne bi več bil smiseln. S trenutnimi vedno manjšimi vzpodbudami Ekosklada, izjemno počasno obdelavo zahtevkov in neskončno birokracijo pri postopkih Ekosklada bo Slovenija na tem področju močno zaostala. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11974.txt MiranM 13 11974 2020-09-02 5 301 Nezadostna podpora 2020-08-03 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/11974 Urbana drevesa "Ob vsakem neurju poslušamo poročila, koliko dreves je v naseljih padlo na stavbe in vozila. Praviloma gre za starejša/visoka drevesa, za katere se je v preteklosti neustrezno skrbelo ali pa so zaradi vplivov urbanega okolja pričela odmirati. Dodatni problem je, da v resnici ""nihče ni odgovoren"" za urbano drevje: odgovornost se pogosto podaja med komunalnimi podjetji občin in gozdarskim inšpektoratom (katerega fokus so gozdovi, sploh ekonomski). Zato predlagam, da se v ustreznem pravnem aktu razjasni odgovornost za urejanje, strokovno skrb in odstranitev dreves v urbanih krajih, kadar drevje ogroža vozila in stavbe ali lahko pade na prometnice. Nesprejemljivo je, da v naseljih vidimo (pogosto izven parkov) drevesa, katerih višina večkrat presega višino okoliških stavb, v izredno slabem stanju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11976.txt AnžeBarle 7 11976 2020-09-02 9 273 Nezadostna podpora 2020-08-04 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/11976 Izboljšanje varnosti v prometu "Predlagam, da se uvede obvezno obnavljanje - potrjevanje vozniškega dovoljenja vsake štiri leta. Zakaj? V določenem obdobju se v prometu veliko spremeni (kar nekaj nas je, ki smo vozniško dovoljenje pridobili pred desetletji, takrat ni bilo krožišč, promet je bil manjši,...). Tako bi bilo zelo dobrodošlo, da bi imetnik vozniškega dovoljenja enkrat na določeno obdobje moral potrditi veljavno vozniško dovoljenje, tako da bi se udeležil seminarja-izobraževanja, na katerem bi udeležencem predstavili novosti v prometu, jih seznanili z cestno prometnimi predpisi, prikazali kakšen film o posledicah nevarne vožnje ipd. Zelo dobrodošel pa bi bil, tudi tečaj varne vožnje (na Vranskem). Mislim, da je navečji razlog prometnih nesrečam na slovenskih cestah, da veilko udeležencev misli, da zna voziti oz. upravljati z vozilom, v resnici, pa ne ve zakaj se je pametno privezati, nima pojma o reakcijskem času in se mu zdi, da lahko skozi naselja drvi z več kot 50 km/h, večina jih ne zna niti pravilno držati volan, si namestiti sedež,... Torej tak ukrep bi zagotovo povečal varnost na cestah, hkrati pa občutno zmanjšal število nepotrebnih prometnih nesreč." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1198.txt stanislav kac 13 1198 2010-12-02 4 2683 Nezadostna podpora 2010-11-03 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/1198 Prometne površine "Predlagam, da vlada oblikuje predpis s katerim uredi predpise za ureditev prometnih površin, ki so osnova za varnost prometa: 1. Z novostmi predpisov ureditve prometa, ki so v fazi sprejema, je predvideno, da se na prometno površino kolesarjev razvrsti tudi različne prometne pripomočke z avtonomnim pogonom, kot so električni skuterji, skiroji in podobno, s čimer se ustvarja nevarna gneča na označenih preozkih kolesarskih stezah. Z novim predpisom je bo določena bočna varnostna razdalja 1,5 metra. V Ljubljani obstaja označena kolesarska steza, ki je ožja kot pol metra, različna enostezna vozila s pomožnim motorjem imajo krmila merijo v širino tudi pol metra, zaradi česar nastajajo nepotrebne nevarnosti že med srečenjem, vožnja mimo v stilu prehitevanja po teh pravilih pa sploh ni možna. Predlagam, da se predpiše minimalna širina dvosmernih kolesarskih stez v širini trikratne dovoljene maksimalne širine enosteznih prometnih sredstev s pomožnim motorjem. 2. Predvidena je maksimalna dovoljena hitrost za prometna enostezna sredstva s pomožnim motorjem. Ob tem nastaja vprašanje kako naj upravljalec takšnih prometnih sredstev kontrolira hitrost, če ni predpiana obvezna oprema za merjenje hitrosti. Predlagam, da vlada predpiše obvezno opremo predmetnih prometnih sredstev z merilniki hitrosti. 3. Označene kolesarske steze ob cestah so speljane tudi skozi semaforizirana križišča, ob njih navadno tudi pločniki. Za pešce so označeni prehodi čez površino za motorna vozila in pešci čakajo na zeleni signal tudi na kolesarskih stezah, ker v večini križišč ni oznake prehoda za pešce. Predlagam vladi, da predpiše obvezno risanje talne oznake prehoda za pešce tudi čez kolesarske steze. Kolesarske steze ne smejo biti nivojsko podrejene stranskim priključkom ampak potekajo v enakem nivoju kot površina vozišča za motorna vozila." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11980.txt Ivan Peter Benko 2 11980 2020-09-04 4 195 Nezadostna podpora 2020-08-05 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/11980 protikoronski ukrepi "Če obstaja možnost, predlagam naj se jasno določi kazen za nespoštovanje protikoronskih ukrepov za prebivalcev Slovenije, ki se ukrepov ne držijo v tujini. Namerno se udeležujejo zabav, mi pa naj plačujemo gospodarsko škodo? Kazni je treba tudi obrati, prazne grožnje nimajo smisla. Znesek obranih kazni naj se nameni v dobrodelne namene ali podobno. Odgovorno obnašanje bi moralo veljati za vse, neodvisno od destinacije potovanj. Če moramo doma sestavljati spiske oseb na večjih druženjih, pa naj še agencije, ki organizirajo zabave kot npr. na Zrču, dostavijo spiske oseb NIJZju ali zdravstveni inšpekciji. Ljudje lahko zbolimo kadarkoli, da oa namerno hodijo na množične zabave, pomeni samo objestnost - na račun ostalih davkoplačevalcev, ki pa v tem času niti do zdravnika ne pridejo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/11987.txt naivka 29 11987 2020-09-08 19 366 Nezadostna podpora 2020-08-07 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/11987 Soglasje manjšinskega solastnika nepremične za legalizacijo "V zvezi z osnutkom novega gradbenega zakona ( GZ-1) za legalizacijo nepremičnin, predlagam, da bi vnesli v zakon spremembo in sicer, da večinski lastnik ( npr. 75 % ) nepremičnine NE POTREBUJE SOGLASJE manjšinskega solastnika za legalizacijo nepremičnine. Da lahko objekt v celoti legalizira večinski lastnik, sploh če vso potrebno dokumentacijo uredi i in financira sam. V veliko primerih do sedaj se je izkazalo, da manjšinski solastniki ne dajo soglasja za legalizacijo večinskemu lastniku izključno z namenom nagajanja ali celo iz želje po pridobitništvu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12013.txt Ayrini 2 12013 2020-09-19 1 156 Nezadostna podpora 2020-08-20 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/12013 Delo na kmetiji V Slovenskem kmetijstvu primankuje delavcev za pridelavo sadja in zelenjeve, zato predlagam, da se za pridelavo in pomoč kmetom zaposli delavce iz Zavoda za zaposlovenje, ki prejemajo socialno pomoč, ki bi opravljali dela na kmetiji in prejemali delu primerna plačila. V primeru, da kmet ne more plačati višjega zneska kot bi ga želel, naj država priskoči na pomoč z dodatkom. V kolikor se delo iz strani za delo sposobnega delavca zavrne iz neopravičenega razloga zmanjša ali povsem ukine socialna pomoč. Z tako rešitvijo bi ljudje oz. predvsem mladi ostali v dobri psiho fizični kondiciji, ohranili ali pridobili bi nove delovne navade, kar bi pripomoglo h kasnejši pridobitvi službe. Predvsem pa bi začeli spoštovati kmete, domačo zemljo ter hrano. Če bi bilo možno, bi lahko država pomagala z plačilom prispevkov pri plačah. Oseba, ki bi na kmetiji delala bi lahko košaro raznovrstne zelenjave kupila po znižani ceni, kar bi lahko zvišalo domačo potrošnjo in samooskrbo. Takšno rešitev je mogoče doseči samo z skupnim sodelovanjem celotne Slovenske druzbe in politike za skupni boljši jutri. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12015.txt Izbrisan Uporabnik 31377 10 12015 2020-09-23 16 593 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18, v nadaljevanju ZKme-1) začasno ali občasno delo v kmetijstvu ureja v 105. a členu: Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili. Naročnik dela je lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v RKG, za katerega bo izvajalec opravljal določena dela na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. Izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je fizična oseba, ki opravlja delo po pogodbi iz prejšnjega odstavka. ZKme-1 za opravljanje začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu predvideva sklepanje pogodb civilnega prava. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; 61/20, v nadaljevanju: ZIUZEOP) v 76. členu ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu: Ne glede na tretji odstavek 105.c člena ZKme-1 lahko izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu do konca leta 2020 opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni. Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo zaradi epidemije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvesti o nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za čas opravljanja tega dela. Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov. V Sloveniji se v kmetijstvu vsako leto pojavi potreba po najemanju večjega števila sezonskih delavcev. V spomladanskem obdobju, ko je treba opraviti več ročnega dela v omejenem času oziroma v določeni razvojni fazi rastlin, je pomoč dodatne delovne sile nujna še posebej v trajnih nasadih (hmeljišča, vinogradi, sadovnjaki) in tudi v vrtnarstvu. Sezonsko delo urejeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja, začasno in občasno delo pa v ZKme-1 in 105.a člen obravnava sklenitev pogodb civilnega prava po Zkme-1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v skladu z Zakonom o urejanu trga dela vodi evidence brezposelnih oseb, vendar za napotitev le teh za sklepanje pogodb civilnega prava na podlagi Zkme-1, nima pravne podlage. V ZIUZEOP je izjemoma določeno, da se brezposelna oseba, ki je prijavljena v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, lahko napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1. Zakon o urejanju trga dela določa, da Zavod RS lahko brezposelne osebe napoti le na ustrezno ali primerno zaposlitev, zato se po ZIUZEOP že določa izjema napotitve na ustrezno ali primerno zaposlitev, saj se za občasna dela v kmetijstvu sklene pogodba civilnega prava. Tudi pri določbi o znižanju denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dodatnih dohodkov se zasleduje namen spodbujati delovno aktivnosti brezposelnih oseb oziroma ohranjati njihovo motivacijo za delo. Izjema je tudi, da se prejemnikom denarnega nadomestila omogoči opravljanje začasnega in občasnega dela za plačilo v znesku do 400 EUR in šele od tega zneska se denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dodatnega dohodka, tako kot to določa 67.člen Zakon o urejanju trga dela. Naslovno ministrstvo ocenjuje, da je predlog neutemeljen, ker je opravljanje začasnega in občasnega dela že ustrezno urejeno v veljavni zakonodaji." 2020-09-29 2020-08-21 43 https://predlagam.vladi.si/predlog/12015 Nakup EV za podjetja Predlagam, da država vključi med oprostitve plačila DDV tudi nakup električnega vozila za potrebe podjetja (osebnega vozila; ne predelanega oz. tovornega). Čudim se kako da tak ukrep še ni sprejet, saj bi s tem majhnim korakom zagotovo pozitivno vplivali na zmanjšanje CO2 (Slovenija ga ne zmanjšuje dovolj hitro), naredili uslugo naravi (pustite zdaj debato o tem od kje prihaja elektrika, čeprav je tudi to ključno, in kaj bomo z odsluženimi baterijami) in hkrati povečali gospodarsko aktivnost avtomobilarjev ter povečali investicijske aktivnosti podjetij. Torej nakup EV brez DDV za podjetja, kot je to v GB od letošnjega aprila. Lp http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12019.txt MatjažM 10 12019 2020-09-23 2 177 Nezadostna podpora 2020-08-23 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/12019 Karantena Predlagam ukinitev karantene za slovenske državljane in njihove družinske članove na 48h ki imajo nepremičnine v državah ki so na rdečem seznamu. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12021.txt Sili 24 12021 2020-09-23 5 345 Nezadostna podpora 2020-08-23 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/12021 Delo na kmetiji V Slovenskem kmetijstvu primankuje delavcev za pridelavo sadja in zelenjeve, zato predlagam, da se za pridelavo in pomoč kmetom zaposli delavce iz Zavoda za zaposlovenje, ki prejemajo socialno pomoč, ki bi opravljali dela na kmetiji in prejemali delu primerna plačila. V primeru, da kmet ne more plačati višjega zneska kot bi ga želel, naj država priskoči na pomoč z dodatkom. V kolikor se delo iz strani za delo sposobnega delavca zavrne iz neopravičenega razloga zmanjša ali povsem ukine socialna pomoč. Z tako rešitvijo bi ljudje oz. predvsem mladi ostali v dobri psiho fizični kondiciji, ohranili ali pridobili bi nove delovne navade, kar bi pripomoglo h kasnejši pridobitvi službe. Predvsem pa bi začeli spoštovati kmete, domačo zemljo ter hrano. Če bi bilo možno, bi lahko država pomagala z plačilom prispevkov pri plačah. Oseba, ki bi na kmetiji delala bi lahko košaro raznovrstne zelenjave kupila po znižani ceni, kar bi lahko zvišalo domačo potrošnjo in samooskrbo. Takšno rešitev je mogoče doseči samo z skupnim sodelovanjem celotne Slovenske druzbe in politike za skupni boljši jutri. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12023.txt Izbrisan Uporabnik 31377 12023 0 94 Neustrezen Podoben predlog je že v razpravi: predlagam.vladi.si/predlog/12015 2020-08-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/12023 Avtomobili in kolesarji "Zakonik, ki ločuje avtomobile v prometu od kolesarjev na kolesarski stezi. 8 kilogramsko vozilo z močjo 1 Hp (konj) se obravnava enako kot 1000kg vozilo s 150 Hp. To je nesmisel. Predlagamo da se uvedejo posebej kazni za kolesarje, ter posebej kazni za električne skiroje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12073.txt Contemplativus 5 12073 2020-10-13 7 169 Nezadostna podpora 2020-09-13 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/12073 Parkiranje in preglednost, prednostne ceste, občinski odloki o cestah "V Zakonu o pravilih cestnega prometa ni nikjer določeno, da bi bilo prepovedano parkiranje na mestu, kjer parkirano vozilo ovira preglednost v križišču, priključku, ovinku ipd. Prepovedano je recimo parkirati tako, da bi vozilo zakrivalo prometni znak, na ozkem ali nepreglednem delu ceste - ni pa določeno tam, kjer je sicer pregledna cesta, pa parkirano vozilo povzroči nepregledno situacijo. To se mi zdi povsem smiselno, saj parkirana vozila tik ob cesti in še recimo ravno pred križišče zalo zaprejo preglednost, kar povzroči nevarno situacijo. Tudi parkiranje pred križiščem je bolj slabo definirano - ali gre to samo za parkiranje na vozišču ali tudi izven vozišča? Predlagam tudi dopolnitev v Zakonu o cestah, po kateri bi bilo potrebno označiti, katere so prednostne in katere stranske ceste oz. cestni priključki. Po 6. členu mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo, razen ceste iz četrtega odstavka tega člena (gozdna cesta in cesta za lastne potrebe - zapornica ali prepoved prometa), dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča. Problem - v praksi, ko se pelješ po cesti, ne veš, ali gre za križišče kategorizirane ceste, ali za dovoz, privat cesto, drugo nekategorizirano cesto. Rešitev bi bila, da se najmanj s talno označbo označi ob robu prednostne ceste, da gre za nek stranski priključek. Če te talne označbe ne bi bilo, pa tudi vertikalnega znaka ne, potem bi voznik lahko vedel, da gre za križišče enakovrednih cest. Talna označba sicer že obstaja v pravilniku (5338 ali 5124-2 ali 5122), vendar bi moral nekdo določiti, da mora upravljavec ceste poskrbeti za takšno označitev v nekem roku. To predlagam za vse ceste, tako državne kot občinske (LC in JP). Občine bi morale uskladiti svoje odloke o cestah v 1 letu po sprejemu ZCes-1. Ker ni nekih vzvodov, so ti predpisi še sedaj neusklajeni. Kdo bi občine vzpodbudil k spremembi predpisov?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12076.txt Niko A 2 12076 2020-10-14 4 148 Nezadostna podpora 2020-09-14 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/12076 Meritve hrupa in emisij enoslednih vozil in štirikolesnikov na tehničnih pregledih "Prometna statistika je na splošno taka, da je prometa iz leta v leto več, kar je popolnoma razumljivo, vendar bi tu rad izpostavil posebno vrsto prometa in to je motoristični promet oziroma motoristi ter promet štirikolesnikov. Tega je iz leta v leto bistveno več glede na ostale vrste prometa in ta vrsta prometa se pretežno odvija z namenom uživanja v vožnji in nima nikakršne druge nujne ali ekonomsko opravičljive podlage, to je večinoma zgolj preživljanje prostega časa na cestah. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih nekaj čez 70.000 enoslednih vozil, lani je številka dosegla 100.000, za letos pa še ni podatka. Mejne vrednosti hrupa so določene z Uredbo mejnih vrednosti hrupa in sicer preko dneva do 75dB. Na eni regionalni cesti, ki je s tem prometom obremenjena, so bile izvedene uradne meritve, ki so pokazale, da je hrup krepko presegal dovoljene mejne vrednosti vse tja do 92dB. Posledice tega načina sproščanja in uživanja posameznikov pa čutimo tako prebivalci kakor tudi obiskovalci oziroma turisti na podeželju, sploh v Alpskih dolinah in na prelazih. Mirne vasi se ob lepih popoldnevih in lepih vikendih spremenijo v nevzdržno hrupno okolje s stotinami motoristov, ki iščejo na podeželskih cestah svojo sprostitev, nam pa povzročajo nevarnost, hrup, živčnost, stres in nenazadnje tudi vznemirjenje. Povzročanje vznemirjenja je v zakonu opredeljeno kot prekršek! Naj omenim tudi to, da ima veliko motoristov nameščene kamere za snemanje t.i. akcijske »GoPro« kamere, s katerimi snemajo tudi nas in našo privatno lastnino. Z motorjem le redki vozijo lepo tekoče, umirjeno, po omejitvah in le redki povzročajo le tolikšen hrup, kakor ga, za laično primerjavo, povzroča povprečen družinski avtomobil pri enaki hitrosti. Pri tem imajo precejšnjo odgovornost tudi proizvajalci in trgovci, ki na trg plasirajo tako hrupne motorje ter neizvajanje meritev hrupa in emisij na tehničnih pregledih. Večina vozi na način divjega pospeševanja iz ovinka, potem zaviranja pred ovinkom ter spet divjega pospeševanja naprej. Pri tem grmi iz izpušnih cevi, vohajo se bencinski hlapi in vozniki takšnih vozil se bodo morali začeti zavedati, da s svojim početjem zelo grenijo življenje ostalim cestnim udeležencem in občanom krajev, kjer se ta promet večinoma odvija. Predlog rešitve: ustrezne inštitucije in organi v državi naj temeljito premislijo in sprejmejo sklep, da mora biti enosledno motorno vozilo in štirikolesnik na tehničnem pregledu udeleženo pri meritvi glasnosti izpuha in emisij, saj z leti dušilci pri motorjih ne opravljajo več svoje funkcije tako kot so jo v času homologacije dotičnega vozila. Dušilci bi morali biti plombirani, tako da je onemogočeno neuradno poseganje v izpušni sklop, registrska tablica pa v nobenem primeru ne bi smela biti modificirano nameščena bolj poševno ali pomaknjena visoko pod zadnjo luč. Tudi formati registrskih tablic so različni in nekatere manjše tablice so slabo berljive in kot take omogočajo neke vrste anonimno udeležbo v prometu in pri eventuelni povzročitvi prometne nesreče jih ni možno identificirati. Prazni državni blagajni bi zelo dobro delo, če bi uvedli tudi višjo cestnino in registracijo ter višji davek za ta vozila, ki večinoma služijo za užitek, izvzeli pa bi tiste, ki jim je to edino prevozno sredstvo. Prav tako predlagam, da se za območja, ki se nahajajo ali mejijo na območje Nature 2000 in na podobna zaščitena območja ta vrsta prometa omeji, saj vznemirja tudi zaščitene živalske vrste. Kvaliteta bivanja v alpskih dolinah se je po zaslugi te vrste prometa v zadnjih leti zelo poslabšala. Avstrijci in Italijani so že sprejeli nekatere ukrepe kot so dnevne prepovedi vožnje po določenih cestah, gorskih prelazih ipd. V upanju, da boste predlog potrdili in ga izglasovali vas lepo pozdravljam!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12082.txt Janez Kranjski 5 12082 2020-10-15 11 529 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo uvodoma izpostavlja, da je bilo na splošno opisan predlog možno podati samo splošen odgovor. Motorna kolesa in štirikolesniki, ki so namenjeni za vožnjo po javnih cestah, morajo biti homologirani ali posamično odobreni, preden se dajo na trg. To pomeni, da morajo vsa ta vozila ustrezati evropskim in mednarodnim homologacijskim predpisom in da je njihov hrup ob prodaji v predpisanih mejah. V kolikor se vozilo predela, se mora zanj v skladu z 18. členom Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu: ZMV-1) opraviti postopek posamične odobritve predelanega vozila. Pri tem postopku se tudi ugotavlja ustreznost predelave in, v kolikor predelava vozila ni ustrezna in tako vozilo proizvaja več hrupa kot tako nepredelano vozilo, se take predelave ne odobri in vozilo ne sme biti udeleženo v cestnem prometu. Tehnično brezhibnost vozil se ugotavlja na rednih tehničnih pregledih vozil v strokovnih organizacijah za tehnične preglede vozil. Pri tem pregledu se pri motornih kolesih in štirikolesnikih ugotavlja tudi hrup vozila in, v kolikor le ta odstopa oziroma kontrolor meni, da hrup presega dovoljenega, lahko opravi preizkus hrupa z merilnikom hrupa. V kolikor nivo hrupa presega dovoljenega, se za tako vozilo določi napaka in vozilo se ne potrdi kot tehnično brezhibno. Vozilo je potrebno popraviti in ga nato ponovno pripeljati na tehnični pregled. Izpušni sistemi na vozilih morajo biti taki, kot jih je predvidel proizvajalec vozila oziroma proizvajalec izpušnega sistema, zato neko dodatno pritrjevanje, kot ga predlagate (»plombiranje«) ne pride v poštev. Tudi glede namestitve registrske tablice ZMV-1 v petem odstavku 35. člena določa, da morajo biti registrske tablice pritrjene tam, kjer je to predvidel proizvajalec vozila, in sicer tako, da so dobro vidne in čitljive, niso poškodovane, upognjene, zakrite, dodatno prevlečene ali prekrite. V kolikor to ne drži, je v ZMV-1 predvidena globa za voznika takega vozila. Velikost registrske tablice je predpisana s Pravilnikom o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 48/11, 4/13, 20/14, 31/14, 64/14, 53/16, 9/17 in 75/17 – ZMV-1), in sicer je za mopede predvidena v velikosti 150 x 110 mm, za motorna kolesa pa v velikosti 180 x 180 mm. Računalniško podprt sistem za registracijo vozil omogoča, da se za določeno kategorijo vozil lahko izdajo samo take registrske tablice, kot jih zanje predvidevajo predpisi, zato so napake na tem področju onemogočene razen, če bi lastnik sam zamenjal tablico in na vozilo namestil registrsko tablico drugega vozila. Tudi to ZMV-1 izrecno prepoveduje in za tako dejanje predpisuje globo. Poleg navedenega pa se ugotavlja tehnična brezhibnost vozil tudi s kontrolo v cestnem prometu, ki jo v skladu s 76. členom ZMV-1 izvajajo policisti in inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo. V kolikor se pri tem pregledu ugotovi na primer, da je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi, se tako vozilo lahko izloči iz prometa. Na podlagi navedenega smatramo, da je celotni sistem zagotavljanja ustreznih homologiranih ali posamično odobrenih vozil v cestnem prometu ustrezno zastavljen, tako da bodo taka neustrezna vozila ugotovljena in izločena iz cestnega prometa. Vaš predlog glede različne višine cestnine in stroška registracije vozila za vozila, ki se uporabljajo »za užitek«, in vozila, ki »so edino prevozno sredstvo« ni izvedljiv, saj se takega sistema ne da niti izvajati niti nadzirati." 2020-12-22 2020-09-15 35 https://predlagam.vladi.si/predlog/12082 Pospešitev postopka odmere DMV pri uvozu vozila "Pri uvozu vozila je pred registracijo potrebno zaprositi za odmero DMV in počakati na odločbo. Postopek lahko traja tudi mesec dni, in v tem času naj bi vozilo stalo na dvorišču in počelo nič. Kar je v nasprotju z vso logiko, saj ga kupimo za vožnjo in ne za opazovanje. PREDLAGAM: da se ob uvozu uvozniku ponudi ali a) plačilo pavšala v višini 12% vrednosti vozila ter nato po izdaji odločbe o DMV doplačilo ali vračilo, toda hkrati tudi možnost takojšnje registracije ali b) možnost čakanja na odločbo, toda hkrati tudi brez možnosti takojšnje registracije. To bi v postopek vneslo nekaj zdrave logike ter hkrati postopek približalo ostalim npr. plačilu dohodnine ipd." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12106.txt AndrejZoh 3 12106 2020-10-21 0 132 Nezadostna podpora 2020-09-21 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/12106 SOCIALNA POMOČ - KREDIT - ZAVAJANJE "Predlagam, da vlada takoj ukrene in odpravi absurd, ki je kot slišimo povsem zakonit. Socialna pomoč predstavlja kredit države do državljanov na način, da vračanje te socialne pomoči ni razviden iz odločbe, ki jo opravičenec socialne pomoči prejme. 128. člen po Zakonu o dedovanju je nujno potrebno ali spremeniti ali pa v odločbah o dodelitvi socialne pomoči na njega opozoriti, ne glede na to, da sta tukaj v igri dva resorna ministrstva. To je zavajanje na prikrit način. Se zavedate koliko mladih prejema socialno pomoč, ki se še danes niti ne zavedajo, da bodo to socialno pomoč nekoč vračali njihovi otroci ali partnerji. Pred podpisom kakršnekoli pogodbe je zmeraj potrebno preveriti vse klavzule in dejstvo, da prejemnik socialne pomoči ni obveščen v pogodbi, da je ta socialna pomoč kredit, ki ga je državi potrebno vrniti, je zame nesprejemljiv absurd, še manj pa dejstvo, da se gremo sociale na takšen zahrbten način." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1214.txt dadal 4 1214 2010-12-10 46 12930 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve V preteklosti je že bila dana Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena Zakona o dedovanju. Ustavno sodišče se je pri presoji dopustnosti posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja oprlo na t.i. strogi test sorazmernosti, ki izhaja iz 15. člena ustave. Zato je presojalo upravičenost posega zakonodajalca v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave RS) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave RS). Za dosego tega cilja je bil po njegovem mnenju poseg v pravico iz 33. člena ustave dopusten, nujen, primeren, ni pa bil sorazmeren. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-B- Ur.l. RS, št. 67/2001) pa je bila v skladu z odločbo Ustavnega sodišča vzpostavljena tudi sorazmernost posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in dedovanja. RS je kot socialna država (2. člen ustave) na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da iz pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) za dediča ne izhaja pravica, da bi lahko dedoval premoženje zapustnika, ne da bi bil hkrati pripravljen sprejeti morebitne obveznosti, ki so povezane z dedovanjem zapustnikovega premoženja. Mednje vsekakor sodi tudi obveznost povračila vrednosti dane socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejel od države. S to pomočjo se je za časa zapustnikovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja. Po presoji Ustavnega sodišča je bistveno, da imajo dediči povsem avtonomno možnost izbire, ali povrnejo prejeto pomoč in dedujejo celotno zapuščino, ali pa dopustijo izločitev dela zapuščine v korist dajalca pomoči (republika ali občina). V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. V 213. členu Zakona o splošnem upravnem postopku je določeno, da organ v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Obrazložitev odločbe vsebuje obrazložitev posamezne odločitve - izreka. Stranka vloži vlogo za denarno socialno pomoč, kar pomeni, da je predmet postopka v primeru vloge za denarno socialno pomoč odločitev o pravici do denarne socialne pomoči, zato izrek odločbe o denarni socialni pomoči vsebuje odločitev o upravičenosti do denarne socialne pomoči (ali se pomoč dodeli, v kakšni višini, za kakšno obdobje, za koga...), obrazložitev pa izrek pojasnjuje. O vračilu sredstev iz naslova denarne socialne pomoči, ki jo je prejemnik upravičeno prejel za čas življenja, odloča sodišče v zapuščinskih postopkih, kar pomeni, da to ni stvar upravnega postopka temveč sodnega postopka, zato CSD tega v odločbah o denarni socialni pomoči ni dolžan navajati, niti za to ne obstaja pravna podlaga. Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju odloči o vseh zahtevkih strank v zapuščinskem postopku, kar predstavlja pravni temelj – oziroma izvršilni naslov za pridobitev lastninske pravice dedičev ali RS. Hkrati tudi pojasnjujemo, da se na podlagi 154. člena Ustave RS predpisi RS objavljajo v državnem uradnem listu in morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Posamezen predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. S tem Ustava RS prebivalcem omogoča seznanitev z vsemi veljavnimi predpisi na območju države, zaradi česar tudi velja domneva, da so objavljeni splošni akti znani vsem ne glede na izobrazbo in tudi za vse veljajo enako. Skladno s tem je za socialno ogrožene prebivalce in državljane tudi predvidena brezplačna pravna pomoč, ki jo država omogoča vsem pod enakimi pogoji. Samo dejstvo, ali se je posameznik seznanil s pravnimi predpisi ali ne, v posameznem konkretnem primeru na uporabo pravnih pravil ne vpliva, saj se posameznik v pravnih postopkih na nepoznavanje prava uspešno ne more sklicevati (obrazložitev iz sodne prakse www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visje_del_in_soc_sodisce/ opr. št. VDS sklep Pdp 411/2007 ). Glede na stališče Ustavnega sodišča, menimo, da je sedanja ureditev primerna. Vprašanje povrnitve vrednosti dane pomoči bi bilo lahko urejeno tudi v predpisih o socialnih pomočeh. Vendar so se pravni strokovnjaki pri umestitvi teh določb odločili, da je bolj primerna ureditev, ki vprašanje povrnitve vrednosti socialne pomoči ureja generalno na enem mestu (v Zakonu o dedovanju), v enem predpisu in na enoten način, namesto parcialne normiranosti, po kateri bi lahko obstajala različna ureditev tega vprašanja glede na vrsto predpisa, ki bi urejal določene pravice. Hkrati omogoča sedanja ureditev realizacijo poplačila takoj ob uvedbi dedovanja, kar nedvomno prispeva k učinkovitejšem varstvu socialnih pravic drugih. Pojasnjujemo tudi, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in centri za socialno delo v praksi nismo zaznali, da javnost z določbami Zakona o dedovanju ne bi bila seznanjena. Takoj, ko se je izkazalo, da je treba javnosti posredovati dodatne informacije, je ministrstvo posredovalo informacije, povezane z izvajanjem 128. člena Zakona o dedovanju, centrom za socialno delo in medijem ter jih na primeren način objavilo na svoji spletni strani. Prav tako pa bo tudi nova vloga po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se bo začel uporabljati 1. 6. 2011, vsebovala obvestilo, da RS lahko v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju v zapuščinskem postopku uveljavlja omejitev dedovanja premoženja oseb, ki je prejemala pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Menimo, da bo način seznanitve državljanov z določbami 128. člena Zakona o dedovanju že na vlogi, s katero bo posameznik uveljavljal pravico po predpisih o socialnem varstvu, bolj učinkovit, saj v primeru nestrinjanja s pravnimi posledicami, ki jih določa 128. člen Zakona o dedovanju, posameznik pravice morda ne bo uveljavljal. V primeru, da bi šele obrazložitev odločbe vsebovala pojasnilo – opozorilo o vsebini 128. člena Zakona o dedovanju, bi bila torej stranka z navedenim seznanjena šele po izvedbi upravnega postopka. V skladu s 134. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, pa lahko stranka svojo zahtevo (vlogo za uveljavljanje pravice po predpisih o socialnem varstvu) umakne vsak čas med postopkom na prvi stopnji, do vročitve odločbe, v času ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitev odločbe. V primerih, ko bi seznanitev z določbami 128. člena Zakona o dedovanju vplivala na posameznika, da posamezne pravice ne bo uveljavljal, bi se upravni postopek o upravičenosti do pravice vodil zaman. Organ bi imel torej z vodenjem postopka samo stroške (materialni stroški organa, stroški za delo uradnih oseb), povrnitev katerih, kljub umiku zahtevka, od strank v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku organ ne more uveljavljati. Odziv Ministrstva za pravosodje Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje glede vračanja socialnih pomoči po smrti prejemnika pojasnjujemo, da Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 128. in 129. členu ureja omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. V prvem odstavku 128. člena ZD je določeno, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Vendar pa ZD v tretjem odstavku istega člena pušča dedičem možnost, da lahko dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo, da bodo povrnili vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. Za ta primer četrti odstavek istega člena določa, da ima Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Če se dediči ne odločijo za možnost, da povrnejo vrednost dane pomoči, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik in s tem omogoči dajalcu pomoči, da postane solastnik na stvareh zapustnikovega premoženja. Peti odstavek 128. člena ZD zaradi jasnosti določa, da se za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. Zakonodajalec je poskrbel tudi za socialni korektiv 128. členu ZD, ki je vgrajen v 129. člen ZD. Ta državi in občini omogoča, da svoje terjatve ne uveljavljata zoper socialno šibke zavezance, saj določa, da se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali otroci, ki so sami potrebni pomoči. Glede na opisano veljavno zakonsko ureditev pojasnjujemo, da po smrti osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, otrokom in partnerju, torej dedičem prejemnika pomoči, zneska pomoči, ki ga je zapustnik za časa življenja prejel kot socialno pomoč, ni treba vrniti, ampak postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije oziroma občine. V primeru, da želijo zapustnikovi dediči dedovati vse zapustnikovo premoženje, pa se lahko na podlagi tretjega odstavka 128. člena ZD prostovoljno obvežejo, da povrnejo vrednost zapustniku dane pomoči s strani Republike Slovenije oziroma občine in s tem pridobijo pravico do dedovanja zapustnikovega celotnega premoženja. Terjatev, ki jo v tem primeru pridobi Republika Slovenija oziroma občina do dedičev, pa je po četrtem odstavku 128. člena ZD do celotnega poplačila zavarovana z zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Možno je seveda tudi, da so ob smrti prejemnika socialne pomoči izpolnjeni pogoji iz 129. člena ZD in da država oziroma občina svoje terjatve ne uveljavlja. V zvezi s predlagano spremembo 128. člena ZD dodatno pojasnjujemo še, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije 30. novembra 2000 z odločbo U-I-330/97-28 deloma razveljavilo takrat veljavni 128. člen ZD, hkrati pa ugotovilo pojmovno ustreznost zakonske ureditve glede omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ter v 11. točki svoje odločbe obrazložilo: »11. V tem primeru je zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.« Izrecno želimo poudarit, da se dedičev, torej otrok in partnerja prejemnika socialne pomoči, v nebenem primeru ne obremenjuje z vračilom te pomči, saj se lahko po ZD država oziroma občina v okviru omejitve dedovanja po umrlem prejemniku socialnih pomoči poplačata največ do višine vrednosti celotne zapuščine prejemnika te pomoči, četudi bi bilo ugotovljeno, da je umrli prejel več pomoči, kot znaša vrednost zapuščine. Glede na zgoraj obrazloženo menimo, da je veljavna ureditev omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo socilano varstvo, ustrezna in da sprememba 128. člena ZD ni potrebna." 2011-01-11 2010-11-10 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/1214 Gantar Predlagam,da občanom o dogajanju okoli covid-19, kaj razloži tudi zravstveni ali pa predvsem ON.Sedaj pa nam o vsem razlagajo razni Kacini,ki mislijo ,da vse vedo. Zdravstverni minister bi moral biti avtoriteta. Če ni pa naj se ga zamenja http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12183.txt Igor Stritih 12183 0 84 Neustrezen v skladu s pravili orodja predlagam.vladi.si kadrovske zadeve ne morejo biti predmet predloga 2020-10-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/12183 Placilo za dodatno zavarovanje naj gre direktno v zdravstvo "Pozdravljeni, Predlagam da gre znesek, ki ga placamo za dodatno zavarovanje, direktno v zdravstveno blagajno, brez posrednikov, kot so zavarovalnice. Zelo pomembno, sploh pri zdravstvu je da dobi cim vec denarja, ki ga placujemo za zdravstvo, najbolj posteno je da vse kar placujemo za zdravstvo gre direktno v zdravstveno blagajno in ne zavarovalnicam, ki si vzamejo del kot provizijo. To nima nobenega smisla in samo vpliva na zmanjsano kvaliteto zdravstvenega servisa in nizje place v zdravstvu. Ce placujemo zdravstvo, mora ta denar dobiti zdravstvo, ne zavarovalnice, saj gre za javno zdravstvo, ki potrebuje denar za svoje delovanje in zal nima nic od tega da zavarovalnice odzirajo del denarja, brez vsakrsnega smisla, razen da denar odteka iz zdravstvenega sektorja, kjer ga nujno potrebujejo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12187.txt Ana Sols 2 12187 2020-11-18 2 175 Čaka odziv 2020-12-18 2020-10-16 43 https://predlagam.vladi.si/predlog/12187 Odstranitev vseh covid 19 ukrepov razen za tiste ki želijo Dokazano je da je smrtnost v primeru covid 19 le za 0.04 % večja kot pri gripi. To kaže na nesmiselnost ukrepov. Vladi predlagam da odstrani vse ukrepe zaradi njihove nesmiselnosti upoštevajo pa naj se prostovoljno. Upoštevajo naj jih le tisti ki si to želijo ker so v rizični skupini in je njihov strah pred okužbo utemeljen. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12247.txt luka666 18 12247 2020-11-28 11 415 Čaka odziv 2020-12-28 2020-10-29 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/12247 Policist enakovreden državljan "Prelog: Policist je enakovreden za vse prekrške kot ostali ""navadni"" državljani. Če se pa odkrije, da je bil postopek nad njim pomanjkljiv ali narobe izveden (olajšanje kazni) se kaznuje vse ki so delovali v tem postopku. Primer: Policist (izven službenega časa) se pod vplivom alkohola zaleti v policijsko vozilo zaradi prevelike hitrosti. Sankcije: 6 mesecev suspenza (obdrži vozniški izpit) PS: ta policist še vedno zelo pogosto vozi pod vplivom alkohola in s prekomernimi hitrostmi skozi naselja in drugot. Edino kar je dobil, je opozorilo s strani načelnika njegove postaje. Navadnemu ""smrtniku"" pa bi pobrali izpit, nanizali vrtoglave kazni in še mnogo drugega. Se vam zdi to primerno?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1225.txt SomeOne989 1 1225 2010-12-10 2 1990 Nezadostna podpora 2010-11-11 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/1225 Finančna pomoč gorskim reševalcem 2 "Ponovno dajem na glasovanje predlog v upanju, da bo sedaj zadosti podpore, da bi se ta predlog začel odvijat v pravo smer.   Predlagam, da bi ob posredovanjih gorske reševalne službe v primeru, da se pohodnik v hribih poškoduje in je bilo ob reševanju ugotovljeno, da ni imel ustrezne opreme za hojo v hribih denarno kaznuje pohodnika, kazen bi dodelil vodja reševanja in bi potem podal podatke za kazen naprej na policijo, in od te kazni bi se denar nameni gorski reševalni službi, ki je posredovala v tistem času, za primer recimo: reševanje brez helikopterja 100% gre denar v društvo, ob posredovanju z helikopterjem bi se ta kazen nekoliko razpolovila in bi nekaj denarja dobila enota HeNMP za stroške goriva nekaj pa gorska reševalna služba. Vemo, da je bil pred kakšnim letom na televiziji prispevek o gorski reševalni službi iz Kamnika kjer so zbirali sredstva za dostojen objekt v katerem bi imeli vso opremo za posredovanja in vozila. In menim, da bi s takim načinom lahko omogočili brezskrbno nadaljne posredovanje in ohranitev društev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12251.txt toxi 2 12251 2020-11-28 5 355 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za obrambo Na Ministrstvu za obrambo se zavedamo problematike financiranja gorskega reševanja, ki je ob vse večjem številu nesreč v gorah še kako aktualna. Da bi se izognili kaznim in celovito sistemsko uredili omenjeno področje ter zagotovili stabilno financiranje, smo že sredi septembra pripravili sestanek s Planinsko zvezo Slovenijo, Gorsko reševalno zvezo Slovenije in Slovenskim zavarovalnim združenjem o dolgoročni ureditvi financiranja v gorah. Na podlagi sestanka Uprava RS za zaščito in reševanje pripravlja idejo morebitne nove ureditve financiranja, Zavarovalno združenje pa bo pripravilo ponudbo, upoštevajoč vse zavarovalniške standarde. Preučujemo tudi dobre primere praks iz Švice in Avstrije, ki jih bomo prilagodili slovenskim razmeram v zavarovalništvu in načinu reševanja v gorah in na težje dostopnih terenih. Ker je financiranje gorskega reševanja že v fazi načrtovanja, menimo, da omenjenega predloga ni smiselno obravnavati." 2020-12-29 2020-10-29 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/12251 Ukinitev davka za dražja osebna vozila "Pozdravljeni,   Vlada je 26.10. obravnavala in vložila januarja predlagano spremembo, kjer uvaja spremembe na področju obdavčitve vozil. Ker ni videti nobenih sprememb, je sklepati, da bodo po prvotnem predlogu dražja praktično vsa vozila. Razen par zelo luksuznih.   Vnovič pozivam, da se ukinejo oz. vsaj korenito spremenijo trenutni davki za vozila. To sta DMV (davek na motorna vozila) in davek na luksuz. Smo v težkih časih, države znižujejo davke, naša država pa ukinja davek na luksuz na račun podražitve VSEH vozil   To je zelo neposrečena rešitev, saj bodo vsakodnevna vozila, ki jih družine množično vsakodnevno uporabljajo, dražja za 200-300%, luksuzna vozila pa bodo cenejša za par deset tisoč evrov, a še vedno ne dovolj, da bi se jih splačalo registrirati pri nas. Obremenili bi torej vse sloje - razen seveda najpremožnejših.   Za primer, če je davek na motorno vozilo za družinski avto tipa Golf ali Passat zdaj znašal 100 ali 200 €, bi po novem ta znesek znašal med 500 in 800 €. Po drugi strani pa bi nek drag mercedes bil cenejši za 50000 €. V teh časih je to popolnoma neproduktivna sprememba. Podražili bi torej najbolj prodajana vozila.   Zakaj preprosto ne ukiniti vsega skupaj ali pa vsaj zadevo zastaviti bolj prijazno? Neki članek v enem izmed dnevnih časopisov je omenjal par evrov višji cestni sklad za vse, kar bi pomenilo iste prilive, s čimer bi nakup bil lažji čisto za vse. Tudi za najdražja vozila, ki jih po tem ne bi bilo smiselno registrirati drugje.   Dajmo malo razmišljati praktično in logično, visoke dajatve pomenijo padec kupne moči, tega si pa ne želimo. Sploh pa ne v teh časih, ko je gospodarstvo osiromašeno.   Lep pozdrav vsem!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12271.txt Janko Motornik 5 12271 2020-12-01 3 254 Nezadostna podpora 2020-10-31 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/12271 Strdki v žilah Vladi predlagam, da skupaj z zdravstveno stroko opravi širšo razpravo o tem, kako bi preprečili, da ljudje zaradi strdkov žilah tudi umrejo. Obstaja zdravilo, ki to preprečuje, saj REČI kri bi lahko vsem tistim nad določeno starostjo, ki bi jo na podlagi statistike določila stroka dali zdravilo Aspirin protect 100 mg tablete. Tako bi se lahko izognili marsikateri smrti. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12296.txt Miro D. 10 12296 2020-12-04 5 238 Nezadostna podpora 2020-11-04 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/12296 Varnostna razdalja - sankcioniranje "Vladi predlagam, da razmisli o možnosti bolj pravične kazni pri varnostni razdalji. Glede na to, da se bo v bližnji prihodnosti odločalo o zmanjšanju nekaterih kazni je mogoče sedaj primeren trenutek tudi za ta predlog. Skratka, kazen za varnostno razdaljo bi morala biti dinamična in bi tako bila poštena za vse udeležence v prometu. V praksi bi to pomenilo, da bi kazen znašala 10,00€ za vsak meter premajhne varnostne razdalje. Nikakor ni prav, da je kazen enotna saj je teža prekrška precej različna ali imaš pri hitrosti 130km/h varnostno razdaljo 70m ali 5m. Zakon bi lahko bil zasnovan tudi tako, da bi nad 60% varnostne razdalje bila kazen 5,00€ za vsak manjkajoči meter. Vse kar je manj kakor 60% pa 10,00€ na manjkajoči meter. Nikakor pa ni prav da pri hitrosti 130km/h ima oseba A 70m varnostne razdalje, oseba B pa 5m. V primeru, da obe osebi dobijo policisti pri kršenju cestno prometnih predpisov dobita oba enako kazen, ki znaša visokih/nizkih 200,00€. Dejstvo je, da si nekdo, ki vozi tako rekoč na zadku tvojega avtomobila zasluži več kakor mizernih 200,00€ kazni. Praktičen primer; po AC se voziš z hitrostjo 130km/h in imaš pred seboj vozečim vozilom 50 metrov varnostne razdalje. Globa, ki bi jo prejel za prekršek bi bila pa 72m - 50m = 22m (22m*5,00€ =110,00€)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12305.txt skupaj_zmoremo 13 12305 2020-12-05 7 215 Nezadostna podpora 2020-11-06 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/12305 Znižanje DDV na maske in zaščitno opremo Maske so postale del našega vsakdana, brez njih ne moramo iz hiše, v trgovino, po nujnih opravkih. Zakaj moramo na izdelek brez katerega ne SMEMO opravljati vsakodnevnih dejavnosti plačevati 22% ddv. Predlagam, da se maske in potencialno tudi razlužila opusti davka ali zniža ddv na 9,5% kot to velja za hrano in podobne dobrine. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12332.txt AnOs 2 12332 2020-12-10 5 175 Nezadostna podpora 2020-11-11 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/12332 Eksponentna rast kazni za delodajalcem ki ponavljajo kršitve delovnopravne zakonodaje "Predlagam, da se uvede eksponentno rast kazni za delodajalce, ki ponavljajo kršitve pravic delavcem, saj se zdaj dogaja, da se nekaterim delodajalcem bolj splača plačati kazen in delavce še naprej izkoriščati po starem. Delovnopravna zakonodaja naj bi zagotavljala vsaj minimalne pravice, v praksi pa je marsikje divji zahod tudi zato, ker inšpekcija piše samo minimalne predpisane kazni ali pa samo opozarja, delavci pa še naprej izkoriščani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12358.txt urmel 0 12358 2020-12-15 3 147 Nezadostna podpora 2020-11-13 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/12358 Državljanstvo tujcem rojenim v Sloveniji "Ker ""samo še milijon nas je"" že nekaj časa ne drži več, ter je slovenščina v veliki manjšini, predlagam naj se ukine avtomatična dodelitev Slovenskega državljanstva vsem, katerih oboji bodoči starši ne bodo že imeli Slovensko državljanstvo. Veliko ljudi je migriralo v Slovenijo in tukaj rodilo otroke, kateri so avtomatsko dobili Slovensko državljanstvo, čeprav te priseljenci ne zmorejo niti komunikacije v slovenščini. Posledično tudi otroci ne govorijo slovensko, čeprav imajo Slovensko državljanstvo in to se hitro širi. Prav tako je zelo veliko takih kateri so bili rojeni staršem iz bivše skupne države (iz južnih držav) in doma še vedno govorijo v tujem jeziku. Te ljudje imajo sedaj Slovensko državljanstvo in imajo tudi navado iskati žene iz ostalih držav Jugoslavije, ki nato pri nas rojevajo in tako zopet pridejo do državljanstva ljudje, ki niso niti zmožni komunikacije v slovenščini. Kakor je vidno z ulic take družine nato živijo le od socialne pomoči in v upanju na višjo socialno pomoč, se še bolj razmnožujejo (torej manj zaposlitev in več prejemnikov pomoči!!!)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12403.txt MitjaSn 15 12403 2020-12-17 13 339 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve V zvezi s predlogom, v katerem predlagatelj predlaga avtomatično ukinitev dodelitve Slovenskega državljanstva vsem, katerih oboji bodoči starši ne bodo že imeli Slovensko državljanstvo, vam odgovarjamo, da pozitivna zakonodaja natančno določa pogoje za dodelitev državljanstva. Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2021-02-02 2020-11-18 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/12403 Denarno nadomestilo za brezposelnost, plačilo prispevkov "1. predlog: Vladi priporočam, da se uvede denarno nadomestilu za brezposelnost tudi v primeru če si samozaposlena oseba (so ravno tako ljudje, ki vam na pošten način plačujejo vse prispevke, davke in ostale traparije - in če jih ne, takoj dobiš že opomin, izterjavo za razliko od večjih podjetjih, ki (nikoli)ne odgovarjajo za veliko neplačil prispevkov zaposlenih ipd oz. jih ne kontrolirate in sankcionirate neplačila. ) Razlog za prenehaš z dejavnostno je v večini primerov, ker ti preprosto ne gre finančno več skozi (pa pustimo trenutno ukrepe zaradi korona virusu - o tem pišem kot dolgoročna rešitev), ali pa najdeš 1-2 pacienta, ki ne plačajo večjega zneska računa, ti pa si od tega računa ravno tako moral plačati davek predhodno, kljub temu da računa nisi in ga tudi po vse verjetnosti nikoli ne boš dobil plačanega)   2. predlog: Prav tako, predlagam da se uvede denarno nadomestilo za brezposelnost tudi v primeru ko da redno odpoved delavec. Kajti pri redni odpovedi se dela delavcem ogromna krivica. Če delodajalec ni zadovoljen s tabo (in mogoče delavec res ni sposoben, dela velike napake, je konflikten ipd) mu nadomestilo pripada, ker je delovno razmerje prekinil delodajalec. Če pa delavec ni zadovoljen z delodajalcem (neprestano nalaganje dodatnega dela, mobing, šikaniranje, neplačilo nadurnega dela, neprestane spremembe delovnega časa, razna nadlegovanje ipd. - pa pustimo to da lahko delavec prijavi delovno organizacijo na inšpektorat ker vsi vemo kdo na koncu dobi bitko - vsi vemo kako se rešujejo take zadeve) Da pa nebi nadomestila, dobil sedaj kar vsak, pa bi predlagala, da se kot dokazilo, da nisi bil zadovoljen z delodajalcem priloži pisna odpoved, v kateri mora biti naveden razlog odpovedi oz. da da delavec zavodu pravico, da to odpoved od delodajalca pridobi.   Hvala za odgovor." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12438.txt Aajnat 0 12438 2020-12-24 1 115 Nezadostna podpora 2020-11-25 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/12438 Dodana izjema pri koronskih ukrepih Strokovni komisiji za covid 19 in vladi predlagam, da dodajo izjemo pri prehajanju občinske meje, zaradi obiska dolgoletnaga partnerja. Nedopustno je, da lahko obiskujemo starše življenjskega partnerja, ki živi na drugem naslovu pa ne. Prosim, če to nemudoma razmislite in uredite v ukrepih. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12455.txt Nataša Zupanc 5 12455 0 56 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/12454 2020-11-26 https://predlagam.vladi.si/predlog/12455 Zaprtje gradbišč "Predlagam, da vlada takoj zapre vsa zunanja, nenujna gradbiša po Sloveniji za mesec dni. Nenujna so vse stanovanjske, poslovne gradnje, vsa cestna nenujna gradbišča. Odprta naj bi bila le nujna, ki bi trajala največ teden dni. Na teh gradbiščih pa bi bila nujna nošnja mask, nujna razdalja, prepovedano kajenje, pitje in hranjenje če ni mogoče zagotoviti minimalne razdalje 2m. Gradbišče so sedaj izzvzeta iz vseh odlokov, priporočil in nadzorov inšpekcijskih služb. Mnenje zdravstvene inšpekcije je, da gradbišča niso javne površine in da to ni njihovo področje. Na gradbiščih stavb ali cest se večina delavcev prevaža na delo in z dela v istem vozilu brez mask, na gradbišču načeloma nimajo mask, redkokateri pod brado. Delavci na gradbiščih kadijo in se tudi prehranjujejo tudi brez razdalje. Ti isti delavci niso vsi v samskih domovih, grejo na svoj dom, doma imajo družine, otroci se družijo med seboj, žene, če hodijo v službe večinoma opravljajo pomožna dela v kuhinjah, kot čistilke.... med bloki in v blokih se družijo..... Menim da so potencialni kandidati za širjenje okužb na delovnih mestih, četudi sami ne zbolijo. Še slabše je bilo ko so lahko prehajali mejo za 72 ur in upam, da bo ta ukrep ostal v veljavi, dokler bodo ljudje pri nas umirali. Država je zaprla vrtce, šole z omejitvami prepovedala delati mnogo dejavnostim: frizerske, pedikerske, masaže, vse neživilske trgovine, čistilnice, mesti in medkrajevni promet, gostinstvo, .... ostale vzdrževalne storitve v naseljenih hišah......gradbeništvo pa cveti ves čas, med prvo epidemijo, vmes in sedaj. Solidarnost do vseh nas in naših svojcev bi bila, da se zapre tudi ta dejavnost, ki nikakor ni življenjsko potrebna. V KOLIKOR SO VLADI POMEMBNA TUDI NAŠA ŽIVLJENJA NAJ ZAPRE GRADBIŠČA. Hvala" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12484.txt Čenča 9 12484 2020-12-29 2 149 Nezadostna podpora 2020-11-28 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/12484 Pogojni odpust za nekatere zapornike Predlagam pogojni odpust tako kot je praksa v Avstriji in sicer, da se izpusti vse vikend zapornike z 50% prestane kazni... Predvsem sedaj med korono vikend zaporniki normalno hodimo v službo in si želimo, da bi lahko hodili v zapor pa nam tega ne dovolijo. Kje je problem? Ta čas se ne všteva v prestano kazen. Nekateri bi radi hitro odlslužili zaporno kazen in se vrnili v normalno življenje pa je zaradi te butaste korone že sedaj podaljšano za 5 mesecev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12485.txt Za-pornik 16 12485 2020-12-29 7 888 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje V zvezi z predlogom uvodoma pojasnjujemo, da smo na Ministrstvu za pravosodje in v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij z vso resnostjo pristopili k sprejemanju ukrepov za preprečitev širjenja epidemije novega koronavirusa. V tem okviru je bila od marca 2020 dalje sprejeta vrsta interventnih ukrepov, s katerimi se urejajo razmere v zavodih za prestanje kazni zapora. Gre za začasne rešitve glede pozivanja obsojencev na prestajanje kazni zapora, premestitve obsojencev, prekinitve prestajanja kazni in predčasnega odpusta, vse z namenom zajezitve širjenja okužbe in varovanja zdravja zaposlenih ter obsojencev. Glede predloga za pogojni odpust pojasnjujemo, da na podlagi 105. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18) o pogojnem odpustu obsojencev odloča komisija za pogojni odpust (v nadaljevanju: komisija). Skladno s prvim odstavkom 106. člena ZIKS-1 komisija odloča o pogojnem odpustu na prošnjo obsojenca ali z njegovo pisno privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika, ali na predlog direktorja zavoda. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) pa v 88. členu ne določa samo formalnega pogoja za pogojni odpust (odstotek prestane kazni), ampak v 5. odstavku določa tudi materialni pogoj, in sicer tako, da je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Iz navedene zakonske ureditve izhaja, da se o vsaki prošnji oziroma predlogu za pogojni odpust obsojenca vodi ločen postopek, o pogojnem odpustu pa odloči komisija, upoštevajoč določbe zakona in relevantne okoliščine konkretnega obsojenca. Glede izvrševanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, ki je urejen v 86. členu KZ-1 in 12. členu ZIKS-1 pojasnjujemo, da gre pri tem za t. i. alternativno obliko izvrševanja kazni zapora. Tudi v teh primerih sodišče izreče kazen zapora, a določi izvršitev kazni na način, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Navedeni način izvršitve kazni zapora je odraz humane kriminalitetne politike, ki si prizadeva za omejevanje represije pri izvrševanju kazenskih sankcij, kadar zaporna kazen v zavodu ni potrebna oziroma smotrna. Z njim se širijo možnosti individualizacije pri izvršitvi prostostne kazni, hkrati pa se dosegajo generalna in specialna prevencija ter resocializacija storilca. Že sama izvršitev kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna torej predstavlja določeno ugodnost, ki je niso deležni vsi obsojenci, ki sicer izpolnjujejo formalne pogoje določene v 86. členu KZ-1 in 12. členu ZIKS-1. Pogojni odpust za vse obsojence, ki so že prestali najmanj 50 odstotkov kazni in kazen prestajajo v obliki zapora ob koncu tedna, je tako po sami definiciji pogojnega odpusta in pogojev zanj neizvedljiv. Poleg tega bi kakršna koli oblika odpustitve kazni pomenila privilegiranje te skupine obsojencev in neenako obravnavo v primerjavi z obsojenci, ki kazen prestajajo v zavodu. Res je, da je določenim obsojencem s prekinitvijo prestajanja kazni zapora trenutno onemogočeno prestajanje kazni in da se čas prekinitve ne všteva v prestano kazen. Ob tem poudarjamo, da se s temi in še nekaterimi drugimi začasnimi rešitvami na področju izvrševanja kazenskih sankcij, sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, zasleduje pa se cilj preprečevanja širjenja okužbe z virusom COVID-19 ter zagotavljanje varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora. Glede na navedeno menimo, da so trenutno sprejeti ukrepi ustrezni in predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2021-01-25 2020-11-28 49 https://predlagam.vladi.si/predlog/12485 Poplačilo dolgov do države Ker imamo mnogi pošteni podjetniki vsak mesec likvidnostne težave pri plačilu obveznosti do države ( akontacija davka na dobiček, DDV, prispevki .... ), saj nam mnogi dolžniki, ki bi sicer lahko plačali svoje zapadle obveznosti ( nimajo blokiranih računov ), le teh iz neznanega razloga ne plačujejo, bi država morala razmisliti o mehanizmu, po katerem bi lahko dolžniki državi poravnavali obveznosti tudi z zapadlimi nespornimi terjatvami do svojih kupcev. Država ima edina mehanizme, da zapadli dolg tudi nemudoma izterja. S tem bi se dosegel povečani obseg denarja v obtoku ( ker bi bile poplačane obveznosti do države bi s prostim denarjem lahko v večjem obsegu poplačali svoje dobavitelje ), kar bi prineslo pozitivne učinke za vse udeležence v poslovni sferi. Branko R. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12502.txt Branko R. 0 12502 2020-12-30 2 134 Nezadostna podpora 2020-12-01 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/12502 Dvig kazni za onesnaževanje / odmetavanje smeti "Predlagam dvig kazni za onesnaževanje / odmetavanje smeti, saj je v okolici mest in v gozdovih pogosto zaznati smeti. V ožjem središču te smeti poberejo smetarji, v okolici mest pa to redko čistijo. Te smeti so atrakcija za male otroke, ki v prvih letih vse tlačijo v usta.   Poleg dviga kazni bi predlagala, da se ta dejanja bolj pogosto sankcionira. Vzor je Singapur kjer so dvignili kazni, mesto je pa izjemno čisto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12504.txt natalijab 0 12504 2020-12-31 9 147 Nezadostna podpora 2020-12-01 41 https://predlagam.vladi.si/predlog/12504 Prepoved prostega teka vozil (diesel) "Spoštovani, Vozniki vozil, predvsem dizelskih, svoja vozila zelo pogosto pustijo prižgana, v prostem teku, ko, na primer: - zapustijo vozilo za nekaj minut (dostavna vozila- kombiji, gradbena vozila, javna podjetja- razsvetljava) (kar lahko hitro postane 10-15 minut ali več) - nekoga čakajo in imajo vozilo prižgano. - se s pogovarjajo z znancem in pri tem izstopijo iz vozila ali ne.   Predvsem (stara, starejša) dizelska vozila s tem povzročijo veliko izpuhov z neprijetnim vonjem (smradom), kar onesnažuje okolje in zelo slabo vpliva na zrak osebe, ki gre mimo, oziroma celotnega okolja. Strokovne študije zavračajo takšno početje: gorivo ne more zmrzniti, motor se vseeno hitro ogreje- ima pa takšen prosti teko velik negativni vpliv na okolico (čeprav so na začetku pojava dizelskih motorjev to priporočali). Menim, da gre pri takšnih početjih zgolj za slabo navado in izredno nekulturni odnos do drugih.   PREDLAGAM: da se prepove prosti tek motorja za več kot 10 sekund, razen ko avto stoji na semaforju (pa tudi tukaj, so v Švici že pred 30 leti ugašali svoje motorje). To gre v korak z našo skrbjo za čisto okolje, zelena Evropa, in tovrstna početja izredno onesnažujejo okolico (tako kot predvsem dizelska, pa tudi ostala vozila, na splošno). Pri tem moramo biti zelo pozorni.   Srečno in lep pozdrav. Srčno upam, da boste to vpeljali. Živimo v skupnosti in ljudje ne smemo misliti samo na svojo lastno korist/udobje.   MP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12507.txt Matija Slo 17 12507 2020-12-31 15 193 Nezadostna podpora 2020-12-02 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/12507 davek na pse Predlagam vladi da uvede davek na pse..... http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12551.txt bosko 86 12551 2021-01-07 103 1027 Nezadostna podpora 2020-12-09 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/12551 Enostarševske družine, plačilo vrtca in nasploh ureditev regulativ glede enostarševskih družin Predlagam, da se poda predlog za drugačno obravnavanje enostarševskih družin, saj nas po neki uravnilovki ne morete enačiti s tistimi družinami, kjer 2 osebi skrbita za otroka, tukaj pa ena skrbi 24 ur. Glede na to, da smo družine razvrščene v razrede glede na seštevek vseh prihodkov, ki se deli s številom članov družine, izračun niti matematično ne pije vode, saj so stroški, ki recimo odpadejo na dodatno osebo v 3-članskem gospodinjstvu zanemarljivi, njen delež v skupno blagajno pa velik. Če ima recimo 3članska družina 1500e (3x500) prihodka in ima 750e osnovnih stroškov, jim še vedno ostane 250 e na osebo, če ima pa 2 članska družina 1000e (2x500) prihodka, jima pa ostane 125e na osebo, torej točno polovico, pri tem, da imata obe družini enak dohodek na družinskega člana. (Npr, vozijo se v enem avtu, stanovanjski stroški, ki so povsod isti, se delijo na 3, razlika v najemnini stanovanja pa je tudi minimalna). Pa tudi 2x več možnosti imajo za pridobivanje dodatnega dohodka, saj v primeru, da samski starš dodatno dela, mora pokriti stroške varuške in je potem finančno skoraj na istem, samo, da je 2x bolj utrujen, tukaj pa en starš lahko dela, drugi pa ga čuva. Tudi stroški za dodatno varstvo so tako nujni bivanjski stroški, če nimaš druge (brezplačne) možnosti in če odsotni starš ne izvaja stikov. Mislim, da se vsi strinjamo, da je vseeno razlika ali dobi 30e dodatka družina z enim ali pa dvema staršema, prav tako smo vsi izenačeni pri covid ukrepih, noben pa ne pomisli, da moraš sam z otrokom delati od doma, ko se že družine z enim otrokom pritožujejo. Enostarševski družini pripada tudi 30% višji otroški dodatek, kar v praksi pomeni v mojem primeru 9e več na mesec, pri računu za vrtec 247e, najemnini in podpovprečni plači. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12559.txt anononimna 8 12559 2021-01-08 4 140 Nezadostna podpora 2020-12-10 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/12559 Sprememba kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlagam vladi spremembo kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In sicer, da se tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije iz naslova, kot se krije obvezno zdravstveno zavarovanje, oz. da se krije iz državnega proračuna, v kolikor se obvezno zdravstveno zavarovanj krije iz drugega naslova. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12575.txt Boštjan TURNŠEK 3 12575 2021-01-12 5 153 Nezadostna podpora 2020-12-11 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/12575 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje "Mi mali ljudje, ki komaj shajamo iz meseca v mesec plačujemo dopolnilno zavarovanje, kot vi, ki imate velike prejemke. Res smo socialna država. Pri moji pokojnini, ki jo imam res kar visoko 620€, plačujem 45€ ker nisem vmes plačeval zavarovanja in sem sedaj ""nagrajen"" in plačujem več... To pomeni cca 7% prihodkov. Nekdo s povprečno plačo pa plačuje cca 3%. Predlog vladi: UKINITE DOPOLNILNO ZAVAROVANJE, TAKOJ." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12612.txt Socialna država 11 12612 2021-01-15 12 312 Nezadostna podpora 2020-12-16 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/12612 Pomoč samozaposlenim v turizmu "Pozdravljeni Sem samozaposlen turistični vodnik in voznik turističnega avtobusa. Z letošnjim poletjem smo imeli končno zapolnjene termine od oktobra do novega leta in upanje da bomo lahko delali. Logično da smo po suši prve polovice leta, ko smo bili prisiljeni zapreti s.p. le tega ponovno odprli pred jesensko-zimsko sezono, ko smo upali da bo vsaj malo bolje. V mojem primeru npr 1.10.2020. Le malo po tem, ste zopet prepovedali in zaprli vse dejavnosti, razglasili »epidemijo«, in letos delali in zaslužili zagotovo ne bomo nič. Smo pa že prejeli prve položnice za prispevke itd, jaz in meni podobni pa smo iz pomoči PKP 5 in 6 odpadli. (pogoj odprtje do 1.9.2020) Zato vprašanje kako naj plačamo stroške, če ne smemo in ne moremo delati, pomoči ne moremo prejeti (vsaj prispevkov) druge stvari (zavod ipd) pa za nas prav tako ne pomenijo niti rešitve niti ne želje. Ker delam kot samozaposlen vodnik in voznik avtobusa torej nimam popolnoma nobene podpore države v 2020. Vprašanje torej; Kako boste in ali sploh nameravate pomagati malim s.p., ki še vedno ne moremo imeti dohodka prav tako pa nobene pomoči države? Hvala in lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12617.txt BoštjanZ 12617 0 88 Neustrezen Ni predloga sistemske rešitve. 2020-12-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/12617 Zagotovitev ENAKIH možnosti pri ORGANIZACIJI izvajanja obveznega OŠ izobraževanja na daljavo. "Poziv Vladi RS za zagotovitev enakih možnosti pri organizaciji izvajanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja na daljavo. To pomeni, enako število ur posameznega predmeta tedensko ter enako dolžino trajanja teh pedagoških ur pri izobraževanju preko videokonferenc. Razlike pri organizaciji vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo med posameznimi osnovnimi šolami v Sloveniji so velike. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj čimprej sprejme Sklep, v katerem določi, da se organizacija vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo izvaja za vse osnovnošolce ENAKO. Menimo, da ni dopustno prepustiti organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo posameznim šolam oz. da je potrebno določiti sistemski okvir števila ur pouka tedensko za vse osnovnošolce enako (tudi učitelje). Predlog Izobraževalno-svetovalnega centra Šolska svetovalnica je: 1/3 vseh pedagoških ur, glede na predmetnik posameznega razreda tedensko, se izvaja v obliki videokonferenc, s trajanjem pedagoških ur za vse ENAKO. 1/3 vseh pedagoških ur glede na predmetnik posameznega razreda je načrtovano v obliki samostojnega dela. Vzpodbujajo naj se različne oblike aktivnega, samostojnega, timskega ter sodelovalnega učenja. 1/3 vseh pedagoških ur glede na predmetnik posameznega razreda naj se nameni vzpostavljanju socialnih stikov med učenci, učitelji in starši (spletne klepetalnice, krepitev medosebnih odnosov, itd.). KLJUČNO JE…da država ZAGOTOVI, da imajo vsi učenci v osnovni šoli ENAKO organizirano vzgojno-izobraževalno delo na daljavo. Za Izobraževalno-svetovalni center Šolska svetovalnica Alen Kofol, prof. def." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12618.txt Izobraževalno-svetovalni center Šolska svetovalnica 3 12618 2021-01-15 6 704 Nezadostna podpora 2020-12-17 33 https://predlagam.vladi.si/predlog/12618 Izberi svoj mehurček! "Predlog, ki ga še nihče ni javno omenjal, pa bi utegnil delovati Če privzamemo, da se večina drži ukrepov*, pa kljub temu še prihaja do okužb in pritiska na bolnice, v nečem tiči realni razlog za to, razlog, o katerem se javno malo govori, a nedvomno obstaja. Trenutno smo ljudje bodisi v delovnih organizacijah ali pa doma (ostali so kot se le da že izolirani). Pogosto pa sta v posameznem gospodinjstvu dva zaposlena v različnih organizacijah, kar pomeni, da se ob taki incidenci, kot jo imamo trenutno, okužbe širijo iz ene DO v drugo in posledično tudi do izoliranih skupin. * Ukrepi temeljijo na preprečevanju socialnih stikov IN zaščitnih sredstvih in skupaj NISO 100% učinkoviti. Do socialnih stikov kljub ukrepom prihaja (izjeme predvidevajo že ukrepi sami), zaščitna sredstva (in njihova uporaba) pa prav tako niso 100% zanesljiva, saj tam, kjer so stiki nujni, kljub poklicni uporabi prihaja do okužb. Janez dela v Elanu, njegova žena M. pa na občini, kjer dela tudi R., F. njena tašča, ki živi z njo pa čisti v bolnici. Tudi Jože, ki ima doma mamo s sladkorno, dela v Elanu. Ker zaščitni urepi niso 100% učinkoviti, se tako lahko v nekaj dneh njena mama naleze od G., ki je šel k zdravniku, ker si je zlomil nogo, pa sploh ni vedel, da je okužen. In nihče od njih ni kršil nobenega ukrepa, pa je kljub temu življenje ogroženo.   PREDLOG: Če bi se dogovorili, da dva tedna iz vsakega gospodinjstva hodi na delo le eden, razen če hodijo v isto DO, bi dobili prave ""mehurčke"" za dva tedna. Tiste, kjer v tem času ne bi prišlo do okužbe, bi po dveh tednih lahko ""združili"", tako da se vanje lahko vrnejo na delo tudi tisti, ki so bili v drugem varnem ""mehurčku"". Tisti, pri katerih se okužba pojavi, pa ostanejo v prvotnem načinu (se pravi, da so tisti, ki hodijo na delo v tako DO, edini člani gospodinjstva, ki hodijo na delo.), dokler ne mine 14 dni od zadnje okužbe. Tisti, ki ostanejo doma, lahko delajo od doma, so na čakanju, ali pa se začasno zaposlijo v tisti organizaciji v katero že hodi drug član gospodinjstva. 1. Vsi prebivalci se prijavijo svoj družinski mehurček, osebe, ki bodisi živijo skupaj, ali pa so v tesnih stikih. 2. Delodajalci in druge organizacije medtem prijavijo svoj delovni mehurček, za katerega dobijo lastno kodo. 3. Vsak družinski mehurček se lahko poveže z enim od delovnih mehurčkov in delodajalcu sporoči ali ostane doma ali pa bo hodil na delo.   1. Delodajalci javijo, kateri delavci ostanejo na delu in kateri ostanejo doma. 2. po končanem enem tednu izbrani državni organ vsakemu mehurčku javi, koliko okužb so zaznali med delavci iz obeh seznamov. Delodajalec obvesti delavce. 4. Tisti iz varnih mehurčkov so odgovorni, da se družijo samo z osebami iz ostalih varnih mehurčkov. 5. Osebe iz mehurčkov z okužbami v tem obdobju, se lahko družijo samo znotraj mehurčka.   IZVEDBA: ""za registracijo"" takih mehurčkov niti ne bi bila potrebna posebna aplikacija, preko davčnih številk in SMS sporočil, bi lahko dosegli večino (zaposlenega) prebivalstva. Tako bi ustavili širjenje med posameznimi organizacijami, skoraj tako učinkovito, kot pri popolnem zaprtju, obenem pa bi lahko gospodarstvo še vedno delovalo in lahko v nekaj tednih delovalo na polno. Poleg tega bi se znotraj takega mehurčka ljudje lahko celo družili (po enem tednu brez novih okužb v njem). To pa bi nadomestilo marsikak dosedanji ukrep (prehod med občinami, policijsko uro, v manjših skupnostih pa še kakšnega). DOPOLNILNI PREDLOG: Tako izolacijo posameznih skupin bi dodatno spodbudila začasna davčna politika, ki bi pravično razporedila dohodke tako, da tisti, ki delajo in tisti, ki bi morali ostati doma ne bi bili v bistveno drugačnem materialnem položaju, na primer da se plače zaposlenih progresivno (večje plače mnogo bolj) obdavčijo tako, da se iz teh sredstev financirajo nadomestila tistim zaposlenim, ki ostanejo doma. Če ti ne delajo od doma, bi načeloma morali dobit enako nadomestilo. PREMISLITE PROSIM!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12624.txt Peter Šiljan 11 12624 2021-01-16 2 174 Nezadostna podpora 2020-12-18 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/12624 obdavčenje kmetijskih zemljišč "Za nov davek na nepremičnine predlagam, da pri obdavčitvi kmetijskih zemljišč, ki so obdelana prizna 90% popust, glede na tista, ki to niso. S tem bi dosegli najmanj: - zmanjšali zaraščanje - stimulirali domačo pridelavo - zamanjšali število brezposelnih - ohranili vrednost zemljišč tistim, ki jih dejansko rabijo - povečali BDP LP jepr" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1263.txt jepr 1 1263 2010-12-24 3 3943 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davek na nepremičnine, ki se pripravlja, naj bi nadomestil zdajšnje dajatve, vezane na posedovanje nepremičnin in sicer nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od nepremičnega premoženja fizičnih oseb ter pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. V danes veljavnem sistemu kmetijska zemljišča niso predmet obdavčitve, za gozdna zemljišča, ki so dostopna z gozdnimi cestami, pa se plačuje pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Torej se ti dve podobni vrsti zemljišč obravnavata različno. Glede na to, da so obstoječe dajatve na nepremičnine prihodek občin in so namenjene zagotavljanju investicij in vzdrževanju javne infrastrukture ter drugih javnih dobrin na lokalni ravni, se obravnavajo kot neke vrste komunalna dajatev, ki prispeva sredstva za razvoj javnega prostora in storitev v okviru občine. Tudi v prihodnje bo davek na nepremičnine izvirni prihodek občin in namenjen istim ciljem. Glede na to, da imajo od razvitega javnega okolja posredno in neposredno koristi vse nepremičnine na območju občine in da njihova tržna vrednost odraža tudi vpliv razpoložljivosti in obsega javnih dobrin v določenem okolju, je osnovno izhodišče ob pripravi novega sistema davka na nepremičnine, da z davkom k razvoju lokalnega okolja prispevajo vse nepremičnine, ne glede na vrsto in lastništvo. Tako izhodišče izhaja tudi iz davčnega načela enakopravne davčne obravnave. Zato se predlaga, da se v obdavčitev zajamejo vse nepremičnine, kot davčna osnova pa se upošteva njihova tržna vrednost, ki se bo določila s sistemom množičnega vrednotenja nepremičnin. Glede na navedena izhodišča naj bi se v obdavčitev zajela tudi vsa kmetijska zemljišča. Taka je tudi praksa večine držav EU, ki za tovrstna zemljišča ne poznajo oprostitve, pogosteje pa poznajo olajšave, predvsem v obliki nižjih davčnih stopenj. Kako bo z obdavčitvijo kmetijskih zemljišč v Sloveniji, še ni sprejete odločitve. Proučuje se več možnosti, od tega, da se za obdelana in neobdelana zemljišča določi različne davčne stopnje, do tega, da se zaradi administrativne poenostavitev nekatera zemljišča res izvzamejo iz obdavčitve. Vsekakor pa so pričakovani cilji, ki naj bi jih z upoštevanjem predloga predlagatelja dosegli, zelo ambiciozni. Ne glede na izbrane rešitve bo namreč davek na nepremičnine relativno nizek in zato lahko vanj vgrajena politika služi le kot dopolnitev drugim ukrepom kmetijske zemljiške politike. Zato se bodo končne rešitve za predlog zakona o davku na nepremičnine prav gotovo oblikovale na podlagi medresorskih usklajevanj." 2011-01-26 2010-11-24 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1263 Licenca za zavarovalne zastopnike ki delajo na tehničnih pregledih "Spoštovani. Predlog za spremembo Zakona o zavarovalništvu   Organizacije ki izvajamo tehnične preglede se že veliko let ukvarjamo s težavami s kadri na področju referentov in kontrolorjev. Namreč pogoji za nastop na delovno mesto so zakonsko predpisani in zelo specifični, zato nimamo širokega nabora za izbiro kandidatov za nastop na delovno mesto referentov in kontrolorjev. Ko pa zaposlimo osebo ki mora te pogoje še izpolniti preden lahko samostojno prične delati, mora ta oseba opraviti številne izpite in nekateri so (po nepotrebnem) zelo obsežni in zahtevni. Za delovno mesto referent na tehničnih pregledih je tako predviden čas usposabljanja in pridobivanja pooblastil pri raznih agencijah (AZN, AVP, strokovni izpit ZUP...) cca 1 leto ali več! Kar se nam zdi za tako delovno mesto absolutno preveč. Lahko si predstavljate kako težko je nadomestiti osebo ki zapusti tako delovno mesto.   Danes bi Vas rad opozoril na nesmiselnost izpita za licenco za zavarovalnega zastopnika, ki ga mora referent opraviti v celoti, tudi za področja, s katerimi se temu delovnemu mestu ne bo NIKOLI srečal saj bo na temu delovnemu mestu sklepal samo zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Izpit za licenco zavarovalnega zastopnika pa obsega 8 področij :   1 finančno področje 2 zavarovalno-pravne osnove 3 trženje zavarovanj in pozavarovanj, varstvo potrošnikov in poslovna etika ter varovanje osebnih podatkov 4 premoženjska zavarovanja 5 življenjska zavarovanja 6 zavarovalni naložbeni produkti 7 pozavarovanja 8 preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na področju zavarovalništva   www.zav-zdruzenje.si/izobrazevanje/poklic-licenca-za-zavarovalne-zasto...   Menim, da vsaj 4 od navedenih 8 točk niso potrebne za osebo, ki sklepa samo avtomobilska zavarovanja. Predlagam, da se za referente tehničnih pregledov pripravi ločen izpit s področji, ki so dejansko potrebna za sklepanje avtomobilskih zavarovanj na tehničnih pregledih. Licenca za zavarovalno zastopanje pa naj velja samo za avtomobilska zavarovanja. Sporen se mi zdi tudi način ocenjevanja komisije, kjer mora kandidat, ki opravlja pisni izpit opraviti vseh 8 področij s pozitivnim izkupičkom vsaj 60 % za posamezno področje, torej tudi če 7 od 8 področij opraviš z odliko in ti spodleti samo pri enem področju, ne opraviš izpita. Tako veliko kandidatov ne opravi izpita v prvem poskusu. Ne pozabimo da kandidati niso študenti, ampak zaposlene osebe, ki se za izpit pripravljajo v svojem prostem času.   V upanju na razmislek o smiselnosti tako zahtevnega in obsežnega izpita za delovno mesto referenta na tehničnih pregledih, Vas lepo pozdravljam.   Želim pa ostati anonimen ker se ne želim izpostavljati pred zavarovalnim združenjem in agencijo za zavarovalni nadzor!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12643.txt MYKEY 2 12643 2021-01-19 0 169 Nezadostna podpora 2020-12-21 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/12643 Dodajte prejemnike denarne socialne pomoči v PKP7 "Lepo pozdravljeni,   predlagam, da v novi protikoronski zakon PKP7 dodate tudi prejemnike denarne socialne pomoči, ki so tudi socialno ogroženi kot drugi, ki ste jih uvrstili na seznam potrebnih pomoči. Bodite temeljiti in dosledni in pomagajte vsem, ki spadajo v to skupino.   Hvala, da sprejmete moj predlog in omogočite vsaj malo boljše življenje tudi prejemnikom denarne socialne pomoči, ki živijo pod pragom revščine.   Vse najboljše.   Senad" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12646.txt Sena.D 12646 0 131 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/12633 2020-12-21 https://predlagam.vladi.si/predlog/12646 Obdavčitev imetnikov delnic "Vladi R Slovenije predlagam, da se obdavčijo po 2% letni davčni stopnji vse imenske in neimenske delnice izdane na območju R Slovenije prav tako pa 2% davek od lastništva plačujejo tudi vsi slovenski državljani, ki so lastniki tujih delnic. Tako se obdavčijo vsi portfelji pravnih in fizčnih oseb, ki vsebujejo delnice in investicijski skladi, ki vsebujejo v portfelju delnice na dan 31. 12. vsakega tekočega leta. Davek v višini 2% se plačuje z denarnim nakazilom oz. z odtegljajem določenega števila delnic, obračunano po borzni koraciji. Davek gre v državni proračun. Izjrma so samo pokojninski skladi s tem, da je višina neobdavčenega dela po imenskih lastniških računih omejena na vsoto 50.000 €. Kdor ima na svojem računu (samo enem) več, je obdavčen z 2% davkom na lastništvo delnic. Ni pa navzgor limitirano lastništo obveznic in denarnih depozitov. Hranilne vloge na bankah so obdavčene glede na obrestne mere, svoje naredi vsakoletna inflacija. Donos državnih obveznic je pod kontrolo. Zlate naložbe so v R Sloveniji šele v zadnjem času oproščene ""davka na zlato"" in so minimalne. Cene zlata resda letijo v nebo vendar je obseg trgovanja z njim kot naložbenim zlatom čedalje manjši. V delnicah se skriva neobdavčen del bogastva slovenskih tajkunov in špekulantov. Resda je prodaja v času manj kot treh let obdavčena vendar so špekulanti našli načine kako tudi pozitvno zakonodajo obiti. Glede na to, da je očitno, da država nima resnega namena razlastniniti tajkune. Glede na to, da nikakršni ukrepi vlade v pokojninskem sistemu, v zdravstvu... nimajo nobenega efekta, če se dovojuje, da denar izginja v sanacijah bank, podražitvi izgradnje avtocest.... Na eni strani mečemo skozi okno (v malhe gospodov) stotine milinov evrov na drugi pa želimo z zdravstveno in pokojninsko reformo prihraniti nekaj deset milijonov evrov, kar je mačji kašelj v primerjavi s tem kar so si nekateri prilastninili celo uradno z izgravanjem veljavne zakonodaje. Zato je letna obdavčitev lastnikov delnic edini način, da država pride do manjkajočih sredstev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1267.txt Sony Globokar 10 1267 2010-12-24 3 1434 Nezadostna podpora 2010-11-25 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/1267 Vozila - priključni hibridi in električna vozila - subvencije Eko sklada "Pozdravljeni. Predlagam vladi, da uredi subvencioniranje in kreditiranje nakupa novih in rabljenih vozil na izključno električni pogon, kot tudi za priključne hibride. Prav tako predlagam, da se dvignejo nepovratna sredstva - subvencije za nakup vseh zgoraj navedenih vozil. Drži, da električna vozila pri svojem delovanju ne ustvarjajo CO2 izpustov in so zato bolj ""zelena"", če jih tako imenujemo. Drži pa tudi podatek, da so v tem trenutku tudi relativno neuporabna za daljša potovanja, saj polnjenje njihovih baterij zahteva preveč časa. Zato se mi nekako zdi izbira glede priključnega hibrida boljša izbira, saj tako eliminiram dve muhi na en mah. V službo bi se lahko vozil skoraj zastonj, saj bi uporabljal izključno električni pogon in vožnja v službo in nazaj mi predstavlja nekje 85 % celotne uporabe vozila. Lahko pa bi ga uporablja tudi za daljše poti, kjer ne bi rabil skrbeti glede načina polnjenja, saj v primeru izpraznjenja baterija, mobilnost ni ovirana. Osebno sem mnenja, da so v tem trenutku priključni hibridi bolj praktična rešitev za tiste, ki so od svojih delovnih mest oddaljeni do nekje 25 km, saj ima večina priključnih hibridov dosega ca. 50 km. To pomeni, da bi se velika večina ljudi, večji del uporabe vozila, vozila izključno na elektriko (pod predpostavko, da ga vsaki dan, po prihodu iz službe, napolnijo). S tem bi poskrbeli za čistejše okolje. Zato tudi ne razumem, da EKO sklad znižuje višino subvencij za električna vozila, za priključne hibride pa je sploh nima. Tukaj je možnost zgolj najetje ugodnega kredita (glejte povezavo ekosklad.si/public/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud. Menim, da bi tudi za nakup priključnega hibrida morala obstajati nepovratna sredstva, saj bi samo tako lahko motivirali prebivalce, da bi sploh pričeli razmišljati o teh prevoznih alternativah in tako postopoma opuščati vozila, ki v celoti uporabljajo zgolj motorje na notranje izgorevanje. V tem trenutku se priključnih hibridov ne izplača kupiti. Na spletu je več kalkulatorjev, ki omogočajo izračun stroška elektrike. Osebno lahko povem, da bi me v primeru uporabe priključnega hibrida, pot v službo in nazaj (ca. 50 km) stala zgolj 1,5 eur na dan (če bi ga polnil ponoči v nižji tarifi). Ko si narediš kalkulacijo lahko vidiš, da so ta vozila zelo uporabna in stroškovno učinkovita (za tiste, ki imajo večji del obveznosti v rangu vožnje do 50 km), saj bi tako lahko uporabljali le elektriko. V upanju, da nas čim več prispeva k izboljšanju podnebnih sprememb pozivam vlado in odgovorne, da pričnejo konkretno ukrepati in ponudijo realne vzpodbude in rešitve za prebivalstvo, ne pa da se zgolj pripravljajo suhoparne podnebne strategije, ki ostajajo, v veliki večini, zgolj mrtva črka na papirju. Hvala in lp." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12674.txt Vadi 10 12674 2021-01-27 10 147 Nezadostna podpora 2020-12-24 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/12674 Določitev maksimalnega zneska izplačanih socialnih transferjev "Spoštovani, predlog se nanaša na obdobje po koncu korona epidemije in z epidemijo povezanih ukrepov. Znano je, da naš socialni sistem določene skupine ljudi ne vzpodbudi k aktivnemu iskanju službe in odgovornemu ravnanju. Citiram: ""Posameznik od države ne dobi dovolj sredstev, da bi lahko pokril minimalne življenjske stroške, družine, v katerih sta nezaposlena oba starša, pa dobijo toliko sredstev kot družine s staršema na minimalni plači. Sistem socialne pomoči v Sloveniji ne deluje. Družina, kjer ni zaposlen nobeden izmed staršev, lahko prek državne pomoči dobi več sredstev, kot znašata dve minimalni plači. Po drugi strani pa so socialni transferji za posameznika brez družine tako nizki, da ga potisnejo na rob preživetja in ne pokrijejo niti uradno definiranih minimalnih življenjskih stroškov. "" www.rtvslo.si/slovenija/zakaj-nas-sistem-denarne-socialne-pomoci-revne...   Predlagam, da se izplačilo v denarju omeji na sledeči način: 1.) Obseg omejitev - predmet omejitev: denarna izplačila socialne pomoči, otroški dodatki in enkratni dodatki - niso predmet omejitev: nadomestilo za brezposelnost (izvira iz zavarovanja in je časovno omejeno glede na delovno dobo), porodniško / starševsko nadomestilo, štipendije, subvencionirana prehrana v šolah ter druge oblike subvencij, kjer družina ne prejme direktno denarja na račun (npr. bivanje v neprofitnem stanovanju se ne prekine) - delno predmet omejitve: subvencija plačila vrtca - vkolikor je vsaj en starš doma in od države prejem socialne transferje, se bivanje v vrtcu subvencionira za 4 ure dnevno (zaradi socializacije otrok, toplega obroka). Vkolikor bi želeli imeti otroka v vrtcu cel dan, morajo za vsakega otroka kriti razliko - oziroma ker nekateri vrtci ne razlikujejo v ceni med 4 in 8 ur, bi morali za takega otroka starši doplačati 60 eur na mesec.   2.) Izjeme: - omejitve veljajo zgolj za delovno sposobne - torej invalidi so izvzeti - prav tako so izvzete družine, kjer mora en član skrbeti za invalidnega družinskega člana (invalidni otrok ali partner)   3.) Časovni okvirji: - prvo leto ob nastanku pogojev za prejem pomoči posamezniku / družini pripada 100% celotnih sredstev, izplačanih v denarju - drugo leto od nastanka pogojev posamezniku / družini pripada 80% sredstev, - tretje do peto leto: posamezniku / družini se v denarju izplača maksimalno eno povprečno plačo. - od petega leta dlje: posamezniku / družini se v denarju izplača maksimalno eno minimalno plačo.   Kot rečeno, omejitev velja zgolj za denarna izplačila, z goraj navedenimi izjemami. Solidarnost je potrebna in nujna, a zaradi izgravanja, so omejitve potrebne." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12683.txt JK79 5 12683 2021-01-27 3 471 Nezadostna podpora 2020-12-26 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/12683 Zbiranje interesa državljanov za cepljenje - velja kot seznam Državljani lahko oddamo Vlogo za prijavo interesa za cepljenje proti COVID-19, vendar vloga ne šteje kot dejanska uvrstitev na seznam za cepljenje. Glede na vse vnesene zahtevane podatke ni ovir, da oddane vloge ne bi bile upoštevane kot uvrstitev prijavljenega na seznam za cepljenje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12714.txt SLOdrzavljan 3 12714 2021-01-29 2 169 Nezadostna podpora 2020-12-30 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/12714 Boljše železnice! V Sloveniji je železniška infrastruktura v slabem stanju. Tu mislim še predvsem železniške postaje. Te so po večini zelo stare in dotrajane. Hiše in skladišča, ki so kot del železniške postaje so zapuščene in ne v porabi še posebej na lokalnih železniških progah. Hiše bi lahko prenovili v dve stanovanji za dva sprevodnika/prometnika in njuni družini in tako mladim ponudili zaposlitev kot prometnik na železniški postaji pa še malo bi rešili stanovanjsko problematiko. Na železniških postajah bi lahko uredili čakalnice v hišah in prodajalno kart. Lahko bi naredili sistem, da bi na vlaku samo skeniran karto kakor na mestnem LPP, na železniški postaji pa bi jo kupil. Tako bi bil boljši pregled nad potniki, kdo je kupil karto in kdo ne. Nekatere železniške postaje pa imajo še tudi skladišča, ki so v neuporabi. Te bi lahko prenovila v nova skladišča, katera bi polnili z raznimi izdelki, ki bi jih sem pripeljali z vlakom, saj bi slovenske železnice morala ponujati poleg potniškega prometa tudi možnost tovornega prometa še posebej na lokalnih železniških progah. Slovenske železnice bi lahko ponujale lokalni tovorni promet za dostavljanje osnovnih živil v trgovine, kar pomeni, da bi lahko v zapuščenih skladiščih naredili trgovine. Tak transport bi bil seveda bolj ekološki, saj so ali pa vsaj večina železniških prog elektrificiranih, kar pomeni da bi vlaki delali na elektriko v primerjavi z tovornjaki, ki porabljajo fosilna goriva. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12722.txt Sava 12722 0 55 Neustrezen Ni v prisotjnosti Vlade RS. 2021-01-02 https://predlagam.vladi.si/predlog/12722 Prazniki --> Dela prosti dnevi med tednom "Spoštovani, Moj predlog obravnava dejstvo, da je vsako leto drugačno število dela prostih dni v letu, delodajalec zagotavlja vsako leto enako število dni dopusta, kar posledično pomeni več delovnih dni v nekaterih četih. V izenačitev tega in vzpostavitev konstantnega števila prostih delovnih dni predlagam, da se praznične dni, ki bi drugače padli na vikend, pretvori v dela proste dni ali v petek ali ponedeljek. Če je praznik torej v soboto, bi v tem primeru bil dela prost dan še v petek ali ponedeljek. 2021 je v tej temi še posebej problematično leto. Hvala in vse dobro v 2021." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12724.txt RH 12724 0 58 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan https://predlagam.vladi.si/predlog/10720 2021-01-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/12724 Pomoč za samozaposlene "Pomoč za samozaposlene naj se šteje v promet in če nekdo preseže letni promet pač plača višji davek kot je to narejeno v tujini. Sedaj pa nekdo ki v prvi polovici leta ni mogel delati in je sedaj prinesel notri le to vrača. Kot če bi moral vrniti nadomestilo za brezposelnost ko se zaposliš. Samozaposleni pa se lahko ukvarjajo z svojim poslom - tisti ki seveda lahko. Država se pri takšnem manevru ponovno ukvarja s palico kot pa korenčkom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12733.txt LepaSlovenija 1 12733 2021-02-02 1 121 Nezadostna podpora 2021-01-04 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/12733 Pomoč samozaposlenim PKP7 - z napako "Pozdravljeni Kratko vprašanje glede najnovejših ukrepov ob epidemiji. Sem samozaposlen turistični vodnik in voznik turističnega avtobusa. Z lanskim poletjem in izboljšanjem stanja smo imeli končno zapolnjene termine od oktobra do novega leta in upanje, da bomo lahko delali. Logično da smo po suši prve polovice leta, ko smo bili prisiljeni zapreti s.p. le tega ponovno odprli pred jesensko-zimsko sezono, ko smo upali da bo vsaj malo bolje. V mojem primeru npr 1.10.2020. Le malo po tem, ste zopet prepovedali in zaprli vse dejavnosti, razglasili »epidemijo«, in lani ter letos delali in zaslužili verjetno ne bomo nič. Smo pa že prejeli prve položnice za prispevke itd, jaz in meni podobni pa smo iz pomoči PKP 5, 6 in 7 odpadli. (pogoj odprtje do 1.9.2020) UTD ste podaljšali, pogojev pa ne. Zato vprašanje kako naj plačamo stroške, če ne smemo in ne moremo delati, pomoči ne moremo prejeti (vsaj prispevkov) druge stvari (zavod ipd) pa za nas prav tako ne pomenijo niti rešitve niti ne želje. Ker delam kot samozaposlen vodnik in voznik avtobusa torej nimam popolnoma nobene podpore države v 2020/21 Podaljšali ste ukrepe UTD, uvedli ukrepe kritja fiksnih stroškov, pozabili pa na nas ki smo s.p. zopet (zaprli pač zaradi epidemije v začetku 2020) odprli po 1.9.2020 ko je kazalo na izboljšanje. Vprašanje torej; Kako boste in ali sploh nameravate pomagati malim s.p., ki še vedno ne moremo imeti dohodka prav tako pa nobene pomoči države in smo kot taki povsem diskriminirani napram vsemu drugemu gospodarstvu? Hvala za odgovor in lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12750.txt BoštjanZ 12750 0 162 Neustrezen Ni predloga sistemske rešitve. 2021-01-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/12750 Sprejem pravilnika za opredelitev časovnice (prehodnega obdobja) pri novo sprejetih zakonih, pravilnikih, uredbah ipd. "Pozdravljeni. Povzetek predloga je, da vladi predlagamo naj obravnava možnosti sprejemanja novih ukrepov v Sloveniji na področju knjigovodske, računovodske, revizijske, finančne in druge sorodne storitvene dejavnosti v gospodarstvu , glede določanja rokov veljavnosti sprejetih sprememb( zakonov) na področjih, kjer sprejeti zakoni znatno vplivajo na organiziranost in samo implementacijo zakonov v praksi. Zaposleni, ki delajo na omenjenih področjih pa naj bodo upravičeni tudi do daljšega letnega dopusta ,podobno kot učitelji in sodniki, da se lahko dobesedno resetirajo in napolnijo baterije, da bodo lahko brez večjih zdravstvenih posledic oddelili svojih 40 let pokojninske delovne dobe. DA bodo zaposleni lahko imeli miren Božič in si kakšno uro na dan vzeli čas tudi za svojo družino. Kdor dela na omenjenih področjih v gospodarstvu ve, koliko neprespanih noči ima za seboj, koliko organiziranosti in koliko odpovedovanja je potrebno na račun sprejemanja zakonov čez noč!!! Primeri iz prakse: Dne 31.12.2020 je v uradnem listu bil sprejeti t.i. #PKP7, ki je stopil v veljavo takoj naslednji dan torej s 1.1.2021. Kaj se je dogajalo v praksi? Večina podjetji v gospodarstvu zaradi zaključka meseca morajo imeti zaključene bilance in vse ostale aktivnosti, ki sodijo zraven že 5 koledarski dan v mesecu na zahtevo lastnikov. Podjetja, ki so v lasti tujih lastnikov pa le ti pričakujejo oz. zahtevajo poročila za tekoči mesec že zadnji koledarski dan tekočega meseca. Zaposleni v gospodarstvu na omenjenih področjih smo torej morali poskrbeti, da smo v pičlem enem dnevu na dan 31.12.2020 prebavili celoten #PKP7 in ga implementirali v naše poslovne knjige, da smo poročali lastnikom ,državi in ostalim organom ( Furs,Ajpes ipd) prave podatke. Na tem mestu tudi kapo dol vsem zaposlenim, ki delajo na omenjenih področjih, ker so kot mali bogovi, da zmorejo prebaviti, obdelati in implementirati celoten PKP7 v enem dnevu! Med tem pa so določeni organi, od katerih smo pričakovali ključne informacije za poročanja in obračunavanja npr. stroškov dela odšli na kolektivni dopust do 10.1.2021!!! Drugi primer: Veljavni zakon o minimalni plači v RS opredeljuje višino le te s 1.1.2021 vezano na izračun življenjskih stroškov. V neki objavi na spletu po cca. treh urah raziskovanja na to temo sem zasledila, da bo objava o odločitvi pogajanj in o sami opredelitvi višine nove minimalne plače v RS najkasneje do 31.1.2021. Že sama pogajanja potekajo več mesecev, na koncu verige pa bomo implementirali spremembe zakonov ponovno v pičlem enem dnevu!!!! Se hecate!!!! Gospodarstvo planira višino stroškov dela že meseca septembra za naslednje koledarsko leto!!! Torej 31.1.2021 bomo v gospodarstvu šele vedeli, kje smo s tem stroškom glede na pogajanja… In še več, dne 31.12.2021 bomo ponovno čez noč morali poskrbeti, da bo 220.000 gospodarskih subjektov v Sloveniji pravilno obračunalo plače!!! Takšne in podobne zgodbe se dogajajo že vrsto let. Na drugi strani pa ima Statistični urad časa cca. 3 mesece, da objavi zadnjo povprečno plačo v RS. Na današnji dan je zadnja znana povprečna plača v RS za mesec oktober 2020!!!! DOVOLJ je časovnih pritiskov in sprejemanja zakonov v zadnjem trenutku!!! Na tem mestu prosimo vse, ki razumete predlog iz prakse, da pripomorete k temu, da imamo tudi v gospodarstvu prehodno obdobja največ 30 do 60 koledarskih dni, da lahko svoje delo opravljamo še bolj učinkovito, pravočasno brez hudih časovnih pritiskov, brez odrekanj, brez neprespanih noči. Da lahko podjetja drugi najbolj pomemben strošek ( strošek plač) takoj za stroškom materiala v proizvo. podjetji pravočasno planirajo, da imajo pravočasno zakonsko podlago in da imajo končno dovolj časa, da sprejete zakone prebavijo in jih pravilno implementirajo v svoje poslovanje. Ključnega pomena je organizacija! Naj tudi vlada končno poskrbi za ta del organiziranosti! P.S. Tako kot sodne počitnice in počitnice učiteljev naj država pokrije tudi strošek počitnic za omenjene zaposlene ,ki delajo na omenjenih področjih. Mislim,da bo s tem ukrepom tudi več zanimanja za opravljanje tega poklica,ki se ga velika večina na veliko izogiba prav zaradi časovnih pritiskov. Hvala,ker ste si vzeli čas in prebrali predlog do konca. Glasujete lahko anonimno in seveda po svoji vesti :) Lep dan v mojem imenu in pod ta predlog se brez težav tudi podpišem saj je spisan v dobri veri za boljši jutri. Simona Matko Počivalšek" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12758.txt Pravična 0 12758 2021-02-05 4 384 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance izpostavlja, da gre pri posredovanem predlogu za splošen predlog določanja veljavnosti (vacatio legis) sprejetih predpisov po objavi v Uradnem listu, kar pa po vsebini ne sodi v delovno področje Ministrstva za finance. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da splošen vacatio legis določa že 154. člen Ustave RS (15 dni, če predpis ne določa drugače) in temu sledi tudi Ministrstvo za finance pri pripravi predpisov iz svojega delovnega področja. Na davčnem področju se je celo izoblikovala posebna nomotehnična praksa določanja ločene veljavnosti in uporabe (zlasti) zakonov, in sicer zaradi sprejemanja podzakonskih aktov, kar torej pomeni, da se zakon začne uporabljati z zamikom tudi glede na določen vacatio legis.  Pri pripravi predpisov s področja Ministrstva za finance smo vezani tudi na zakonodajo Evropske unije in roke, ki so predpisani za prenos zakonodaje Evropske unije v slovenski pravni red. To obenem pomeni, da so tudi vsi deležniki na katere se predpis nanaša seznanjeni z roki že ob sprejemu predpisov na ravni Evropske Unije. Glede na to, da posredovani predlog omenja tudi primer iz prakse, ki je vezan na prehodno obdobje Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) sporočamo, da se ukrepi iz interventnega zakona sprejemajo po skrajšanih ali celo nujnih postopkih, predvsem zaradi dejstva, da bi pomoč iz interventne zakonodaje čimprej prišla do ciljnih skupin, katerim je pomoč namenjena, zato je temu primerna tudi njihova čimprejšnja uveljavitev.   Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Glede na navedeno pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, poleg minimalnega letnega dopusta pa ZDR-1 določa primere, ko delavcu že na podlagi zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta glede na njegove osebne in socialne okoliščine. Te okoliščine so: status starejšega delavca, invalidnost delavca, najmanj 60-odstotna telesna okvara delavca, nega in varstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Poleg tega že sam ZDR-1 v določilu prvega odstavka 160. člena določa, da se daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v zakonu, lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Delovna zakonodaja tako določa minimalne delovnopravne standarde, ki se lahko s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi nadgradijo, to je urejajo za delavca ugodneje. Navedeno izhaja tudi iz pravil hierarhije delovnopravnih virov. Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da navedena pobuda glede dodatnih dni letnega dopusta v primeru večjih delovnih obremenitev delavca ne zahteva spremembe sistemske zakonodaje, ki določa minimum delavčevih pravic. Dodatni dnevi letnega dopusta (tako pogoji za pridobitev pravice kot tudi število dni) se lahko za te primere določijo v kolektivni pogodbi oziroma sami pogodbi o zaposlitvi." 2021-03-01 2021-01-07 30 https://predlagam.vladi.si/predlog/12758 Sprejeti zakon,da so letne gume na avtomobilih prepovedane od 15.novembra naprej "Pozdravljeni! Vsi gledamo sedaj,ko je zapadel sneg po poročilih,kaki kaos imamo na cestah. Seveda vsi,ki na svojih vozilih nimajo zmontiranih zimskih pnevmatik,s prstom kažejo na službe za pluženje. Sedaj bo minister za promet in DARS napravil celo študijo,zakaj je prišlo do prometnega kolapsa! Zdi se mi celo,da tisti,ki imamo na vozilu predpisane zimske gume, da smo *butli*,saj se vozniki,ki imajo na svojih vozilih letne gume,iz nas delajo norca. Vsi vemo,da doben voznik z letnimi gumami ne bo montiral ketne tako dolgo,dokler mu vozilo ne bo obstalo. Predlagam vladi,da sprejme zakon za vse udeležence v prometu,to mislim na osebna in tovorna vozila,da morajo vsa vozila imeti od 15.novembra naprej obvezno zmontirane zimske gume. Le tako bomo v prometu vsi enaki in prepričan sem,da do takih kaosnih situacijah ne bo več prihajalo!!!!!!! Prepričan sem tudi,da bomo s takim zakonom na cesti v zimskih mesecih vsi veliko bolj varni! Lep pozdrav Milan" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1277.txt milan 12 1277 2010-12-29 11 2103 Nezadostna podpora 2010-11-29 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/1277 Prehod meje "Obračam se na Vas s prošnjo glede prehajanja meje z Republiko Hrvaško. Živim v eni izmed 32 obmejnih občin in nisem edini, ki ima enak problem. Veliko nas je takih, ki imamo nepremičnine, kmetijska zemljišča in sorodnike v sosednji Hrvaški in že mesece ne moremo do njih. Žal se počutimo kot drugorazredni državljani, na katere se država spomni edino v času pred volitvami. Zato Vas prosim, da v izjeme o prehajanju meje brez testa na Covid-19 ponovno vrnete imetnike obmejnih prepustnic in kmetijskega vložka. Menim, da to bistveno ne more vplivati na poslabšanje epidemiološke situacije v naši državi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12781.txt MladenT 3 12781 2021-02-09 3 120 Nezadostna podpora 2021-01-08 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/12781 Prepoved posipavanja cest s kamenim drobirjem v času izvajanja zimske službe "Pozdravljeni. Predlagam vladi, da sprejme pravni akt s katerim bo izvajalcem zimskih služb prepovedala posipavanje vozišč s kamenjem. Torej da bo stanje na regionalnih in lokalnih cestah enako tistemu, kot je na avtocesti. Dejstvo je, da posip vozišča s kamenjem zadostuje izključno za nekaj vozil, ki peljejo po cesti takoj po izvedbi posipa. Z njihovim premikanjem kamenje pomeče na stran ceste, tisti del vozišča, kjer se nahajajo pnevmatike, pa ostane prazen in tako kamenje, ki je na cesti, ne služi ničemer. Celo več. Povzroča škodo na vozilih, saj ko vozila z veliko hitrostjo zapeljejo čez dele ceste, kjer so kamni, le-te dvignejo in ti odletijo v nasproti vozeča vozila in jih poškodujejo. Zadeva tudi ne deluje na klancih, saj pride do enakega efekta, kot na ravninah. Hitrosti, ki jih dosegamo, torej preko 50 km/h povzročijo takšne pospeške tega drobirja, da kamenčki dejansko povzročajo zgolj škodo na vozilih. Predlagam, da se spremeni Pravilnik o izvajanju zimske službe, pri čemer se naj prepove posipavanje cest s kamenjem. Naj pa se okrepi posipavanje s soljo oz. naj se posipavanje izvede z okoljsko bolj prijaznimi snovmi. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12806.txt Vadi 6 12806 2021-02-10 10 210 Nezadostna podpora 2021-01-12 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/12806 Protikoronski paket - dodatki za dolgotrajnejše bolnike "Pozdravljeni. Izpostavljam skupino državljanov RS, ki je bila v vseh protikoronskih ukrepih finančne pomoči spregledana. To smo bolniki z dlje trajajočimi zdravstvenimi stanji, ki smo v nepretrganem bolniškem staležu vsaj pol leta. Zaradi prepovedi izvajanj nenujnih operacij se nam podaljšuje čas čakanja na operacijo, kar za seboj potegne, da nastajajo nove zdravstvene situacije, ki rezultirajo v nove obiske zdravnika in obiske specialistov. Situacija rezultira v podaljševanje jemanja zdravil, ki imajo stranske učinke in obiski zdravnika so zopet neizogibna posledica. Vsak obisk zdravstvene ustanove, lekarne, bolnišnice in specialistov potegne za seboj potne stroške, ki nam jih nihče ne povrne. Področni zakon je zastarel, okoren in omogoča povračilo stroškov samo, če je v roku od 1. do 31. dne v dotičnem mesecu bilo najmanj 5 obiskov in še to za najkrajšo razdaljo... in še to se povrne samo določen mizeren odstotek zneska. Bolezen ne izbira datumov, na pregled pri specialistu se ne pride znotraj enega meseca. Bolniško nadomestilo je 80%. V primerih minimalnih plač, je nadomestilo tako nizko, da ne omogoča normalnega preživetja skozi mesec, kaj šele, da je večina odhodkov povezanih z obiskovanjem zdravstvenih ustanov in lajšanjem bolečin. Zato menim, da bi bilo več kot smiselno pri finančnih ukrepih upoštevati tudi to skupino državljanov, ki brez zdravstvene oskrbe ne more živeti, ima zaradi epidemije posledice, ko ne pride na vrsto za operacijo in se agonija z boleznijo samo podaljšuje, stroški življenja pa gredo v nebo. Če lahko finančno pomoč dobivajo zdravi državljani, družine, socialni primeri, invalidi, zasebni sektor, itd, potem je tudi skupina zaposlenih z daljšim bolniškim staležem več kot upravičena do pomoči, saj ni sama kriva za nastalo epidemijo, a slednja najbolj vpliva nanjo. Zato prosim, da bi našli rešitve za finančno pomoč tudi tej skupini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12823.txt R S 10 12823 2021-02-12 2 87 Nezadostna podpora 2021-01-14 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/12823 Finančna pomoč zaposlenim z dolgotrajnejšim bolniškim staležem "Pozdravljeni. Izpostavljam skupino državljanov RS, ki je bila v vseh protikoronskih ukrepih finančne pomoči spregledana. To smo bolniki z dlje trajajočimi zdravstvenimi stanji, ki smo v nepretrganem bolniškem staležu vsaj pol leta. Zaradi prepovedi izvajanj nenujnih operacij se nam podaljšuje čas čakanja na operacijo, kar za seboj potegne, da nastajajo nove zdravstvene situacije, ki rezultirajo v nove obiske zdravnika in obiske specialistov. Situacija rezultira v podaljševanje jemanja zdravil, ki imajo stranske učinke in obiski zdravnika so zopet neizogibna posledica. Vsak obisk zdravstvene ustanove, lekarne, bolnišnice in specialistov potegne za seboj potne stroške, ki nam jih nihče ne povrne. Področni zakon je zastarel, okoren in omogoča povračilo stroškov samo, če je v roku od 1. do 31. dne v dotičnem mesecu bilo najmanj 5 obiskov in še to za najkrajšo razdaljo... in še to se povrne samo določen mizeren odstotek zneska. Bolezen ne izbira datumov, na pregled pri specialistu se ne pride znotraj enega meseca. Bolniško nadomestilo je 80%. V primerih minimalnih plač, je nadomestilo tako nizko, da ne omogoča normalnega preživetja skozi mesec, kaj šele, da je večina odhodkov povezanih z obiskovanjem zdravstvenih ustanov in lajšanjem bolečin. Zato menim, da bi bilo več kot smiselno pri finančnih ukrepih upoštevati tudi to skupino državljanov, ki brez zdravstvene oskrbe ne more živeti, ima zaradi epidemije posledice, ko ne pride na vrsto za operacijo in se agonija z boleznijo samo podaljšuje, stroški življenja pa gredo v nebo. Če lahko finančno pomoč dobivajo zdravi državljani, družine, socialni primeri, invalidi, zasebni sektor, itd, potem je tudi skupina zaposlenih z daljšim bolniškim staležem več kot upravičena do pomoči, saj ni sama kriva za nastalo epidemijo, a slednja najbolj vpliva nanjo. Zato prosim, da bi našli rešitve za finančno pomoč tudi tej skupini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12824.txt R S 12824 0 42 Neustrezen Enak predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/12823 2021-01-14 https://predlagam.vladi.si/predlog/12824 Dopust in regres za bolniško odsotnost "Spoštovani, po trenutni zakonodaji zaposlenemu za čas bolniške odsotnosti pripada celoten dopust in regres. To priprelje do zelo nepravičnih in absurnih situacij. Recimo, da je delavec od 1.1.2019 do 30.6.2020 na bolniški. Za 2019 mu priprada celololetni dopust, ki ga seveda ne more izkoristiti. Prav tako mu pripada za 2020 celoletni dopust. Recimo, da ima 25 dni na leto dopusta. Torej ga lahko od 1.7.2020 do 31.12.2020 izkoristi 50dni. Torej bo v 6 mesecih dejansko delal cca 57dni (107delovnih dni - 50 dni dopusta), namesto pravičnih 93dni (107delovnih dni - 13dopusta (polovica letnega)). Dopust je namenjen počitku od dela in ne počitku od bolniške. Poleg tega dobi še dvojni (2019+2020) regres, namesto polovičnega. Regres je po definiciji namenjen dopustu. Delavec pa sploh ne sme iti na dopust zaradi zdravljenja. Torej dobi regres in dopust, čeprav ne sme iti na dopust. Predvsem pa je to skrajno nepravično do delavcev, ki so ves čas prisotni, se trudijo in opravljajo delo namesto odsotnega delavca, še potem ko ni več na bolniški ampak odsoten zaradi dopusta, ki mu nepravično priprada. S tem je nagrajen delavec na bolniški, ostali pa opravljajo več dela.   Pravični predlog bi bil, da je dopust in regres sorazmeren delovnim dnevom, ko je delavec prisoten!   Če že ves čas govorite o nekonkurenčnosti/neproduktivnosti/neučinkovitosti slovenskega gospodarstva naj bo prilagoditev tega nepravičnega predpisa prvi logični korak.   s spoštovanjem" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12827.txt pamet v roke 11 12827 2021-02-12 4 185 Nezadostna podpora 2021-01-14 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/12827 Davek na izvedene finanančne instrumente "Predlagam ukinitev 40% davka na izvedene finančne instrumente odsvojene v manj kot 12 meseciih. Davek ne nesorazmerno visok, obenem pa večina takih instrumentov (opcije) zapade v 30 dneh in je 12 mesečni rok nerazumen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12849.txt Zdravko Balorda 2 12849 2021-02-16 0 84 Nezadostna podpora 2021-01-16 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/12849 Obvezna oprema vozila "Rezervne žarnice (sijalke). Na večini novih avtomobilov jo lahko zamenja samo usposobljena oseba. Pri LED in aktivnih žarometih je to delo za servis. Če pregori žarnica, avto parkiramo in pokličemo aisistenco oz. pomoč na cesti. Vsako vozilo ima veliko različnih vrst žarnic. Mislim, da ni potrebno voziti s sabo žarnic, kot obvezno opremo. Prva pomoč. Veljavnost ima 5 let. Se po petih letih res pokvari, če je hermetično zaprta? Rezervno kolo ali komplet za popravilo pnevmatik. To je dodatna teža vozila, kar pomeni več emisij. Če se predre lahko pokličemo pomoč na cesti. To mora biti stvar izbire voznika, če raje vozi rezervno kolo s sabo ali raje pokliče avto asistenco. Poleg varnostnega trikotnika in varnostnega brezrokavnika bi bilo smiselno tudi za osebna vozila predpisati gasilni aparat." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12854.txt JanezT 2 12854 2021-02-16 4 271 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo uvodoma pojasnjuje, da je obvezna oprema vozil v cestnem prometu določena v 4. členu Pravilnika o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13, 36/14, 69/15, 44/17 in 75/17 – ZMV-1; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20  ZPrCP – E) je Pravilnik že razveljavil, a mu podaljšal uporabo, v kolikor ni v nasprotju z zakonom. Ministrstvo je zato že pristopilo k pripravi novega pravilnika, ki bo poslan tudi v javno razpravo in bo tako pripravljen v skladu z novimi ugotovitvami in prejetimi predlogi. Na konkretna vprašanja pa ministrstvo podaja naslednje odgovore.   V zvezi z rezervnimi žarnicami, ki predstavljajo tudi del obvezne opreme vozil v cestnem prometu, je v 10. členu Pravilnika navedeno, da mora komplet rezervnih žarnic  vsebovati žarnice z žarilno nitko za najmanj polovico žarničnih mest podvojenih zunanjih svetlobnih in svetlobno–signalnih naprav in po eno žarnico z žarilno nitko za zunanja nepodvojena žarnična mesta, pri katerih je mogoča zamenjava samih žarnic. Pravilnik torej zahteva samo rezervne žarnice z žarilno nitko in ne za vire svetlobe v sodobnejših svetilkah in žarometih (npr. LED). Kot že napisano, bo pa ta zahteva ponovno preučena ob pripravi novega pravilnika. V zvezi s kompletom za prvo pomoč za vozila ministrstvo pojasnjuje, da Pravilnik ne določa roka trajanja celotnega kompleta za prvo pomoč, ampak ga pogojuje z veljavnim rokom uporabe zahtevanega sterilnega materiala. Ta vsebina je v 9. točki Priloge I, ki določa: »Komplet za prvo pomoč mora biti higiensko vzdrževan, zahtevani sterilni materiali pa v nepoškodovani zaprti embalaži in z veljavnim rokom uporabe ter nazivom in ostalimi podatki v slovenskem jeziku.« To pomeni, da če je sterilni material s pretečenim rokom uporabe zamenjan za novega, ki zadošča zahtevam za sterilne materiale, komplet za prvo pomoč ustreza zahtevam Pravilnika. Zamenjava celotnega kompleta tako ni zahtevana niti potrebna, vsak posameznik pa se sam odloči, ali bo zamenjal samo del vsebine ali celoten komplet prve pomoči. Roke uporabe sterilnih materialov pa predpisujejo proizvajalci posameznih predmetov kompleta za prvo pomoč in take določbe ne more urejati  Pravilnik. Glede odgovora o roku veljavnosti sterilnih materialov tako Ministrstvo za infrastrukturo ni pristojno. V zvezi z rezervnim kolesom (običajnim ali zasilnim) ali ustrezno napravo ali pripomočkom, ki predstavljajo tudi del obvezne opreme vozil v cestnem prometu, Ministrstvo za infrastrukturo pojasnjuje, da to obvezo določajo že predpisi, ki urejajo odobritve vozil in jih morajo upoštevati proizvajalci vozil pri dajanju vozil na trg. V zvezi z gasilniki pa Pravilnik v tretji alineji prvega odstavka 4. člena že določa gasilnik kot obvezno opremo vozil  v cestnem prometu za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in tovorna vozila. Glede na to, da skoraj v nobeni državi članici Evropske unije gasilnik ni predpisan kot del obvezne opreme vozila v cestnem prometu, Ministrstvo za infrastrukturo tega ni predpisalo za vsa vozila. Kot že napisano, bo ta zahteva ponovno preučena ob pripravi novega pravilnika." 2021-03-01 2021-01-17 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/12854 Izvajanje teoretičnih izpitov CPP "Kot državljana me zanima zakaj ob odpiranju osnovnih šol ne omogočite državljanom tudi opravljanje teoretičnih izpitov CPP. Mislim, da bi v manjših skupinah in tudi, če bi bil za pristop k teoretičnem izpitu potreben negativen HAT lahko to nemoteno izvajali. Si predstavljate kakšna nepotrebna gneča bo ko se bo zadeva z COVID normalizirala in boste dali zeleno luč za njihovo izvajanje!   LP Gorazd" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12890.txt Blejc 12890 0 58 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi https://predlagam.vladi.si/predlog/12749 2021-01-22 https://predlagam.vladi.si/predlog/12890 Dodatna izjema pri prehajanu meje s RH "V osmi točki je navedena izjema, da osebi, naročeni na zdravstveno storitev v Republiki Sloveniji, ki se čez mejo vrne takoj po opravljeni storitvi. Če je na zdravstveno storitev naročena mladoletna oseba, lahko pod enakimi pogoji vstopi njen skrbnik, če potujeta skupaj. Prebivalci ob južni meji, so določene zdravstvene storitve opravljali v RH. Večinoma zaradi tega, ker so plačljive storitve v RH cenejše, v nekaterih primerih pa tudi bližje. Konkretno zobozdravstvene storitve, katere kar nekaj ljudi opravlja v sosednji državi. Predlagam, da se za olajšanje življenja ljudi ob južni meji, doda v izjeme brez karantene in negativnega testa PCR ali hitrega antigenskega testa (HAG) doda naslednja točka: -- OSEBA iz RS, NAROČENE NA ZDRAVSTVENO STORITEV V REPUBLIKI HRVAŠKI, KI SE ČEZ MEJO VRNE TAKOJ PO OPRAVLJENI STORITVI. ČE JE NA ZDRAVSTVENO STORITEV NAROČENA MLADOLETNA OSEBA, LAHKO POD ENAKIMI POGOJI VSTOPI NJEN SKRBNIK, ČE POTUJETA SKUPAJ. Lahko se tudi besedo v RH, nadomesti z besedo v državi EU.   LP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12891.txt Leopold Perko 4 12891 2021-02-20 1 120 Nezadostna podpora 2021-01-22 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/12891 Motoristom omogočiti prekoračitev omejitev (10-20km/h) "Preden, da vsi tisti, ki odraščate ali ste odraščali v sovraštvu motoristov vstanete, prosim preberite kaj imam za reči. 1. Odraščal sem v motoristični družini. Vem kako zgleda varna vožnja motorja in da je ta lahko varna tudi ob prekoračitvah omejitev (Sam še nikoli nisem vozil motorja, temveč sem že bil večkrat sopotonik). 2. Imam izpit za Avto (B kategorija) in vem, da so omejitve pri avtih čisto primerne. Glede na to, da vem, da prav nobeden motorist ne vozi po omejitvah, se mi zdi nesmiselno, da se motorji sploh obravnavajo pod enakimi pogoji kot avti. Za tiste, ki ne vozite motorjev ali nikoli niste bili sopotniki: Motorji se ne obnašajo kot avtomobili. Ovinke, katere avto lahko zvozi s hitrostjo 50km/h lahko ti zvozijo z 70km/h. Včasih je za motorista lahko tudi nevarno zvoziti ovinek z znižano hitrostjo, saj ob nagibu lahko tudi pade. Prav tako menim, da motoristi ogrožajo svojo varnost in ne varnost drugih, kjer je le cestni promet. Zato bi to moralo veljati samo izven naselij. Večina motoristov tudi ne vozi motorja za namen transporta, temveč za namen užitka. Kar pomeni, da se večini motoristov ne mudi, temveč vozijo hitreje le zaradi užitka. Tisti, ki izivajo pa tako ali tako ne upoštevajo zakonov. Torej, moj predlog je, da motoristom omogočimo prekoračitev omejitev za 10-20km/h. S tem bi omogočili manjšo kaznovanost za motoriste. Kaznovanost nima smisla, ker motoristi tako ali tako to počnejo že nešteto let in sprememba v zakonu ne bi bistveno spremenila nesreč ali smrtnosti motoristov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12895.txt anonimnost1233141212 33 12895 2021-02-23 32 196 Nezadostna podpora 2021-01-22 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/12895 Oprostitev plačila DDV za električna vozila "V Sloveniji znatno zaostajamo pri nakupu električnih osebnih vozil, Eko sklad je subvencije znatno znižal za ta vozila iz 7500 na 4500 EUR. Moj predlog je da država oprosti plačila celotnega DDV za vsa električna vozila Potem ne potrebujemo nobenih neumnih subvencij za ta vozila več" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/12906.txt bojanh1 6 12906 2021-02-26 6 93 Nezadostna podpora 2021-01-26 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/12906 JAVNI POTNIŠKI PROMET "Spoštovani! Za manjše število avtomobilov na slovenskih cestah ter posledično manj prometnih nesreč in čistejši zrak bi Slovenija več morala narediti na področju javnega potniškega prometa še posebej Slovenskih železnicah, ki so nam prej v sramoto kot pa v ponos. Kaj konkretno bi bilo treba storiti na področju železniškega potniškega prometa: Na splošno bi bilo potrebno na nek način subvencionirati javni potniški promet. Tudi boljše cestne povezave bi potrebovali, s tem bi pridobili nove avtobusne linije v medkrajevnem prometu. Seveda pa je pri vsem tem potrebno zagotoviti tako cestno kot železniško infrastrukturo in to tako kot jo poznajo v državah Zahodne Evrope. Zavedam pa se, da bi morale veliko vlogo pri tem odigrati lokalne skupnosti, predvsem pri urejanju mestnega potniškega prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1292.txt lppgregy 1292 0 581 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1040 2010-12-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/1292 obdavčitev cerkvenih prihodkov Pred kratkim je po e-mailu krožil izračun koliko zaslužijo župniki na dan, mesec, leto, s tem da niso upoštevali marsikaterega prihodka. žalostno je, da nekdo odpelje na odpad kakšen kilogram železa, papirja ali česa podobnega pa ti že zahtevajo davčno številko in ti prištejejo k dohdku, župnikom pa še dražava plačuje zdravsveno zavarovanje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1295.txt popaj 1295 0 1374 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2010-12-02 https://predlagam.vladi.si/predlog/1295 Za kriptovalute naj se uvedl davek na ogljik in s tem nekoliko izravnali učinek negativne potrošnje. Za kriptovalute naj se uvede davek na ogljik in bi se s tem nekoliko izravnal učinek negativne potrošnje. Rudarjenje poveča porabo energije, posledično pa tudi proizvodnjo CO2 http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13003.txt verso verso 15 13003 2021-03-12 5 120 Nezadostna podpora 2021-02-11 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/13003 Izstop iz sistema obveznega zavarovanja "Spoštovani, Storitev našega zdravstvenega sistema so po mojem prepričanju in izkušnjah pod nivojem, ki pritiče državi EU. Kakršnakoli pritožba naleti na gluha ušesa, mnenje pacienta je irelevantno (človek je dober samo za plačevati), v reformo, ki bi bila dobra za ljudi ne verjame nihče več. Ladja tone globje in globje. Zato predlagam, da se posamezniku, ki to želi, nudi možnost izstopa iz državnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem posameznik podpiše, da iz naslova javnega zavarovanja od države ne pričakuje nikakršnih storitev več, posledično se mu ne trga premija ne za obvezno in ne za dodatno zdravstveno zavarovanje. Se bomo pač ljudje ustrezno zavarovali čez mejo, če Slovenija tega ni sposobna urediti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13007.txt JazPravim 1 13007 2021-03-12 5 192 Čaka odziv 2021-04-11 2021-02-11 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/13007 Ponovitev akcije Varno v šolo ob vračanju k pouku Glede na to, da so naši šolarji zaradi pandemije COVID-19 imeli najdaljše počitnice, zdaj pa se vračajo na ceste in v šolo, predlagam ponovitev akcije Varno na cesti v šolo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13009.txt Simon Rozman 1 13009 2021-03-13 1 62 Nezadostna podpora 2021-02-11 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/13009 Prekinitev zaporne kazni "Zaradi te korone so mi kot zaporniku ukradli že 7 mesecev prestane zaporne kazni. Prestajam vikend zapor in bi kazen že zdavnaj odslužil. In sedaj ko ne morem priti za vikend mi gre k vragu cel teden. Dejstvo je da so veliki kriminalci v tem nicvrednem casu zaprti in jim tako kazen mineva super, saj je na svobodi slabše kot v zaporu. Jaz ki imam za odslužiti zgolj par mesecev pa sem v nicvrednem casu na ~svobodi in se mi čas podaljša. Kar pomeni da sem dvakrat kaznovan. Zdi se mi neupraviceno, da se čas ne všteva v prestano, saj bi kazen z veseljem odslužil pa je ne smem in na prekinitvi nisem po lastni volji. Sploh kot vikend zapornik čez teden normalno hodim v službo in to ni fer. Ravno tako smo vsi, ki smo na prekinitvi na nekakšni pogojni. Vlada je sprejela zakon da te lahko spusti 3 mesece prej kot sicer. To ne pomeni nič, če ti manjka ravno mesec do tega da bi imel do konca kazni manj kot 6 mesecev. Tako smo v začaranem krogu in resnično ni pošteno. Sprejel sem kazen in vse kar bi rad je to da bi jo odslužil. Zato predagam da se v prestano kazen všteje saj del kazni, ko smo na prekinitvi. Kot sem že omenil so na prekinitvi po tuji volji in to zame pomeni že 7 mesecev ukradenega življenja. Ravnokar sem izvedel tudi to da je prekinitev podaljšana še za en mesec. To pomeni 8 mesecev ukradenega časa.      Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13039.txt Za-pornik 10 13039 2021-03-23 38 2683 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje V okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij so bili z namenom preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 v zavodih za prestajanje kazni zapora sprejeti številni ukrepi. Sprejemali so se po načelu sorazmernosti in postopnosti glede na prostorske in druge zmožnosti posameznega zavoda. Z začasnimi ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ki so urejeni v interventni zakonodaji, sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, s ciljem preprečevanja in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter zagotavljanja varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora. Med pomembne ukrepe za dosego tega cilja med drugimi sodi tudi prekinitev prestajanja kazni zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2. Institut prekinitve zaporne kazni sicer v slovenski zakonodaji obstaja že dlje časa, sedanja ureditev pa le nadgrajuje obstoječe določbe z možnostjo hitrejšega postopanja, vse z namenom izognitve tveganju ter zagotavljanju varnejših pogojev prestajanja zaporne kazni. Institut prekinitve prestajanja zaporne kazni je na sistemski ravni urejen v 82. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18). Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora, če obstajajo okoliščine, ki so v navedenem članu taksativno navedene. Odločba o prekinitvi prestajanja kazni zapora se izda za čas trajanja razloga, zakon pa v četrtem odstavku navedenega člena jasno določa, da se čas prekinitve kazni ne všteje v prestajanje kazni, saj obsojeni dejansko dosojeno kazen med prekinitvijo kazni ne prestaja in je na prostosti. Navedeno splošno pravilo glede nevštevanja časa med prekinitvijo kazni velja tako za redno prestajanje kazni zapora, kot tudi za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (tako imenovani: PKP5 v nadaljevanju: ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/2020 in 175/20), ki med drugim posega tudi na področje izvrševanja kazenskih sankcij in se uporablja od 24. 10. 2020 dalje, omogoča, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev. Zakonska podlaga, da bi se čas prekinitve vštel v izrečeno zaporno kazen, ne obstaja. Poudarjamo, da je treba spoštovati pravnomočno izrečene sodbe sodišč in da vštetje časa, preživetega na prekinitvi, ne bi pripomoglo k izboljšanju epidemioloških razmer oziroma k  preprečevanju širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 v zaporih, kar je temeljni namen prekinitve kazni po 27. členu ZZUOOP. Sprememba zakonodaje, ki bi sledila predlogu državljana, ni načrtovana, saj bi to predstavljalo prekomeren poseg v že izrečene sodbe. Zaporna kazen oziroma zaporna kazen ob koncu tedna se namreč praviloma izvršuje v zavodu za prestajanje kazni zapora. Poleg tega bi vštevanje obdobja na prekinitvi zaporne kazni v času epidemije COVID-19 pomenilo privilegiranje te skupine obsojencev in neenako obravnavo v primerjavi z obsojenci, ki so na prekinitvi zaporne kazni iz drugih razlogov. Znova poudarjamo, da je namen ukrepa prekinitve prestajanja zaporne kazni in še nekaterih drugih začasnih rešitev na področju izvrševanja kazenskih sankcij varovanja zdravja in življenja ljudi, s ciljem preprečevanja širjenja okužbe v zaporih. Glede na navedeno menimo, da so trenutno sprejeti ukrepi ustrezni in predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2021-03-30 2021-02-21 95 https://predlagam.vladi.si/predlog/13039 Višje kazni za ulične dirkače Iz dneva v dan se po večjih mestih, predvsem Ljubljani, srečujemo z uličnimi dirkači, ki ne upoštevajo prometnih pravil in se športnimi avti dirkajo po mestu. Povzročajo veliko prometnih nesreč in ogrožajo mimoidoče. Predlagam, da se kazni za ulične dirkače kazni denarno zelo povečajo in tudi dodeli zaporna kazen. Prav tako predlagam, da se po najbolj naseljenih in sprehajalnih območjih postavijo stoječi radari (v LJ npr celotni Dunajski in Celovški cesti ter okoli živalskega vrta itd.). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13043.txt meand 4 13043 2021-03-25 4 172 Čaka odziv 2021-04-24 2021-02-23 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/13043 Prekarno delo - ureditev področja "V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo predlagamo Vladi, da se na ravni resornih ministrstev (seznam spodaj), povezanih s problematiko prekarnega dela oblikujejo delovne skupine predstavnikov države in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti na ravni trga dela ter posledično preprečevanjem vse večjo prekarizacije življenja prebivalk in prebivalcev naše države v splošnem.   Ministrstva in njihove službe na katere apeliramo so: - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - MDDSZ, - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - MGRT, - Ministrstvo za zdravje – MZZ, - Ministrstvo za finance – MF, - Ministrstvo za javno upravo – MJU, - Svet za socialno ekonomijo pri MGRT, - Inšpektorat za delo pri MDDSZ.   V seznanitev, vpogled in pomoč v priponkah pošiljamo analizo področja in smernice za reševanje prekarnosti (v pričujočem raziskovalnem poročilu iz konca 2020 jih najdete od strani 25 dalje).   V prezentaciji na strnjen način dobite vpogled v širino ter globino problematičnosti področja prekarnosti za vse nas in vsakega posebej.   Zraven pripenjamo še e-monografijo FF, UL pri kateri smo sodelovali Prezentizem in bolniško nadomestilo samozaposlenih, 2020, ur. G. Kovačič, o ureditvi bolniških nadomestil za samozaposlene pred 30 dnem trajanja odsotnosti z dela zaradi bolezni in posledično nezmožnosti za delo. Na voljo tukaj: e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/235.   Spodaj nekaj najpomembnejših dejstev o prekarnosti:   - PREKAREN - označevalec za »negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev«. Prekarno delo je negotovo, najpogosteje nestandardno delo. Gre za nestabilno vrsto zaposlitve posameznice*, ki se izraža v njeni omejeni socialni, pravni in ekonomski varnosti.   - PREKARNO DELO je vsakršno delo, pri katerem obstajajo negotovosti – dohodkovna in/ali zaposlitvena negotovost, v kombinaciji z drugimi negotovostmi glede delovnega in/ali socialnopravnega položaja delavke.   - PREKARNOST ni odvisna (samo) od oblike dela. Poleg časovne komponente delovne aktivnosti, je zanjo značilno še nizko plačilo in prelaganje socialno-varstvenih kategorij zaposlitve na posameznico – delavko (tj. prekarko). Dandanes pred prekarnostjo ni zares varen več nihče. V prekarnem delovnem položaju se pogosteje znajdejo ženske in mlajše ter starejše delavke.   - PREKARIZACIJA ŽIVLJENJA PREKARKE določa nekakšna brezkončna ujetost v t.i. večno sedanjost. Negotove delovne okoliščine prekarke vodijo v težko predstavljivo prihodnost, tako na osebni kot poklicni ravni. Definirata jih nizka socialna varnost in življenje v konstantnem, neprekinjenem stanju nedorečenosti. Živijo v neprekinjeni sedanjosti, ves čas le tukaj in zdaj. Nimajo ne varne identitete ne občutka delovnega in/ali osebnega razvoja.   Sledijo nekateri ključni predlogi za izboljšanje problematike področja, iz: raziskovalno poročilo Prekarno delo in prekariat - Smernice za razvoj, Stanje v Sloveniji 2020, iz: prvega zakonodajnega in drugega strateško-institucionalnega področja (strani 27 - 29).   V priponki v: besedilo predloga, Tabela 1/ Zakonodajno področje in Tabela 2 / Strateška in institucionalna vprašanja.     Že danes, tukaj in zdaj pa smo priče počasni, a uničujoči prekarizaciji vsakdana na ravni dela, prostega časa, odnosov ter celo entitet posameznikov kot socialnih in družbenih bitij.   Pozivamo k skupnemu ukrepanju za izboljšanje razmer na trgu dela ter k solidarnosti za dobro nas vseh!   Gibanje za dostojno delo in socialno družbo E: info@socialna-sluzba.si FB: www.facebook.com/socialna.druzba/   Društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo Dimičeva 14, 1000 Ljubljana W: socialna-druzba.si / E: info@socialna-druzba.si     PRIPONKE: - raziskovalno poročilo, analiza in smernice za razvoj Prekarno delo in prekariat - .ppt prezentacija Pekarno delo - besedilo predloga       *Splošno uporabljeni ženski slovnični spol se nanaša na katerikoli spol in opozarja na močno spolno zaznamovanost slovenskega jezika, kjer je moški slovnični spol t. i. nevtralen, ne omogoča pa vidnosti transspolnih oseb, katerih spol se umešča onstran spolnega binarizma (ženska-moški). Za ženski nevtralni spol zapisa pa smo se odločili tudi zato, ker so ženske v primerjavi z moškimi veliko bolj ranljiva skupina znotraj prekariata." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13044.txt Daša_Gibanje za dostojno delo 9 13044 2021-03-25 13 1814 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Splošno o prekarnosti Temeljno pravno podlago za opravljanje dela v Republiki Sloveniji predstavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. V primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDR-1 prav tako določa izjeme in pogoje, ko je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas in pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Ne glede na navedeno pa se Slovenija, tako kot večina ostalih evropskih držav, v zadnjih letih sooča s porastom t.i. atipičnih oblik dela. To so oblike dela, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od t.i. tipične pogodbe o zaposlitvi, ki je opredeljena kot pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, po kateri se delo opravlja neposredno za delodajalca po njegovih navodilih in pod njegovim vodstvom in nadzorom ter v prostorih oziroma na deloviščih delodajalca. Porast atipičnih oblik dela v razvitih gospodarstvih je posledica pritiskov po vse cenejši produkciji dobrin in storitev, kjer enega izmed glavnih stroškov predstavljajo stroški dela, ter vse bolj fleksibilni organizaciji delovnih procesov. Prekarizacijo na MDDSZ dojemamo predvsem, kot enega izmed obrazov porasta atipičnih oblik dela, ki prinaša negativne posledice in to tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčno politiko. Kljub temu, da se določeni elementi prekarnosti lahko pojavijo tudi v delovnem razmerju, pa ocenjujemo da največja tveganja za prekarnost izhajajo iz uporabe atipičnih oblik dela. O prekarnosti torej lahko govorimo, kadar iz uporabe atipičnih oblik dela izhajajo negativni učinki na mikro ali na makro ravni. Pri tem ločimo primere, pri katerih govorimo o: 1. Nezakoniti uporabi atipičnih oblik dela v nasprotju z veljavno zakonodajo 2. Zakoniti uporabi atipičnih oblik dela, iz katere pa izhajajo negativne posledice za pravno, ekonomsko in socialno varnost. Ukrepe pri preprečevanju zlasti nezakonite uporabe atipičnih oblik dela je praviloma mogoče razdeliti v tri sklope: spremembe zakonodaje, učinkovitejši nadzor, in informiranje in obveščanje. Medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti V zvezi z izpostavljeno pobudo glede oblikovanja delovne skupine predstavnikov državne in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti na ravni trga dela pojasnjujemo, da je na podlagi zavez iz koalicijskega sporazuma bila s sklepom Vlade Republike Slovenije na 17. redni seji, dne 31.1.2019 že ustanovljena Medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti (v nadaljnjem besedilu: MDS).V MDS so (na ravni državnih sekretarjev) imenovani predstavniki: Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Naloga delovne skupine je, da se seznani s stanjem prekarnosti v Republiki Sloveniji, in preuči učinke, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti, ter pripravi celovit nabor ukrepov za omejitev učinkov prekarnosti. Delovna skupina lahko pri opravljanju svojih nalog sodeluje s posebno posvetovalno skupino zunanjih strokovnjakov. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sklepom z dne 22.11.2019 imenovala Posebno posvetovalno skupino zunanjih strokovnjakov. Naloga te skupine je, da posreduje dodatne informacije v zvezi s problematiko področja prekarnosti iz prakse, pripravi odziv na osnutek ukrepov, predlaganih s strani MDS, in identificira dodatne ukrepe. Dokument dostojno delo Gradivo, ki je podlaga za pripravo sklepa o ustanovitvi MDS, temelji na dejstvih, da se Slovenija sooča z izzivom dostojnega dela, ki bi združevalo dostop do polne in produktivne zaposlitve, novih in kakovostnih delovnih mest, s pravicami, socialno, ekonomsko in pravno varnostjo ter spodbujalo socialni dialog. Za ohranitev najvišjih možnih standardov socialne države in državne blaginje je nujen celosten pristop k reševanju problematike. V ta namen je MDDSZ v letu 2016 pristopilo k posebej usmerjenim aktivnostim za dostojnejše delo in pripravilo dokument »Za dostojno delo«. Ta predstavlja pogled MDDSZ na stanje na trgu dela ter nabor ukrepov, ki lahko kot paket ukrepov na različnih področjih predstavlja preboj naprej – preboj za dostojno delo vseh državljanov. Dokument je bil pripravljen kot podlaga za razpravo predvsem med socialnimi partnerji ter seveda tudi javno razpravo o možnih ukrepih na trgu dela v smeri zastavljenega cilja, določeni ukrepi pa so bili v soglasju s socialnimi partnerji že sprejeti in uveljavljeni ter se izvajajo – gre za sistemske spremembe na področju inšpekcije dela in urejanja trga dela. Ozaveščanje vseh akterjev – Regionalna stičišča dostojnega dela Kot enega izmed ukrepov dokument Dostojno delo predvideva tudi nujno potrebno ozaveščanje vseh akterjev o negativnih učinkih nezakonite uporabe atipičnih oblik dela, s tem namenom je bil januarja 2017 na MDDSZ v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 izveden Javni razpis za sofinanciranje projektov podpore deležnikom na trgu dela. V okviru razpisa sta bila izbrana dva projekta: Regijski center za dostojno delo Ljubljana in Regionalno stičišče dostojnega dela Celje. Projektne aktivnosti so bile v prvi vrsti osredotočene na povezovanje ključnih deležnikov na trgu dela (delodajalcev, sindikatov, strokovnjakov s področja trga dela in posameznikov) v učinkovito medsebojno sodelovanje, ki bo rezultiralo v zmanjševanju deleža nezakonite uporabe atipičnih oblik dela in prispevalo k ozaveščanju vseh ključnih akterjev na trgu dela o konceptu dostojnega dela za vse državljane. Celovita raziskava vpogleda v prekarno delo – MAPA MDDSZ je z namenom natančne preučitve prekarnega dela v Republiki Sloveniji ter identifikacije možnih odzivov nanj v letu 2018 pristopilo k sofinanciranju projekta  »MAPA: Multidisciplinarna analiza prekarnega dela: pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki«. Gre za skupni projekt treh slovenskih univerz, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu raziskovanja v vseh fazah raziskovanja, s čemer se je želelo doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. Raziskovalno delo se je izvajalo v obdobju dveh let in je bilo zaključeno marca letos. Projekt MAPA je usmerjen v zmanjšanje negativnih posledic prekarnosti in s tem segmentacije na trgu dela ter zagotavljanje dostojnega dela vsem delavcem. V okviru projekta je bila opravljena celovita raziskava prekarnega dela (opredelitev koncepta prekarnega dela, identifikacija pojavnih oblik, analiza mednarodnopravnega vidika prekarnosti ter stanja prekarnosti v Sloveniji) in učinkov, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti. Opravljena raziskava bo podlaga za oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti z vidika pravnega, ekonomskega, socialnega in zdravstvenega varstva. Zaključek Ker do sedaj izvedeni ukrepi problematiko prekarnosti naslavljajo dokaj parcialno, je nujen sistemski pristop k izpostavljeni problematiki, zato je bila potrebna ustanovitev MDS. Kot je bilo že rečeno, je bila ta delovna skupina ustanovljena z namenom, da preuči stanje prekarnosti v Republiki Sloveniji in na podlagi ugotovljenega pripravi celovit (sistemski) nabor ukrepov za odpravo prekarnosti, Glede na navedeno menimo, da je predlog Gibanja za dostojno delo in socialno družbo glede oblikovanja delovne skupine predstavnikov države in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti že realiziran z ustanovitvijo in delovanjem MDS." 2021-03-30 2021-02-23 112 https://predlagam.vladi.si/predlog/13044 Odprava odloka testiranja na 72 ur v taksi prevozih "Taksisti so morali skozi dva vala epidemije edini zagotavljati javni promet, pa ni nikogar skrbelo za njihovo zdravje. Zdaj pa jim je vlada naprtila ukrepe, ki jih ni praktično nobeni drugi skupini, tudi voznikom v drugih delih javnega prometa ne. Odlok namreč prinaśa strožjo obravnavo avtotaksi prevozov v primerjavi z ostalimi deležniki javnega prevoza, saj jih dovoljuje zgolj in samo, ce ima voznik avtotaksi vozila negativen rezultat na virus SARS-CoV-2 (PCR ali hitri antigenski test), ki ni starejŠi od 72 ur, v drugih javnih oblikah prevoza pa obvezno testiranje sploh NI predvideno. Gre za neenakopravno obravnavo, ki nima podlage v strokovnih podlagah. Taksisti so se zaradi odločitve Vlade znašli v hudi stiski, saj jim obvezno testiranje poleg stresa, pomeni tudi strošek, ki ga ob praktično zdesetkanemu prihodku ne morejo prenesti. Prav tako je bilo opozorjeno na logistične teŽave, ki jih imajo v praksi taksisti s testiranji, podan je bil apel na posebno ureditev terminov testiranja za taksiste, pa tudi iz tega ni bilo NIČ. Vlada RS naj nemudoma prilagodi vsebino Odloka o omejitvah in naČinu izvajanja javnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Sloveniie (uradni list RS, Št. 20/2021 z dne 11.2.2021) in nemudoma odpravi neenakopravno obravnavo zaposlenih v taksi prevozih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13045.txt Marko_f 7 13045 2021-03-25 6 734 Čaka odziv 2021-04-24 2021-02-24 61 https://predlagam.vladi.si/predlog/13045 Predlagam obdavčitev psov in mačk, med 50 eur za mačka in 100 eur za psa Predlagam nujno obdavčitev psov in mačk kot je to v tujini, namreč preveč živali trpi zaradi neodgovornih lastnikov, ko pa bo davek, pa si ljudje ne bodo več privoščili, namreč ravno malomarni lastniki prevečkrat nedogovorno ravnajo z živalmi, namreč prevečkrat gre za začetniško srečo in posledice naveličanja so ledena voda pozimi, enolična hrana živalim itd. Davek prinaša ne samo začetek reda na tem področju, temveč tudi velik prihodek državi. V Sloveniji je po nekih podatkih okrog 300.000 psov. Več kot 70.000 brez porekla. Zadeve treba nujno obdavčit, saj dolgoletna praksa kaže, da drugače reda ne bo nikoli in živali bodo močno trpele še naprej. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13058.txt Big brother 82 13058 2021-04-01 57 752 Nezadostna podpora 2021-03-03 48 https://predlagam.vladi.si/predlog/13058 uvedba covid davka za zaposlene v javni upravi, policiji, zdravstvu, parlamentu, vladi,... Predlagam da se vsem zaposlenim v zdravstvu, policiji, vladi, parlamentu, strokovnih skupinah, javni upravi... uvede 25% mesečni davek na vse dohodke za čas trajanja korona ukrepov. Davek naj se vsak mesec poviša še za 25%. S tem bi se zmanjšalo podporo za ukrepe, kar bi pripeljalo do njihovega preklica. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13061.txt Erazem Lipovina 26 13061 2021-04-03 14 245 Nezadostna podpora 2021-03-03 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/13061 PODALJŠANJE roka oddaje letnih poročil "SPOŠTOVANI, pišem v imenu računovodskih delavcev v računovodskih servisih , ki moramo biti v tem kovidnem letu v veliko pomoč svojim strankam in tudi državi v izvajanju vseh ukrepov. Imamo veliko dodatnega dela z vsemi vlogami in izjavami za stranke. S tem tudi veliko novih evidenc , kontrol, stalnem pozoru, da česa ne zamudimo ali spregledamo, sevada pa z željo , da ne zbolimo. In to nam je jemalo in še vedno zahtevo veliko časa in lahko rečem, tudi veliko stresa. Zato vas prosim samo za dodaten čas, da lahko opravimo svoje delo , ki res zahteva sedaj veliko dodatnega časa , da vse pregledamo in uskladimo. Ugotavljamo sedaj na koncu leta ali stranka izpolnjuje pogoje , kaj je dobila in kaj ni , saj je treba to pravilno prikazati. Zato prosim za ČAS...torej PODALJŠANE roke oddaje na Ajpes in Furs, saj sta oba v kompletu. Lepo vas pozdravljam, za veliko računovodskih servisov, ko se po raznih forumih nadejajo podaljšanja. Marija KALUŠNIK" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13079.txt PODALJŠANJE roka ODDAJE LETNIH POROČIL 3 13079 2021-04-13 1 117 Nezadostna podpora 2021-03-11 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/13079 Dedovanje, darila - obvezen odkup dedovanih/podarjenih nepremičnin s strani FURS po vrednosti po kateri želi te vrednosti obdavčiti "Mnogokrat se pri dedovanju zgodi da FURS popolnoma neupravičeno vztraja pri tem, da je neka podedovana ali v dar dobljena nepremičnina vredna mnogo več kot pa si predstavljajo dediči, zapustniki, darovalci in obdarjenci. Zato so davščine ogromne in mnogokrat takšne, da jih dediči/obdarjenci ne zmorejo. Da bi preprečili takšne umišljene cenitve nepremičnin s strani FURS in nerauzumno visokih davščin, je nujno zagotoviti, da v primeru, da FURS vztraja na nerealnih visokih vrednostih nepremičnin, ki jih hoče obdavčiti, da imajo dediči/obdarjenci možnost zahtevati, da FURS nepremičnine po tej vrednosti tudi odkupi. Naj ima torej FURS ""skin in the game"" po principu ""Put your money where your mouth is"" in ""Money talks bullshit walks""." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13095.txt ZaCloveka 4 13095 2021-04-16 4 130 Čaka odziv 2021-05-16 2021-03-16 37 https://predlagam.vladi.si/predlog/13095 Davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov Predlagam, da se davek po ZDDOIFI dosežen z odsvojitvijo izvedenega finančnega instrumenta pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla zniža iz 40% na 27,5%. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13096.txt Dule30 7 13096 2021-04-16 8 86 Nezadostna podpora 2021-03-16 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/13096 Osebna odgovornost javnih uslužbencev in doseganje ciljev "Spoštovani, Vladi Republike Slovenije predlagam spremembo zakonodaje, ki ureja odgovornost javnih uslužbencev in sicer na način, da se dosegajo cilji in da se zagotavlja odgovornost za cilje, ki so določeni. Predlog je naslednji: Vsak neposredni in posredni proračunski uporabnik mora vsako leto objaviti natančno določene cilje, ki jih bo določil predstojnik. Znotraj ciljev, ki jih bo izpolnil, mora navesti za vsak cilj odgovorno osebo, ki je zadolžena za izpolnitev cilja. Predlagam objavo semaforja ciljev in odgovornih oseb za vsak določen kriterij in cilj. Po zaključenem koledarskem letu mora vsak proračunski uporabnik v tabelo vnesti odstotek izpolnjenega cilja. V primeru, da je cilj presežen za 5% se vodjo in zaposlene nagradi z 1,5% njihove bruto plače za preteklo leto. V primeru, da je cilj presežen za 10% se vodjo in zaposlene nagradi z 3 % njihove bruto plače za preteklo leto. V primeru, da je cilj presežen za več, pomeni navedeno, da je bilo ali slabo načrtovanje, ali da so cilji postavljeni premalo zahtevno. V primeru, da je dejansko nekdo presegel vsa pričakovanja, se mu lahko po odločitvi arbitražne komisije, kot je določena v predlogu, izplača do enoletne osnovne bruto plače nagrade. V primeru, da cilj ni dosežen in je dosežen v 97,5% ali manj, se vodji in zaposlenim za obdobje enega leta zmanjša njihova bruto osnovna plača za 1,25%. V primeru, da cilj ni dosegel 95% se vodji in zaposlenim za obdobje enega leta zmanjša njihova bruto osnovna plača za 2,5% in onemogoči se napredovanje vsem zaposlenim znotraj enote za dve koledarski leti. V primeru, da cilj ni dosegel 90% se poleg zgoraj navedenega ukrepa izdela javno poročilo ministrstva in vodji za obdobje dveh koledarskih let zmanjša njegova bruto osnovna plača za 10% in za naslednjih pet let ne omogoči napredovanja. V primeru, da cilj ni dosegel 75%, se poleg zgoraj navedenega ukrepa izdela javno poročilo, ki se obravnava na Vladi Republike Slovenije in vodja zaradi nesposobnosti izgubi delovno mesto, vsi zaposleni z enote so razporejeni v skladu z zakonom o delovnih razmerjih na drugo delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi in vsem se osnovna bruto plača zniža za 25% in ukine se dodatek na delovno dobo. Vodja, ki je izgubil delovno mesto, lahko kandidira na katerokoli delovno mesto pri neposrednem ali posrednem proračunskem uporabniku, vendar naslednji dve leti ne more zasesti nobenega delovnega mesta vodje in nova zaposlitev v navedenih subjektih se mu šteje kot nova zaposlitev in ne prizna se mu dodatka na delovno dobo. V vseh zgoraj navedenih primerih se osebe, ki se ne strinjajo z ukrepom lahko pritožijo na pristojni organ. O pritožbi odloča arbitraža, ki je sestavljena iz predstavnika delodajalca, predstavnika vlade in dveh predstavnikov gospodarstva. Predstavnik gospodarstva je določen s strani gospodarske Zbornice Slovenije. Predstavnik ne sme biti oseba, ki predstavlja pravno osebo, ki je v zadnjih petih letih pred imenovanjem v arbitražno komisijo, prejela več kot 0,1% državnih pomoči in oseba, ki bo odločala v arbitraži ne oseba, ki je v zadnjih petih letih plačala za dohodnino, socialne in invalidske prispevke manj kot 250.000,00 € za obdobje petih let. Namen predlaganih ukrepov je, da se izvedejo cilji, ki so predlagani, da osebe prevzamejo odgovornost in da na položajih, ki so bistveni za državo sedijo najbolj sposobni. S spoštovanjem, Jurij Žurej" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13113.txt JurijZurej 14 13113 2021-04-20 4 158 Predlog v glasovanju 2021-03-20 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/13113 Revizija in boni namesto nakazila na bančne račune za socialne prejemnike "Predlagam, da se socialna pomoč nadomesti s pomočjo v obliki bonov. Politika socialnega varstva se lahko vrši v denarni obliki ali v naravni. In zaradi številnih zlorab in podobnih zadev je dobro, da se da prednost prejemkom v naravi. Samo tak ukrep temelji na pravičnosti in solidarnosti med državljani. Ti boni naj bi bili namenjeni za nakup prehrambenih izdelkov, izdelkov za higieno, oblačil in drugih nujno potrebnih potrebščin. Povrh pa naj bon velja le za tekoči mesec brez možnosti prenosa na drugo osebo. Tako da če se sredstva za določeni mesec ne porabijo, jih v drugi mesec ne bi bilo mogoče prenesti. Na tak način bi dobile pomoč osebe, ki so potrebne pomoči, osebe, ki izkoriščajo denarno socialno pomoč za nakup luksuznih dobrin, cigaret, dragih parfumov, celo mamil, pa naj bodo primerno sankcionirane. Povrh pa bi morali ustanoviti tudi posebno inšpekcijsko službo, ki bi nadzirala uporabnike in tudi najprej opravile revizijo prejemnikov socialne pomoči. Saj tudi ni pošteno, da marsikateri invalidski in kmečki upokojenci dobivajo manj kot ti, ki tudi ne prispevajo k državni blagajni. Tako da bi bilo tudi pošteno do nas, ki hodimo v službo in plačujemo davke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13125.txt Lavandel 7 13125 2021-04-27 80 321 Predlog v glasovanju 2021-03-25 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/13125 Nadomestilo za uporabo cest pri registraciji "Opazil sem, da vozila, ki imajo samo električni motor za pogon ne plačajo nadomestila za uporabo cest. Zakaj? Ali se oni ne vozijo po istih cestah kot ostala vozila? Nadomestilo za uporabo cest je točno to kar ime pravi, nadomestilo za uporabo cest in ne nadomestilo za onesnaževanje zraka. Če vzamemo v obzir, da se bo število električnih vozil zelo povečalo v prihodnjih letih bi bilo smiselno nadomestilo za uporabo cest na novo definirati. Lahko bi bilo nadomestilo cest obračunano na težo vozila ali pa na prevožene kilometre, ker to sta kriterija po katerih se lahko primerja kdo več in kdo manj uničuje ceste." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13126.txt primzy82 8 13126 2021-04-27 4 93 Predlog v glasovanju 2021-03-25 30 https://predlagam.vladi.si/predlog/13126 Prehod meje za dvolastnike "Pozdravljeni Sem lastnik sadovnjaka in dvorišča na razdalji cca 180 km. Želim podati predlog v zvezi z prehajanjem meje za dvolastnike brez testiranja. Sedanja odredba – vrnitev v 10-ih urah od prehoda meje ni ustrezna za vse dvolastnike, ki so oddaljeni od lastnine veš kot 60 km. Če je dvolastnik oddaljen od svoje lastnine, do katere potrebuje eno uro ali več vožnje, pride v težek položaj. Če pride na primer v sadovnjak in tam dela 8 ur, on ni več sposoben zagotoviti varno vožnjo do stalnega bivališča. Ko začneš na primer škropiti sadje, to ni opravilo za par ur dela, saj potrebuje čas za pripravo , škropljenje in čiščenje pripomočkov. Zato menim, da je vsak predpis ki ne dovoli vsaj 24 ur bivanja na mestu dela neustrezen, da ne rečem tudi nevaren. Veselilo bi me, če bi pri pisanju takšnih odlokov upoštevali čim več argumentov, ki ne bodo samo izpolnili formo, ampak bodo v korist občanov. O tem bi lahko napisal veliko več, pripravljen sem podkrepiti moj predlog z dodatnimi argumenti, če bo to potrebno. I na koncu naj povem, da se v sadovnjaku počutim bolj varnega kot v stanovanjskem bloku. Upam, da bo moj predlog prišel v prave roke in verjamem, da bo tudi upoštevan. Za vaše sodelovanje se že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. S spoštovanjem, Dvolastnik LJ" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13131.txt Dvolastnik LJ 3 13131 2021-04-27 0 53 Predlog v glasovanju 2021-03-27 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/13131 dostopnost in urejenost nepremičnin "Z restriktivno politiko kreditiranja se je drastično poslabšala možnost pridobitve nepremičnin, skladno s tem so se tudi dvignile cene najemnin, pa tudi so najemniške nepremičnine pogosto neprimerne za oddajanje. Hkrati je tudi premalo ustreznih najemniških stanovanj, na drugi strani preveč lastnikov, ki nimajo sredstev za prenovo nepremičnin. Pogosto tudi sami živijo v neprimerno vzdrževanih (prevelikih) stanovanjih. Tako glede na cene nepremičnin, sploh v večjih mestih, kot tudi glede na višino najemnin, mladi praktično ne morejo priti do stanovanja ali hiše. Po drugi strani je vidno, opazno tudi od zunaj, da so mnoge nepremičnine zapuščene, neogravane, plesnive, s starimi neustreznimi okni, kar ogroža, vsaj v večstanovanjskih hišah, tudi sosednja stanovanja oziroma imajo lastniki teh stanovanj večje stroške kurjave in vzdrževanja lastnih nepremičnin. Zato predlagam: 1. Kreditiranje se omogoči tudi na osnovi zaveze lastnika nepremičnine, ki nima lastnih sredstev za prenovo ali mu banke sicer ne odobrijo kredita, da bo kredit porabil za prenovo slednje in bo nato nepremičnino oddajal do poplačila kredita; najemnina je v tem primeru kritje za obroke kredita. 2. Nepremičnine, še posebno v večstanovanjskih stavbah bi bilo nujno potrebno vzdrževati, ogrevati, prezračevati, neuporabljene, nenaseljene nepremičnine, še posebno stanovanja v večstanovanjskih stavbah bi morale biti predmet rednih kontrol inšpektorjev. V kolikor lastnik ne bi mogel ali želel prenoviti in tudi sicer primerno vzdrževati nepremičnine, bi se odredil začasni zaseg, prenovo in najem kot je opisano v točki 1, dokler kredit ni poplačan. Lastnikom, ki prebivajo v prevelikih stanovanjih, ki jih ne morejo vzdrževati, bi se v tem času zagotovilo primerno manjše stanovanje za bivanje. Del denarja za ureditev dostopnosti do nepremičnin bi seveda morala prispevati tudi država v obliki nepovratnih sredstev v sklopu stanovanjske politike in sredstev za ekološko primerno prenovo nepremičnin in s tem zmanjševanjem ogljičnega odtisa pri ogrevanju nepremičnin. Za to je Slovenija od EU prejela oziroma lahko prejme dodatna sredstva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13146.txt Mihak2021 6 13146 2021-04-28 3 136 Predlog v glasovanju 2021-03-30 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/13146 obvezni covid testi (analni bris) za vse politike in člane svetovalne skupine Predlagam da se jim vsak teden trikrat vzame analni bris po kitajskem vzoru. Covid je nevaren in ga je treba zatret! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13162.txt Erazem Lipovina 13162 0 14 Neustrezen Neprimeren predlog. 2021-04-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/13162 Hišni zapor za vikend zapornike Vikend zaporniki smo ta ničvreden čas na prisilni svobodi. To pomeni prekinitev prestajanja, to se pa kakopak ne šteje v prestano dobo. Službo imamo še vedno normalno čez teden, razlika je zgolj v tem, da nas ne pustijo v zapor v soboto in nedeljo. Predlagam, da vsem vikend zapornikom odredijo hišni zapor. Namreč ni pošteno, da smo vrgli že 8 mesecev prestane kazni, čeprav nismo krivi, da je virus. Med tem velike barabe lahko kazen normalno prestajajo in jim čas teče. Mi pa smo v ničvrednem času na svobodi, kazen pa bomo morali odslužiti kasneje, ko bi bili že zdavnaj svobodni in bi lahko bili kje na dopustu. Sam namreč čakam, da odpikam kazen in to državo zapustim za vedno! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13167.txt Za-pornik 9 13167 2021-05-05 16 1964 Predlog v razpravi 2021-04-05 116 https://predlagam.vladi.si/predlog/13167 Prvo vecnamensko srednje veliko dirkališče v Sloveniji "UVOD: Gaj je premajhen. Dodajam, Salzburgring ustvarja 3 miljone evrov prometa z prireditvami in lokalni turizem, prenocisca, catering hrana se enkrat toliko. Slovenija ne izkorisca priloznosti avto-moto scene in povprasevanja po novih prograh s strani tujih organizatorjev prireditev.   Za relativno dobro predstavo si oglejte novi NDA Navak v Srbiji, Euroring na Madzarskem im Salzburgring.   Govorimo o organizaciji prireditev za avte, motorje, gokarte, starodobnike, oddajanje proge, boxov v najem, ponujanje lokalne kulinarike, prenocisc, turizma povezanega z avto-moto sportom. Treningi voznje za privat vozila in poslovna, transporterji, avtobusi, tovornjaki.   PROBLEM JE KER VSI SAMO IZHAJATE IZ LOKALNEGA DIRKANJA - Vsaka Evropska drzava ima vsaj eno progo, eno znano progo, vec manjsih in nekaj testnih. Edini proti argument je hrup in izpusti, ja jebela cesta no. Drugje pa tega ni? Rajsi poglejte kak laufa turizem ob teh prograh, od glamping, camping, wellnes, hotelerija, ce se gre za skupno dobro.   -- Hrup ustvarjate vsak dan z traktorji, zagami, frezami, prakticno ropotate nonstop, pol se pa pritozujete o hrupu, ki ga sploh ne poznate in bi bil 2-3km oddaljen in bi vam ozivel turizem. Pa kak omejeno moras razmisljat, da ne vidis. -- ______________________________________________________________________________   Postavitev v Prekmurju ob recimo EXPANO je iz logisticnega vidika: FOKUS - PRIVABITI TUJCE, Tuje organizatorje 1. Zelo blizu Hrvaske, Madzarske, Avstrijske meje - Neposredna blizina za oddih, vikend pakete za tujce, camping opcija pri Soboskem jezeru, plaza - neizkorisscenega potenciala je ogromno. 2. Z vecnamensko progo se lahko pozivi turizem, gostinstvo, hotelerija in wellnes, ter catering. Domace dobrote ob progi, lonceni izdelki, razstave, kopalisca, kampingi. 3. Pospesitev lokalnih podjetnikov, vulkanizerjev, serviserjev, DECENTRALIZACIJA ! 4. Prekmurci so bolj zagnani in potrebni nekaj prepoznavnega in revolucionarnega. 5. Cisto na koncu se lahko polek tujih poslovnih in strateskih ciljev ponudi lokalna turisticna voznja. Primeri: Celodnevna karta, poldnevna karta, popoldanska karta (After-Work driving) ali pa Stinti. 6. Prepoznavnost preko socialnih medijev, snemanje na progi medijskih his, oddaj itn.   Za vec informacij, sem na voljo. Ponavljam, ne se vzgledovati po Bahrainu, ampak NAVAK, Euroring, JARAMA, Zandvoort, Estoril ca. 4km primerno za vse vrste vozil, vsestransko.   Poglejte si tudi kako ljudje zivijo od turizma zaradi prog. Podajam se sliko, kot primer.   Denar se mece v Evropske projekte, ki so samo strosek in se nikoli ne povrnejo. Medtem pa je avto-moto sport v Sloveniji prakticno neobstojec in neprepoznaven oz. ga sploh ni in preverjeno po celi Evropi prinasa ogromno denarja, ce je pravilno organizirano. ORGANIZACIJA je vse, treba se je pa tudi zavedati, da se pocasi dalec pride, ampak je treba zaceti cim prej. Ce se bo tak projekt nekega dne res postavljal, se naj ne pozabi postaviti dovolj boxov in elektricne polnilnice, namrec to bo prihodnost.   Za taksne polnilnice obstajajo proizvajalci, ki bodo z veseljem sofinancirali zadevo, ce se jih vprasa. ______________________________________________________________________________________   Nekaj dodatnih zanimivih informacij: 1. Bilster Berg v Nemciji ustvarja 5 mio evrov prometa in slab miljon dobicka (Die wirtschaftliche Entwicklung ist sehr positiv, wir wachsen... machte der Bilster Berg in 2019 einen Umsatz von 5,3 Millionen und einen Gewinn von 822.000 Euro.) 2. Salzburgring tudi ne gosti F1 dirk ali kaj vecjega, proga sama ustvarja 3 mio prometa in se ima namen siriti, neposredno povezane storitve v Regiji ustvarjajo se dodatna 2 mio prometa (... ​„Der Salzburgring macht aktuell bis zu drei Millionen Umsatz pro Jahr. Alleine mit Teststrecken und Schulungsfahrten lässt sich dieser noch steigern...) 3. Nürburgring in Regija sta predlani prebila mejo 100 mio prometa in ustvarila veliko novih delovnih mest v okolici, neposredne storitve, rent a car, coaching, service itn. muzej   Nemogoce je spregledati, da se v zadevo okoli nas vlaga, razvija in tudi drzave kot so Srbija, Hrvaska delajo na prepoznavnosti. Le Slovenija ni zmozna tega speljati oz. nekje zaceti. Malo manj je treba ugajati raznim posameznikom, katerim gre vse v nos in spremeniti mentaliteto Lokalnih skupnosti in jih pravilno informirati o pozitivnih stvareh, ki jih zadeva za sabo potegne za Regijo kot samo, ki recimo izumira.   Trenutno stanje rezultira v tem, da 1. Slovenija ni prepoznavna v Avto-Moto sportu prakticno nikjer, niti na low-tier 2. Ne more se povabiti tujce in se podjetja kot so Akrapovic testirajo rajsi na drugem koncu Evrope 3. Imamo REVOZ in potencialnega partnerja testiranja vozil, ce se pravilno razvije in pogaja 4. Prepoznavnost ustvariti v casih socialnih omrezij, kot je danes je veliko hitreje, kot je to bilo pred 20-30 leti. Skoda bi bilo zamuditi priloznost skociti na ta vlak, koncno po 30 letih osamosvojitve.   Vcasih je treba ugrizniti v grenko jabolko, ignoritati nekaj lokalnih posebnezev, drugace pristopiti k resitvi, nehati jamrati in videti samo ovire. Enake ovire so povsod po Evropi, kljub temu Srbi postavljajo Driving Academy, Hrvati obnavljajo Grobnik, Madzari pa tudi niso za okras postavili 1996 Pannonia Ring in Euroring. In to so na grobo drzave z nizjo povprecno placo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13186.txt molnarius19 2 13186 2021-05-06 5 759 Predlog v razpravi 2021-04-07 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/13186 Boljši izkoristek državnih njiv "Ker se v trgovinah še vedno v veliki meri prodaja zelenjava neslovenskega izvora (predvsem iz Italije) predlagam, da se na kmetijskih državnih površinah začne ekološka pridelava zelenjave. Predvsem zelenjave, ki se najdlje ohrani (grah, koleraba, korenje..). Organizacijo prepustite občinam, kjer se njiva nahaja. Občina naj tako povabi svoje prebivalce brez dela in tiste, ki želijo (kmete s plugi, branami in sejalci). Občinski nadzornik naj nadzoruje potek dela in vodi evidenco o opravljenem delu za vsakega pomagača. Na koncu opravljenega dne naj skupaj na kratko napišejo potek dela in evidenco ter se vsi podpišejo. Morebitne spore kaj je kdo več, kaj ni, naj rešijo primerno na listu oz. skompenzirajo ure na licu mesta. Izdelke naj pod nadzorom in z občinsko reklamo vsem občanom prodajo na lokalni stojnici v kraju in izkupiček razdelijo med vse, ki so delo opravljali: Delavce, kmete s stroji, občinske nadzornike in občinskega vodjo, ki je povabil delavce k tej dejavnosti. Vemo, da nekateri nimajo zemlje in zato odidejo v trgovino. Nekateri, sploh v tem korona času, pa nimajo zemlje in tudi dela. Tema dvema skupinama bi tako omogočili, da kupita lokalno in tudi stik z zemljo, z delom na zemlji, ki ga ti ljudje manj poznajo. Potem bi videli, kaj jejo in kaj kupujejo. Za ostale je zadeva rešena, ker ne kupujejo v trgovinah, saj imajo zemljo. Dni prodaje na stojnici bi lahko oznanili tudi lokalnim trgovinam in bi tako trgovine same zmanjšale določene količine zelenjave." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13189.txt Lokalno za Slovenijo 1 13189 2021-05-07 0 61 Predlog v razpravi 2021-04-07 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/13189 Izjeme za prehod regij Predlagam vladi, da se med izjeme za prehod regij uvrsti tudi prehajanje za namen rekreacije. Menim, da ni nikomur škodljiv tekač na smučeh, ki prehaja iz ne gorenjske regije. Ali pa smučar, mi mora tako ali tako imeti vsaj hitri test na covid. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13205.txt Kralj Matjaž 6 13205 2021-05-11 19 139 Predlog v razpravi 2021-04-11 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/13205 PCR Test Makedonija "Pozdravljeni, Ne vem če že obstaja kakšna kazen ali karkoli... Predlagam: Glede na to da je več primerov ponarejenih negativnih PCR testov na koronavirus iz Makedonije (tudi ostali državi), predlagam vsaka oseba, ki jo dobite s ponarejenim testom da plača kazen 1000€ (brez izjeme če plačaš v 14 dneh da bo polovična), vsaj tisti, ki pridemo z poštenim narejenim PCR testom da ne gremo v karanteni. Hvala za razumevanje. LP KP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13208.txt Kristijan Puntevski 5 13208 2021-05-11 4 90 Predlog v razpravi 2021-04-11 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/13208 pomoč nezaposlenim?? "Glede na to, da se bliža že 9. ali kateri že paket pomoči, brezposelni pa so bili v vseh dosedanjih skoraj popolnoma spregledani (zgolj enkratna pomoč 150€, pa še za to si moral izpolniti goro pogojev, recimo človek, ki je bil za zavodu februarja 2020, pa seveda ni zaradi virusa mogel do službe, ni upravičen do tega). Sploh pa je 150€ žaljiv znesek do ljudi, ki ko jim poteče nadomestilo, ostanejo popolnoma brez finančnih prilivov. Vlada je poskrbela za ljudi, ki imajo službe z nadomestili(kar je seveda prav), ne razumem pa popolnoma spregledanih več tisoč ljudi popolnoma brez dohodkov(kredite, položnice, hrano pa je seveda treba plačati). Tudi enkratna socialna pomoč ni rešitev. Kako so lahko do zneska 4000€ pomoči lahko prišli duhovniki, nezaposlenim pa nič? Razumem, da so ljudje, ki so pomoč zavoda izkoriščali, pa vendar nismo vsi takšni. 21 let neprekinjene delovne dobe je za mano, sedaj pa sem že lep čas na zavodu popolnoma brez dohodkov. Prosim za odgovore , Miha" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13216.txt mihamiha 1 13216 2021-05-13 0 26 Predlog v razpravi 2021-04-12 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/13216 Digitalizacija za starejše "Novemu strateškemu svetu za digitalizacijo predlagam izdelavo državnega portala v obliki ikon (npr. kot Start meni MSWindows) z velikimi ikonami in logično hierarhično strukturo. Obrazložitev: starejši imajo okorne prste, slab vid in sluh, zato bi bilo portal upravnih enot in drž. uprave 'eUprava' nujno predelati, tako hierarhično, kot vizualno. Sicer enotna podoba trenutno ima ikone, a brez dobrega znanja branja slikovnih sporočil je to starejšim nerazumljivo. Celo jaz moram zraven kdaj prebrati, da razumem kaj se pod ikono skriva. Dodatno predlagam, da se jim razdelijo tablice s prednaloženo opremo za eUpravo in banke. Pri slednjih bi morali doseči konsenz o enotnosti vmesnika vsaj za najnujnejša opravila. Banke bi lahko tablice sofinancirale, a cena ni nujno huda (npr. Kindle). Podprto z neko 'Cortano' bi lahko delovalo še bolje. Seveda se pa začne z internetom v vsak dom (na obrobjih), kar se da rešiti tudi s subvencijo satelitskega (morda), ki bi jo financirali iz prispevkov (neke vrste 'davka') ponudnikov, ki omrežja v odročnih krajih ne uspejo zagotoviti, ali preprosto iz naslova državne elktrične omrežnine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/13225.txt Dare B. 1 13225 2021-05-13 1 27 Predlog v razpravi 2021-04-13 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/13225 Milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola. "Predlagam, da se v novem Zakonu o pravilih cestnega prometa določi milejše kaznovanje kolesarjev pod vplivom alkohola. K predlogu me je spodbudila vedno pogostejša praksa ljubljanskih policistov, ki v poznih večernih oz. bolje rečeno zgodnjih jutranjih urah lovijo študente na kolesih ter jim izrekajo drakonske kazni za vožnjo pod vplivom alkohola. To se mi zdi sporno iz več vidikov. Novi zakon o pravilih cestnega prometa določa zelo stroge kazni za vožnjo pod vplivom alkohola: 1200 evrov denarne kazni in pridržanje voznika v prostorih policije do iztreznitve (od 6 do 12 ur). Ratio zakonodajalca je tukaj jasen: alkoholizirani vozniki predstavljajo veliko grožnjo varnosti drugih udeležencev v prometu, zato jih je treba kaznovati z najvišjimi kaznimi. Enaka ureditev za kolesarje se mi ne zdi utemeljena, saj kolesarji ne predstavljajo enake grožnje v prometu kot vozniki motornih vozil. Sicer dvomim, da obstaja kakšna raziskava na to temo, ampak ali se spomni kdo primera ko bi pijani kolesar povzročil prometno nesrečo s hujšimi poškodbami ali celo s smrtnim izidom? Bistvo kaznovalnega prava je, da denarna kazen odraža težo prekrška oz. nevarnost, ki jo predstavlja prepovedano ravnanje. V tem primeru relativno nizka teža prekrška ne vzdrži najvišje denarne kazni. Kaj vi mislite, ali je pravično, da se kolesarja kaznuje z 1200 evri, kar je enako kot 6 mesecev državne štipendije, obenem pa se ga odpelje še na pridržanje do jutra samo zato, ker je vozil kolo pod vplivom alkohola, pri tem pa ni nobenega ogrožal??? Obenem bi rad poudaril, da v Ljubljani med 12. in 3. uro zjutraj, ko se večina študentov odpravi domov, ni nobenega javnega prevoza. Meni se zdi celo odgovorno, da se ljudje raje odpeljejo na zabavo s kolesom, sploh če vemo, da je druga alternativa avtomobil." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1341.txt schimaki 5 1341 2011-01-14 20 8814 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Zaradi hitrega razvoja motorizacije je postala epidemija poškodb v cestnem prometu v zadnjih desetletjih eden ključnih problemov razvoja prometa. Številne študije kažejo na prevladujočo vlogo človeškega dejavnika v cestnoprometnih nezgodah, le ta pa je pogosto povezan z opitostjo voznikov in ostalih udeležencev cestnega prometa. Delež alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod v slovenskem prostoru upada, vendar je glede na vrednost še vedno zaskrbljujoč. Največji delež alkoholiziranih povzročiteljev je ugotovljen pri povzročiteljih cestnoprometnih nezgod s smrtnim izidom, glede na svojstvo pa je delež alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod med vsemi povzročitelji iste skupine največji med vozniki koles z motorjem (blizu 20%), le malo za njimi so kolesarji (18%), pešci (17%), vozniki traktorjev (16%), nato sledijo vozniki motornih koles (13%) ter vozniki osebnih avtomobilov (12%). Če pogledamo statistične podatke o posledicah prometnih nesreč glede na vrsto udeležencev ter njihovih povzročiteljev, pa je stanje sledeče. V letu 2008 je v prometnih nesrečah umrlo 16 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo kar 8), hudo telesno poškodovanih je bilo 155 kolesarjev (med njimi 97 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 854 (med njimi 391 povzročiteljev). V letu 2009 je v prometnih nesrečah umrlo 18 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo kar 11), hudo telesno poškodovanih je bilo 175 kolesarjev (med njimi 105 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 909 (med njimi 408 povzročiteljev). V letu 2010 pa je v prometnih nesrečah umrlo 16 kolesarjev (od katerih jih je prometno nesreče povzročilo 9), hudo telesno poškodovanih je bilo 125 kolesarjev (med njimi 76 povzročiteljev), lahko telesno poškodovanih pa 834 (med njimi 396 povzročiteljev). V Sloveniji sta torej vsak tretji povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom in vsak četrti povzročitelj prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami pod vplivom alkohola, kar je tudi dokazala raziskava o varnosti v cestnem prometu, ki jo je v lanskem letu izdelal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V obdobju 2004-2008 je imel vsak 2,8 povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom več kot 0,5 g alkohola/kg krvi. To pomeni skupno 35,6%. Če pa upoštevamo vse povzročitelje, ki so imeli več kot 0,0 g alkohola/kg krvi, pa je znašal njihov delež med vsemi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom v obdobju od 2004-2008 kar 48,9%, torej skoraj polovica oziroma vsak drugi povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel v krvi neko količino alkohola. Povprečna količina alkohola pri navedenih 48,9% povzročiteljih je znašala 1,25 g alkohola/kg krvi, od teh 48,9% povzročiteljev pa jih je imelo le 20% manj kot 0,25 g alkohola/kg krvi. V zavesti večine ljudi sta alkohol in vožnja (ne glede na prevozno sredstvo) nekaj, kar se ne izključuje, kar je torej povezano. Takšni vedenjski vzorci, ki temeljijo v globalno zakoreninjenih socialnih navadah so zaskrbljujoči, zato se zavedamo, da bo pot do prometa brez alkohola še dolga. Tuji zgledi kažejo, da so v nekaterih državah kar za tretjino zmanjšali delež cestnoprometnih nezgod pod vplivom alkohola po zaslugi ostrejše zakonodaje (kjer se kazenske sankcije niso razlikovale glede na dejstvo ali je bil obravnavani udeleženec v cestnem prometu voznik motornega vozila ali voznik kolesa), prav tako pa je imelo pozitiven učinek znižanje še dopustne koncentracije alkohola v krvi voznikov ter ustreznejše obravnave opitih voznikov v okviru zdravstvene selekcije. S prenovo zakonodaje na področju varnosti cestnega prometa smo tudi v Sloveniji celovito pristopili k reševanju problematike alkohola v cestnem prometu. Če želimo doseči znižanje deleža alkoholiziranih povzročiteljev cestnoprometnih nezgod v slovenskem prostoru ter znižanje deleža alkoholiziranih voznikov (torej vseh voznikov), je torej nujno potrebno, da vse obravnavamo enako (tako na področju rehabilitacij kot na področju kaznovalne politike)." 2011-02-09 2010-12-16 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/1341 (ne)obveznost objave prostega delovnega mesta "Vsak delodajalec, ki ima prosto delovno mesto, mora to sporočiti Zavodu za zaposlovanje (ZZRS). V kolikor ima že vnaprej izbranega kandidata mora tudi to sporočiti ZZRS vključno z imenom in priimkom kandidata ter dokazili, da izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje (ZZRS to lahko preveri). V tem primeru objava prostega delovnega mesta na spletu ter v medijih ni potrebna. V kolikor kandidata za to delovno mesto nima, pa ZZRS objavi razpis na spletu ter v medijih. S tem bi, po mojem mnenju, preprečili cel kup navidezno prostih delovnih mest. ZZRS pa bi imel pravo sliko, kakšno je dejansko stanje na trgu delovne sile. Sodeč po seznamu prostih delovnih mest se zdi, da slednja so prosta, a kaj ko so večinoma oddana že vnaprej. Hkrati pa bi tudi preprečili zaposlovanje brez ustreznih pogojev. V praksi se namreč dogaja, da delodajalci preko vez zaposlujejo take, ki sploh nimajo pogojev. Ker bi vsak delodajalec ZZRS prijavil prosto delovno mesto in tudi ime kandidata, če ga že ima, bi lahko ZZRS preveril, ali ta ustreza pogojem ali ne. In če ne, lahko namero delodajalca prijavi ustreznim inštitucijam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1342.txt samo.trtnik 4 1342 2011-01-15 8 5643 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Analiza obstoječega stanja: Obveznost prijave in objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, kot je določena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – v nadaljnjem besedilu: ZUTD), je skladna z določbo 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljnjem besedilu: ZDR), po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. Delodajalci so dolžni zavodu pošiljati prijave prostih delovnih mest oziroma vrst dela z določenim rokom za prijavo in pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje dela, razen, kadar sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem ali kadar se po ZDR in po ZUTD sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, ga javno objavi na željo delodajalca (ta lahko zagotovi javno objavo na drug način) in v tem primeru izvede vse postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Vsebino in način objave prostega delovnega mesta podrobneje ureja Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta ali vrste dela, postopku posredovanja zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 105/10; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se kot javna objava šteje objava v prostorih zavoda in na spletnih straneh zavoda. Zavod v dogovoru z delodajalcem prosta delovna mesta ali vrste dela posreduje v objavo tudi sredstvom javnega obveščanja. V skladu z določbami pravilnika mora zavod ob prejemu prijave prostega delovnega mesta ali vrste dela, v kateri delodajalec opredeli, da želi sodelovanje pri posredovanju kandidatov za zaposlitev, ugotoviti, ali so v evidencah, ki jih vodi zavod na podlagi določb ZUTD, vpisane osebe, za katere bi zaposlitev na tem delovnem mestu ali vrsti dela predstavljala ustrezno ali primerno zaposlitev in: ponuditi prosto delovno mesto ali vrsto dela tistim osebam, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta ali vrste dela, preveriti njihovo usposobljenost in pripravljenost, se z delodajalcem dogovoriti o načinu sodelovanja ter izvesti napotitev dogovorjenega števila najustreznejših kandidatov. Zavod ob izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto ali vrsto dela delodajalcu posreduje informacijo o napotenih kandidatih ter ga zaprosi za dostavo obvestila o izidu posredovanja, lahko pa tudi sodeluje pri zaposlitvenih razgovorih. Zavod pa ima v skladu z določbo 27. člena ZUTD možnost odklonitve posredovanja kandidatov delodajalcem z negativnimi referencami, o katerih vodi evidenco v skladu z določbo pete alineje prvega odstavka 123. člena ZUTD, vse dokler so vpisani v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Posredovani predlog sicer ocenjujemo kot dobronameren, vendar na splošno zelo težko, na podlagi veljavne zakonodaje ali njenimi morebitnimi spremembami na področju, ki ga ureja ZUTD, pa sploh neizvedljiv. Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki želi objaviti prosto delovno mesto ali vrsto dela, je v javni objavi slednjega, ta obveznost pa je določena v ZDR. Smisel javnega objavljanja prostih delovnih mest oziroma vrst dela in njihovo prijavljanje zavodu je v tem, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Problematika objavljanja (kot jih poimenuje predlagatelj) »navidezno prostih delovnih mest« je v teh postopkih sicer nesporno prisotna, vendar pa bi jo bilo potrebno po našem mnenju reševati v okviru sprememb ZDR in druge področne zakonodaje. Ta predpis namreč določa obveznost javne objave vsakega prostega delovnega mesta oziroma vrste dela v primeru, ko delodajalec zaposluje nove delavce, ne daje pa podlage za ustvarjanje izjem od tega pravila, kot bi bile podane tudi v primeru, če bi se od delodajalca zahtevalo, da zavodu hkrati s prijavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela predloži tudi podatke o kandidatu, ki si ga je »neuradno« že sam izbral. Takšna zahteva do delodajalca bi bila lahko sporna tudi z vidika predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Za razumevanje zgoraj pojasnjenega je potrebno še dodatno obrazložiti, da pomeni določba 7. člena ZUTD konkretizacijo določbe drugega odstavka 23. člena ZDR, saj določa način in postopek, po katerem se izvede javna objava. Navedeno pomeni, da je v tem kontekstu kot obveznost, ki izhaja iz sistemske ureditve področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, določena zgolj obveznost prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela zavodu, v okviru katere pa, kot že omenjeno, ni možno selekcioniranje teh prijav za namene ustvarjanja izjem od obveznosti javnega objavljanja v primerih, kot jih navaja predlagatelj." 2011-04-20 2010-12-16 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1342 Nadzor nad socialnimi podporami "Proti izkoriščevalcem socialnih podpor v zadnjem času v nekaterih državah EU vodijo obsežne akcije. V članku z naslovom: ""Ima dve hiši, 23 računov, jahto in 25.000 evrov socialne pomoči!"" je prikazan primer Angležinje Deidre Hynes, ki je devet let neupravičeno dobivala socialno podporo. cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/ima-dve-hisi-23-racunov-jahto-in-25-... Drugi primer je iz Nemčije. V članku z naslovom: ""36 let zavrača vse službe pa vseeno dobi 1000€ socialne podpore"" je opisan primer 54-letnega Nemca iz Hamburga, ki že 36 let živi od socialne pomoči, zavrača ponujene službe in se z veseljem pojavlja na televiziji, kjer sploh ne skriva dejstva, da je pač lenoba, in da je to v resnici edini razlog, zaradi katerega ne dela. cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/36-let-zavraca-ponujene-sluzb... V Sloveniji je bilo v samo enem mesecu in sicer v oktobru 2008 izplačanih za 9.010.378 evrov denarnih socialnih pomoči, letos oktobra pa že 12.292.507 evrov. Morda so vsi prejemniki upravičeno dobili socialno pomoč, vendar je presenetljivo to, da je nastal tako velik porast izplačil v razdobju komaj dveh let. Predlog Predlagam ustrezni slovenski instituciji, ki se ukvarja z dodeljevanjem socialne pomoči, da se pozanima pri kolegih v tujini, kako oni preverjajo upravičenost do socialne podpore in nato te izkušnje uvede tudi v naši državi. Denarna socialna pomoč naj se izplačuje le tistim osebam, ki jo dejansko potrebujejo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1344.txt dan 2 1344 2011-01-18 13 5980 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja, da so bile pri pripravi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10; v nadaljevanju ZSVarPre), ki se začne uporabljati 1. 6. 2011, narejene tudi primerjalne analize postopkov dodelitve denarne socialne pomoči v drugih evropskih državah. Ugotovljeno je bilo, da je način preverjanja neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, kot je urejen v sedaj veljavnem Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep; v nadaljevanju ZSV) načeloma ustrezen, v ZSVarPre pa so bili dodani nekateri popravki (npr. v primeru prikazovanja lažnih podatkov oseba šest mesecev ni upravičena do denarne socialne pomoči, povezave med evidencami za hitrejše in bolj učinkovito pridobivanje podatkov,…). V pripravi je tudi projekt eSociala, ki bo omogočal povezavo med različnimi zbirkami podatkov ter logične kontrole med podatki in sporočanje sprememb po uradni dolžnosti (npr. izguba zaposlitve, rojstvo, smrt,…). Informacijski sistem bo tako vseboval podatke, potrebne za odločanje o vseh pravicah iz javnih sredstev (npr. podatke o premoženju, višini prejemkov, podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja, o statusu, itd.), in sicer za vlagatelje vloge za pravice iz javnih sredstev in njihove družinske člane ter iz 48 različnih podatkovnih virov 26-ih institucij. S tem bo v veliki meri onemogočeno izkoriščanje in zloraba sistema ter seveda tudi lažje odločanje, prav tako pa tudi lažje načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične dejavnosti. Nekatere izmed teh kontrol so vzpostavljene tudi v že obstoječem informacijskem sistemu centrov za socialno delo za nekatere pravice iz javnih sredstev (npr. denarna socialna pomoč, otroški dodatki,…). Pri pripravi ZSVarPre je bilo tudi vseskozi upoštevano načelo pravične razdelitve in transparentne porabe javnih sredstev ter načelo ciljne usmerjenosti. Socialno varstveni prejemki se dodeljujejo tako, da se zagotovi pravična porazdelitev javnih sredstev glede na potrebe posameznika oziroma družine in glede na namen posamezne pravice (pomoč prejmejo tisti, ki jo zares potrebujejo). V skladu z navedenim menimo, da je zgoraj navedeni predlog že upoštevan v sedaj veljavnem ZSV in tudi v ZSVarPre." 2011-02-28 2010-12-18 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/1344 Odvzem soicalne podpore kriminalcem "Vladi predlagam, da se kriminalcem (tistim, ki delajo hujša kazniva dejanja), ki prejemajo socialno podporo le ta odvzame. Gre se za to, da država nima denarja za recimo prireditev evropskega prvenstva v košarki, ker ga deli v socialno podporo. S tem ni nič narobe dokler denar ne pride v napačne roke, s tem mislim kriminalce. Dal vam bom primer iz svojega življenja. Nek človek dobiva socialno podporo, živi v tuji hiši in nima svoje lastnine. Ima 6 sosedov za katerimi noč in dan opreza, če naredijo kakšen koli hrup (hrup v nižji glasnosti, ki je po pravilih javnega reda in miru dovoljen) pride na njihovo ulico ter se pred malimi otroci začne kričat kletvice. Pri kidanju snega iz ulice pride na ulico, kriči ter včasih koga fizično napade. Zaradi fizičnih in verbalnih napadov na iste ljudi je bil v svojem življenju skupaj že več kot 2 leti v zaporu. Še vedno dobiva socialno podporo zaradi česar mu je vseeno za policijo, zakone ter posledice saj nima česar izgubit ob tem, da nima svoje lastnine. Več krat je že ogrožal življenje svojih sosedov z raznimi pripomočki (kladivo...). Skupaj z svojo prizadeto ženo (ki nima potrdila, da je prizadeta) živita v zelo stari baraki v lasti ženine mame. Človek jo izkorišča za oprezanje za drugimi. Poleg tega kurita na stare kavče in podobne smeti. Hišne smeti pa mečeta po bližnjem hribu navzdol. Če bi ukinili socialno podporo za kriminalce jima ne bi bilo vseeno saj, bi morala ""biti pridna"" ali pa, bi morala prosjačiti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1346.txt makro55 5 1346 2011-01-21 7 4220 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja, da sedaj veljavni Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep; v nadaljevanju ZSV) kot tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10; v nadaljevanju ZSVarPre), ki se začne uporabljati 1. 6. 2011, določata, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko ali lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo in njene družinske člane. Med te razloge se šteje tudi prestajanje zaporne kazni. V skladu z navedenim menimo, da je zgoraj navedeni predlog že upoštevan v sedaj veljavnem ZSV in tudi v ZSVarPre. Menimo pa, da ne bi bilo smiselno odvzeti denarne socialne pomoči tistim, ki so sicer pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, vendar niso na prestajanju zaporne kazni, saj lahko kljub temu aktivno rešujejo svojo socialno problematiko in bi jih odvzem denarne socialne pomoči pahnil v še večjo stisko." 2011-02-09 2010-12-19 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/1346 Mini busi v prometu "Predlagam vladi, da bi izboljšala potniški promet z avtobusi in sicer v to smer, da bi na lokalnih progah (kjer ni veliko prometa s potniki) menjali velike avtobuse z mini busi (12-30 oseb). Sam se namreč v službo vozim z avtobusom in nas nikoli ni več kot 12 na celem avtobusu, ki lahko pelje 50 oseb, kar je seveda velika škoda, ker je avtobus stalno neizkoriščen. S tem bi zmanjšali izpuste v okolje (manjša poraba), pospešili promet (večje pospeševanje), zmanjšali stroške uporabe (cenejši servisi), znižali zastoje v prometu (manjše dimenzije vozila)..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1348.txt blatnik 2 1348 2011-01-18 8 5188 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Predlog je z vidika porabe goriva in emisij smiseln, z vidika celotnega sistema javnega potniškega prometa pa lahko rečemo, da je uporaben od primera do primera. Avtobusi niso v državni lasti, temveč so last prevoznikov, ki delujejo v obstoječi ureditvi javnega potniškega prometa po principu pridobitve koncesij. Država predpiše prevoznikom minimalne standarde vozil, ne posega pa na področje velikosti vozil, saj prevozniki ista vozila uporabljajo tudi za t.i. komercialne vožnje, ko so avtobusi polni. Primarna naloga države je izboljšati celoten sistem JPP, prevoznikom pa prepustiti poslovno odločitev glede voznega parka v okviru predpisanega standarda. Prizadevanje države je usmerjeno predvsem v povečanje uporabe JPP. Ministrstvo za promet izvaja projekt integriranega javnega potniškega prometa, katerega cilj je do leta 2012 vzpostaviti pogoje za uvedbo enotne vozovnice ter poenotenja voznih redov na ravni avtobusnega in železniškega prometa. Izboljšanje dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi bo podprto z različnimi akcijami informiranja, izobraževanja in ozaveščanja potnikov o pomenu uporabe javnega potniškega prometa oz. širše o pomenu trajnostne mobilnosti, saj pešačenje in kolesarjenje dopolnjujeta sistem javnega potniškega prometa. Za območja z nizko gostoto poselitve brez potenciala večjega št. potnikov je v bodočem sistemu integriranega javnega potniškega prometa predvidena ureditev ""prevozov na klic"" z manjšimi vozili." 2011-01-26 2010-12-20 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/1348 JAVNA DELA ZA BREZPOSELNE "Glede na stanje, ki vlada v Sloveniji na področju plačevanja socialnih pomoči brezposelnim osebam, predlagam, da se za vse brezposelne uvedejo javna dela. To predlagam iz naslednjih vzrokov in posledic: - socialna pomoč brezposelnim osebam je v večini primerov višja od minimalne plače zaposlenega v gospodarstvu. Poznam vsaj 3 konkretne primere (v Sloveniji jih je seveda na stotine), ko so ljudje z veseljem brezposelni, saj poleg tega, da dobijo socialno pomoč, ustvarijo del prihodkov še z delom na črno - se pravi z javnimi deli bi zmanjšali vsaj del dela na črno, ker brezposelna oseba ne bi imela časa za delo na črno; - z javnimi deli bi brezposelna oseba lažje prebrodila socialno izključenost iz družbe in izključenost iz procesa koristnosti za državo in družbo kot celoto - Nad brezposelnimi osebami bi bila izvršena večja kontrola. 6 - 8 urni delavnik javnih del bi omogočal stalni nadzor. - Zaposlene osebe bi na brezposelne osebe gledali kot na ljudi, ki so za državo koristni. Glede na to, da bi te brezposelne osebe urejale okolico, pomagale pri gradnji razne lokalne infrastrukture, pomagale pri izvedbi najrazličnejših kulturnih, športnih prireditev, pomagale starejšim osebam, osebam s posebnimi potrebami, bolnim ljudem,.... bi se razdeljenost v družbi zmanjšala in vsak bi se počutil koristnega za naše okolje. - Država kot celota bi potrebovala manj sredstev za delovanje, saj bi s pomočjo javnih del opravili mnogo dela, ki ga sedaj plačujemo podjetjem. - V javnih ustanovah (vrtci, šole, zdravstveni domovi, dom za ostarele, ministrstva,...) bi brezposelne osebe predstavljale fleksibilni del javne uprave, ki bi se lahko širil glede na trenutne potrebe javne uprave. Npr. ob zapadlem snegu potrebujemo ljudi, ki očistijo pločnike, lokalne dovoze,..., zakaj ne bi koristno uporabili denar namenjen socialni pomoči, da bi tudi zaposlene osebe, ki plačujejo prispevke državi, nekaj imele od tega. - Razlika v stanju duha osebe, ki je aktiven in osebe, ki se sam sebi zdi nekoristen, je verjetno pri večini več kot očitna. - Preden se bo človek prijavil na Zavod za zaposlovanje, bi verjetno nekajkrat premislil, sedaj pa je omogočeno prav vsakemu, ki se mu ne da delati, da koristi privilegije socialne pomoči. - Kot družba bi se z izkoriščenim delovnim potencialom zagotovo bolje razvijali. - Ob lanskoletni vse slovenski akciji zbiranja odpadkov smo dokazali, da smo za javna dela še kako dovzetni in da radi sodelujemo v tovrstnih zadevah. Problem je očitno samo v dobri organizaciji, ki bi jo za nas morala opraviti država in ta javna dela dobro organizirati. Del organizacije javnih del bi prav tako pripadel brezposelnim osebam, ki so višje izobraženi. Glede na to, da morda ideja zgleda, kot da je iz prejšnjih ""rdečih"" časov, verjemite, da predlagatelj ni iz teh časov (moja starost 33 let). Sem aktivno zaposlena oseba, ki ne razume, da je stanje duha v Sloveniji glede delovnih vrednot na tako nizki ravni in da vsak samo gleda, kako bi naši državi jemal. Zavedati se moramo, da smo vsi v isti državi in da lahko vsak s svojimi dejanji prispeva, da nam bo družbi kot celoti bolje, če bo vsak odigral svojo vlogo po najboljših močeh. Pa poskusimo odmisliti krivice, ki se dogajajo s tem, ko višji sloji neupravičeno bogatijo. Bodimo boljši od njih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1385.txt robinjo 7 1385 2011-02-10 17 7119 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Javna dela predstavljajo enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen delovni in socialni vključenosti brezposelnih oseb, ki na trgu dela težko najdejo primerno zaposlitev. Brezposelne osebe z izvajalci/delodajalci sklenejo posebno pogodbo o zaposlitvi, pri sklenitvi te pogodbe pa se upoštevajo posebnosti glede plačila za delo, trajanje letnega dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje pogodbe. Javna dela se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. V letu 2011 se javna dela izvajajo na podlagi določb 52., 53. in 53. a člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 63/07 – popr., in 51/10 – odl. US; v nadaljevanju: ZZZPB-1), v letu 2012 pa se bodo izvajala na podlagi določb Zakona o urejanju trga (Uradni list RS, št. 80/10). Izvedbene dokumente javnih del za leto 2011 predstavljajo Program Javnih del za leto 2011, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije v mesecu oktobru 2010, Pravilnik o financiranju javnih del (Uradni list RS, št. 81/09) ter javni razpis za izbor programov javnih del v RS za leto 2011 (Uradni list RS, št. 85/10 in 105/10). Pri določanju obsega sredstev za izvajanje in sofinanciranje javnih del se upoštevata obseg sredstev, ki jih proračun Republike Slovenije namenja za izvajanje politike trga dela. Posledično morajo biti tudi sredstva letnega javnega razpisa za izbor programov javnih del, usklajena z obsegom sredstev proračuna Republike Slovenije za ta namen. Partnerji pri sofinanciranju in izvajanju posameznih programov javnih del, ki so izbrani na javnem razpisu, so Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) ter naročniki oziroma izvajalci/delodajalci programov javnih del. Zavod zagotavlja stroške za: zdravniški pregled udeležencev (vključena brezposelna oseba); delež plač udeležencev; prevoz udeležencev na delo in z dela ter stroške za prehrano udeležencev med delom. Pri določitvi deleža sredstev Zavoda za plače udeležencev se upošteva razvrstitev občin, ki sodijo v območja z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne stopnje brezposelnosti v Republiki Sloveniji. Tako na primer zagotavlja Zavod 90 % plače v občinah, v katerih je povprečna stopnja brezposelnosti višja od vključno 15,5 % oziroma 80 % plače v občinah, v katerih je povprečna stopnja brezposelnosti od vključno 12,0 % do 15,5 %. Naročniki oziroma izvajalci/delodajalci programov javnih del pa zagotavljajo predvsem sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev (npr. 10 % v občinah, v katerih je povprečna stopnja brezposelnosti višja od vključno 15,5 %) in stroškov regresa za letni dopust. Udeleženec javnih del je upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga upravlja v javnih del. Tako je na primer oseba s I. stopnjo strokovne izobrazbe upravičena do 80 % minimalne plače, oseba s VII. stopnjo strokovne izobrazbe pa do 150 % minimalne plače. V letu 2010 je bilo povprečno mesečno vključenih 3.982 udeležencev, povprečni mesečni strošek na udeleženca, izplačan iz proračuna Republike Slovenije, je znašal 758,76 evrov za 30 urno tedensko delovno obveznost, ki se v javnih delih šteje kot polni delovni čas (53. člena ZZZPB-1). Glede na strukturo brezposelnih oseb (izobrazbena, starostna, struktura glede na čas prijave v evidenci brezposelnih) napotovanje vseh brezposelnih oseb v javna dela ni smiselno. Brezposelne osebe se vključujejo v primeren program aktivne politike zaposlovanja na podlagi zaposlitvenega načrta, ki predstavlja pisni dogovor med brezposelno osebo in Zavodom o načinu razreševanja statusa brezposelnosti. V okviru priprave zaposlitvenega načrta svetovalec zaposlitve na Zavodu ugotavlja tudi smiselnost vključitve brezposelne osebe v določen program aktivne politike zaposlovanja. Tako se lahko mladi, brez izobrazbe, praviloma vključijo v programe usposabljanja in izobraževanja, predvsem z namenom pridobitve dodatnih znanj in veščin za hitrejši vstop na trg dela. Dolgotrajno brezposelne osebe ter prejemniki denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči pa se lahko prednostno vključujejo tudi v javna dela. S primernimi in smiselnimi napotitvami Zavod poskuša v največji možni meri odpraviti strukturne probleme trga dela. Področja izvajanja javnih del določa prvi odstavek 52. člena ZZZPB-1, podrobneje pa vsebine po področjih izvajanja določa Katalog javnih del (Katalog), ki je objavljen na naslednji spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si/_files/1619/Javna_dela_Katalog_2011.pdf. Iz Kataloga je razvidno, da so predlagane posamezne vsebine že opredeljene v tem dokumentu. Tako se na primer na področju izobraževanja lahko izvaja učna pomoč v osnovnih in srednjih šolah ter pomoč pri izvajanju dopolnilnih dejavnosti vrtcev; na področju komunale se lahko izvaja urejanje in vzdrževanje javnih površin; na področju kulture se lahko izvaja pomoč pri organiziranju in izvajanju kulturnih dejavnosti in prireditev oziroma se lahko izvajajo vsebine z namenom ohranjanja kulturne dediščine. Na področju socialnega varstva pa se lahko izvajajo tudi vsebine, ki predstavljajo pomoč starejšim in invalidnim osebam (npr. pomoč na domu, osebna asistenca invalidom). Obseg izvajanja vsebin, ki so opredeljene v Katalogu, pa je odvisen od razpoložljivih sredstev proračuna Republike Slovenije za ta namen. Pravico brezposelnih oseb do denarnega nadomestila opredeljuje Zakon o urejanju trga dela, pridobi jo lahko brezposelna oseba, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Osnova za odmero denarnega nadomestila je praviloma povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Povprečno mesečno izplačilo sredstev iz proračuna Republike Slovenije na prejemnika denarnega nadomestila, skupaj s prispevki delodajalca, je povprečno mesečno v letu 2010 znašalo 608 evrov bruto oziroma 525 evrov neto. Pravico do denarne socialne pomoči opredeljuje Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 122/07 Odl.US, 61/10-ZSVarPre in 62/10-ZUPJS; v nadaljevanju: ZSV). ZSV v 21. členu določa, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. V skladu z 22. členom ZSV osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 229,52 evrov. Do denarne socialne pomoči pa ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko ali lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo in njene družinske člane (24. členom ZSV). Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Posredovani predlog ocenjujemo kot dobronameren, vendar pa menimo, da je neizvedljiv, predvsem, če upoštevamo zakonsko določeno pravico brezposelnih oseb do denarnega nadomestila oziroma do denarne socialne pomoči ter predvsem sistemsko ureditev javnih del. Denarno nadomestilo in denarna socialna pomoč predstavljata dva različna socialna transferja sistemov socialne varnosti, ki pa nista neodvisna eden od drugega, temveč se dopolnjujeta. Sistem socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti temelji na t.i. zavarovalnem načelu, kar pomeni, da pridobi zavarovanec pravice iz zavarovanja izključno na podlagi plačila prispevkov, lahko pa zakon za posamezen primer določi drugače (drugi odstavek 59. člena Zakona o urejanju trga dela). Trajanje prejemanja denarnega nadomestila je nadalje časovno omejeno in pogojeno s predhodno dobo zavarovanja. Upravičenost do denarnega nadomestila je tako povezana s predhodnim obstojem zavarovalnega razmerja (t.j. zaposlitve ali drugega zavarovalnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje). Ob tem želimo poudariti, da pravico do denarnega nadomestila lahko pridobi le brezposelna oseba, kateri delovno razmerje ni prenehalo po njeni krivdi ali volji in seveda izpolnjuje ostale z zakonom določene pogoje. Denarna socialna pomoč je po drugi strani namenjena tistim osebam, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov, na katere niso mogle vplivati, znajdejo v stiski. S takšno obliko pomoči naj bi lažje poiskali izhod iz situacije, v kateri so se znašli. Denarno socialno pomoč lahko torej pridobi oseba, ki nima dovolj sredstev za preživljanje, ob pogoju, da aktivno rešuje svojo socialno problematiko. V okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja predstavljajo prejemniki denarnega nadomestila in prejemniki denarne socialne pomoči ciljno skupino oseb, ki se lahko prednostno vključujejo v javna dela. Ob upoštevanju strukturnih problemov trga dela (npr. izobrazbena, starostna struktura) ter števila registriranih brezposelnih oseb (v mesecu februarju 2011 je bilo 115.608 registriranih brezposelnih oseb) je predlog neizvedljiv tudi iz stališča smiselnosti vključevanja vseh brezposelnih oseb v javna dela, kot tudi iz stališča zagotavljanja sredstev proračuna RS za izvajanje in sofinanciranje javnih del v predlaganem obsegu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se bo v okviru priprave in izvedbe ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev za politike trga dela še najprej prizadevalo, da bo delovno in socialno aktiviralo čim večje število brezposelnih oseb, ki na trgu dela težje najdejo primerno zaposlitev ter hkrati spodbujalo razvoj storitev v javno dobro, ki bodo namenjene ranljivim skupinam uporabnikov (invalidi, starejši)." 2011-03-09 2011-01-10 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/1385 Predlogi za varčevanje v zdravstvu "Imam naslednje predloge za varčevanje v zdravstvu: - Predlagam, da se kontracepcijske tablete izločijo iz seznama zdravil, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V nobeni drugi državi ni mogoče dobiti kontracepcijskih tablet v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja razen v Sloveniji. S to potezo boste ubili dve muhi na en mah: zmanjšali se bodo izdatki zdravstvene blagajne za zdravila, poleg tega pa se bo povečalo število rojstev, kar je oboje pozitivno. - Predlagam združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V tem sistemu, kot ga imamo zdaj, gre veliko denarja za stroške administracije tako na ZZZS, kot tudi pri zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah, ki ponujajo storitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja in pri zdravnikih, ki imajo dodatno delo z izdajanjem računov po dvema zavarovalnicama za vsakega pacienta posebej. S tem ukrepom bi se prihranili stroški pri administraciji, poleg tega pa bi tudi zdravnikom ostalo več časa za paciente, kar je oboje pozitivno. - Predlagam, da se hkrati z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uvede minimalna participacija za zdravstvene storitve, za katero pa se ne bi bilo več mogoče zavarovati. S tem bi ljudi spodbudili k temu, da bi se bolj racionalno odločali za to, kdaj bodo šli k zdravniku in kdaj ne. Socialno ogroženim se participacija vrne, če se izkaže, da so storitev res potrebovali (tj. da bi bilo ogroženo njihovo življenje ali zdravje, če ne bi šli k zdravniku). - Predlagam, da bi osebe, ki imajo kapitalske dohodke nad določeno ravnijo, plačevali prispevek za zdravstveno zavarovanje od teh kapitalskih dohodkov (predlagam enak % kot je prispevna stopnja na plače). Prav tako predlagam uvedbo zdravstvenih prispevkov na vse vrste dela, ne le na dohodke iz rednega delovnega razmerja. To bi bilo pozitivno s tega vidika, da bi se izenačila obremenjenost kapitala in dela z zdravstvenimi prispevki. - Predlagam, da vsak pacient, ki gre k zdravniku, dobi račun z navedbo zneska, koliko plača zdravstveno zavarovanje in koliko je s participacijo moral plačati sam. Tako bodo ljudje dobili vpogled v stroške zdravstvenih storitev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1397.txt lipi 10 1397 2011-02-15 17 4762 Nezadostna podpora 2011-01-15 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/1397 Prevelika obremenitev za samozaposlene "Glede na to, da se v novem zakonu ZPIZ-2 obremenitve za samozaposlene dodatno povečujejo, bom prikazal, da so samozaposleni (vsaj tisti, ki ne morejo služiti preko visoke urne postavke) že sedaj zelo obremenjeni, po novem pa bodo čez vsako razumno mero. Tisti, ki pridobivajo prihodek z nizkimi urnimi postavkami, v takem sistemu že sedaj komaj zdržijo, če hočejo biti pošteni (=plačati vse davke in prispevke), po novem bo pa za marsikoga nemogoče. Za primer sem vzel inštrukcije, kjer so danes neke maksimalne cene na uro (po oglasih) 12,5€, če hočeš biti konkurenčen, pa 10 €. Vzemimo, da imaš 5 ur na dan (kar sicer ni preprosto doseči), pa še primer, da imaš 8 ur na dan, 22 dni na mesec. Primer je za samozaposlenega z normiranimi stroški. Prva tabela prikazuje prihodke in odhodke, prispevke itd in koliko ostane na koncu po starem sistemu. Druga tabela prikazuje to po novem (ampak brez prehodnega obdobja, tako kot bo po polni uveljavitvi). V tabelah so: Bruto2 = cena ure x ur na mesec normirani stroški 25% = bruto2 x 0,25 Bruto1 = Bruto2 - normirani stroški Bruto1 na leto je obenem osnova, na podlagi katere DURS določi, v kateri razred za prispevke spada samozaposleni Prispevki na mesec so določeni glede na ta razred (taki so bili za december 2010) -tu bi opozoril, da že pri 5 urah na dan po 10€ padeš v drugi razred za prispevke. Neto2 = Bruto1 - prispevki Od Neto2 se na koncu dejansko obračuna dohodnina (zato do sedaj nisem vključil nobenih akontacij) Dohodnina = (Neto - 3051)x0,16 (3051=splošna olajšava), noben od navedenih primerov ne pride nad 16% Neto1, to je koliko ti na koncu ostane v žepu, na mesec in na leto Tabela 1 (stari sistem) Tabela 2 (novi sistem) Iz tega vidimo, da že po starem sistemu nekdo, ki zasluži 1100 € bruto2 na mesec, mu ostane dejansko v žepu le 447 €. Po novem sistemu mu bo ostalo le 304 €. Pa tudi nekdo, ki zasluži na videz spodobnih 2200 € bruto2 na mesec, mu po starem sistemu ostane 997 €, po novem pa le 853 €. Res je, da v kolikor so stroški manjši od 25%, odvisno od vrste dela, to deluje kot nek korektiv (glej neto1 skupaj stroški , zadnja vrstica tabel), a so končni zneski še vedno nizki. Glavna obremenitev samozaposlenih pri nizkih dohodkih so prispevki, ne dohodnina. Ne vem, na kakšni podlagi se je ustvarilo splošno mnenje, da samozaposleni zelo dobro pridejo skozi, ker dejanski podatki kažejo povsem drugo sliko. Ne more pa se valiti na vse bremena tistih posameznikov samozaposlenih, ki se znadejo in prikazujejo nizke dohodke. Treba je usposobiti inšpekcijske službe, da bodo take primere znale odkrivati, ne pa spreminjati sistema in udariti po vseh, če tega niso zmožne (to gre tudi v kontekst dokazovanja izvora premoženja, o katerem se zadnje čase precej govori). Že stari sistem ne spodbuja socialnega podjetništva (če pod tem razumemo delo za nizko urno postavko, za preživetje). Po novem bo še bistveno slabše. Menda je iz zgornjih podatkov tudi jasno, da dejansko če hočeš preživeti v eni taki stvari (kot npr. inštrukcije ali kaj podobnega), da je enostavno življenjska nuja, da se del dohodkov skrije (ker obremeniti odjemalce s temi stroški bi pomenilo dvigniti urno postavko na čez 20 €, kar pa ne bo nihče plačal). Torej, če bo s strožjimi ukrepi uspelo zatreti take vrste sivo ekonomijo, ne bo niti sive niti bele ekonomije, upam da je to jasno. Treba je razmišljati v smer, da se ta spodnji del lestvice razbremeni, ne pa dodatno obremeni (kar širše spada pod razbremenitev stroškov dela, o čemer so dosti govori, da je pri nas enormna). Sedaj pa še k anomalijam novega sistema. Ta novi sistem, ko si v določenem razredu za prispevke, da plačuješ za zgornjo mejo tega razreda (do sedaj si za spodnjo) je nepravična in jo je treba spremeniti. Pravično bi bilo, da se uvede obračun po dejanski osnovi, ne po razredih (menda to ni prekomplicirano, samo v določeno formulo bo treba vnesti podatek o dejanski osnovi). Poleg tega bi lahko uvedli poračun za nazaj, ne pa da se v naslednjem letu plačuje prispevke glede na prejšnje leto (to lahko ostane kot štartna točka, ki pa se čez leto prilagaja glede na tekoče dohodke). Zaradi poračuna za nazaj tudi ne bo potrebno ""kaznovanje"" z višjim razredom, če po novem zakonu zaprosiš za nižji razred in se zmotiš za več kot (zdi se mi) 20%. Tudi določanje osnove za prispevke ni pošteno, določa se glede na bruto povprečno plačo v Sloveniji (kjer niso všteti prispevki delodajalca), v osnovo samozaposlenega pa se štejejo tudi prispevki delodajalca, ne le delojemalca. Ker samozaposleni odvajajo tudi prispevke delodajalca, bi se ti morali odšteti od osnove, da bi bili izenačeni z zaposlenimi (ker tam se upošteva bruto brez prispevkov delodajalca). Pred časom (kake 2 leti nazaj) je s strani mislim da Obrtno-podjetniške zbornice bil dan predlog, da se normirani stroški dvignejo na 40%. V luči zgornjih podatkov se vidi kot zelo smiselno, ker bi delno korigiralo zelo visoko obremenitev. DODATEK Prilagam še dve tabeli, ki kažeta bruto2 (celoten dohodek z vklj. normiranimi stroški), prispevki, dohodnino na mesec (ne akontacijo, končen izračun), neto1(ko plačamo prispevke in dohodnino) in neto1+norm. stroški. Star sistem Nov sistem Problem pri obeh sistemih je za tiste z nizkim bruto2, s tem da se pri novem to še zaostri. Po starem sistemu je potreben bruto2 blizu 1300€, da pride neto1 na zajamčeno plačo, po novem kar 1500€. Na primeru inštrukcij sem pokazal, da so taki bruto2 zelo težko dosegljivi. Podobno velja za vse dejavnosti, kjer ni mogoče dosegati večjih urnih postavk. Če pa pogledamo bruto2 800€ po novem sistemu (tak bruto2 ravno pade v naslednji razred prispevkov), je neto1 samo 88€ oz. neto1+norm.stroški 288€. Pri navidez še kar spodobnem dohodku bruto2 se realno s tem ne da preživeti! Tak s.p. dela samo še za plačevanje prispevkov, in ker se ti povrhu štejejo v osnovi za določitev le-teh, zelo težko pride v nižji razred (kjer pa skoraj ni nič na boljšem; bruto2 700€, neto1 183€, s stroški 358€). Nekaj je treba narediti v spodnjem delu lestvice, da bodo s.p.-ji tu sploh lahko obstajali oz. legalno delovali. Možnosti so: -prispevkov se vsekakor ne računa na zgornjo mejo razreda, kvečjemu po dejanski osnovi -če že mora biti najnižja osnova,naj bo to minimalna plača, čeprav ne vem, zakaj je to potrebno in s tem določati nek minimum za delovanje s.p.-ja. -doda se neke osnovne normirane stroške, npr. 200€, ti zmanjšujejo osnovo za prispevke (kot. npr. pri dohodnini) in nato kot do sedaj 25% od bruto2 -če že ne bi povsod priznali 40% normiranih stroškov (saj tudi višje po lestvici je razkorak med bruto2 in neto1 ogromen), bi lahko 40% priznali do nekega bruto2, za razliko od tam naprej pa npr. 25%, -tak sistem npr. 200€ + 40% do nekega bruto2 in 25% za razliko od tu naprej bi kar realno odražal tipično dejansko stanje, ko ima vsak neke fiksne stroške, medtem ko variabilni del pada z naraščajočim bruto2 (seveda se vseh primerov ne da zajeti)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1410.txt Mtsk 7 1410 2011-02-17 2 1475 Nezadostna podpora 2011-01-19 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/1410 Ukinitev Vzajemne zavarovalnice in njena priključitev k ZZZS Zakaj bi plačevali dvojne položnice in vso to administracijo, ki stoji za njimi, če bi lahko plačali samo eno in bi s tem zmanjšali število zaposlenih v državni upravi. Seveda bi bilo na prilogi k položnici zapisano koliko stane obvezno in koliko dodatno zavarovanje. Lahko pa bi izbirali ali želimo plačevati dodatno+obvezno zavarovanje ali samo obvezno ali pa nobenega. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/145.txt jani666 4 145 2009-12-16 7 3736 Nezadostna podpora 2009-11-16 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/145 Reforma dela na ČRNO "Predlagam, da se naredi reformo glede dela na crno, torej, da se skusa priti do kompromisa, ter se nekako legalizirati delo na crno, saj delo na crno je zelo pomembno v nasem vsakdanjem socialnem zivljenju, saj tako ljudje pomagajo drug drugemu, poleg tega pa nekateri se tudi prezivljajo z delom na crno in brez njega lahko postanejo socialno ogrozeni. Morali bi bolje definirati kaj tocno pomeni delo na crno, ter ta pojem zelo razsiriti, oziroma kot sem rekel narediti popolno reformo gelde dela na crno, saj tudi, ce si s.p. bi moral imeti moznosti dela na crno, ali pa nekomu ponuditi delo, kadar ga zares potrebujes, pa naj bo ta oseba delala prostovoljno zastonj ali pa ji malo placa, pac stvar dogovora. Seveda, ce bi bilo placano, bi mogli definirati, koliko so lahko ta dela placana, torej za zaposlene, oziroma za storitve, da je tocno vedena priblizno koliko stane ura DELA NA CRNO, saj trenutno nekateri zares sluzijo ogromno, ker delajo na crno in to samo zato, ker ne placujejo davkov in, ker se ljudje bojijo, da ce bi placali davek, potem bi bila cena se visja. No tle lahko takoj omenim ljudi, ki delajo na crno in to so predvsem ADVOKATI, ZOBOZDRAVNIKI, MEHANIKI, MONTERJI, ter se kdo bi se nasel in to sluzijo zelo mastno, medtem, ko ostali delajo posteno ali na crno, toda za minimalno placilo. Poleg tega se lahko omeni tudi vse studente, ki delajo instrukcije ali pa pazijo otroke na crno, oziroma starse, ki pazijo otroke, namesto, da bi jih dali v vrtec, itd..., pac absurda je povsod polno z tem zakonom. Prav tako marsikdo prespara denar, kada nekomu nudi prevoz, saj je cena dosti cenejsa od javnega prevoza oziroma priblizno ista, hkrati pa prides hitreje na cilj, toda to je temelj socializacije in demokracije, katerega nasa vlada zeli uniciti, saj smo obdavceni bolj kot v srednjem veku in v zameno nimamo nic od te drzave. Se socialno pomoc nam zeliste dati v obliki kredita, da vas ni sram." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1462.txt Anti NWO 4 1462 2011-03-10 6 4742 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Siva ekonomija je pojav, ki ga najdemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in v vseh političnih sistemih. Njeni negativni vplivi so občutni tako za delodajalce kot delojemalce kot tudi za državo, socialno zavarovanje, premoženje ter varnost ljudi in okolja. Siva ekonomija med drugim vpliva na izpad davčnih prihodkov, izpad prispevkov za socialno zavarovanje, na neupravičeno uveljavljanje socialnih pomoči, na višje davčno in dajatveno breme za podjetja in delavce, ki delajo legalno. V Republiki Sloveniji je siva ekonomije precej, saj njen delež, po različnih ocenah, predstavlja med 17 in 25 % BDP. Glede na to, da sta delo in zaposlovanje na črno navzoča v mnogih panogah in okoljih, je Vlada RS sprejela ukrepe za učinkovito odkrivanje in preprečevanje teh dveh pojavov ter odpravo njunih negativnih posledic. Na obseg in moč sive ekonomije v Sloveniji v zadnjih letih nenehno opozarjajo različne študije in analize ter različne organizacije. Pravna podlaga na področju dela in zaposlovanja na črno je Zakon i preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, št. 118/06, 29/2010, v nadaljevanju: zakon). V zakonu je v 3. členu jasno navedeno, kaj se šteje za delo na črno, in sicer: » (1) Za delo na črno se šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih: če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, če pravna oseba ali zasebnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti, če tuja pravna oseba ali zasebnik, ki ima sedež oziroma prebivališče izven Republike Slovenije, opravlja dejavnost na ozemlju Republike Slovenije ali, če opravlja določene storitve na ozemlju Republike Slovenije brez izpolnjevanja pogojev in prijave pričetka opravljanja storitev pri pristojnemu davčnemu uradu, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni.« Delo in zaposlovanje na črno lahko ogrozi temelje socialne države in onemogoči oz. bistveno zmanjša obseg določenih javnih storitev, ki jih sedaj dojemamo kot samoumevne, kot so npr. brezplačno šolstvo, zdravstvene storitve, dopust za nego otroka, socialna pomoč in pomoč brezposelnim, ter druge javne storitve kot npr. knjižnjice, javni vrtci, itd. Plačevanja davkov in prispevkov omogoča posameznikom dostopnost do zgoraj navedenih javnih storitev. Tudi z vidika gospodarstva je delo in zaposlovanje na črno izredno problematično, saj povzroča nelojalno konkurenco na trgu. Gospodarske službe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost v skladu s predpisi, ne morejo konkurirati tistim, ki delajo na črno, saj lahko le-ti ponudijo strankam bistveno nižje cene, ki niso obremenjene s prispevki in davki. Vendar po drugi strani ponujajo storitev brez garancije in brez zavarovanj. Potrošniki pa tudi nimajo pravico do uveljavljanja odškodninskih in garancijskih zahtevkov. Delo in zaposlovanje na črno predstavlja tveganje in negativne posledice dela z vidika socialne države, gospodarstva in posameznika - državljana. Ne glede na to, da lahko v posameznih obdobjih tudi dopolnjuje legalno gospodarstvo in lajša socialne napetosti družbe, jo države zaradi njenega negativnega vpliva moralno in pravno obsojajo ter preganjajo. Med ključnimi težavami pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno moramo izpostaviti tudi povpraševanje po tovrstnih storitvah. Z ustrezno informiranostjo posameznikov o negativnih učinkih zanj osebno (npr. storitev brez računa = storitev brez garancije), se povpraševanje po storitvah na črno zniža. Sedanja zakonska ureditev omogoča tudi nekatere druge oblike dela, ki ne sodijo med delo na črno. Zakon tako določa izjeme, ki se ne glede na določbe 3. člena zakona ne štejejo za delo na črno, in sicer medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo po tem zakonu in po drugih predpisih ter osebno dopolnilno delo. Po danemu predlogu reforme dela na črno glede na navedeno ni možno slediti. Pregled obstoječe zakonodaje in oblikovanje predlogov potrebnih sprememb za preprečevanje sive ekonomije pa bo v prihodnje obravnavala medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano." 2011-04-21 2011-02-05 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/1462 Davčna zakonodaja po principu ekonomije obsega "Dejstvo je, da je utaja davkov (v bolj nedolžni kot tudi resni obliki) slovenski nacionalni šport. Razlog za to je izključno v zapleteni in oderuški davčni zakonodaji in ljudem se očitno ne da več polniti javnega brezna brez dna. Za 10% enotno davčno stopnjo se skoraj gotovo nobenemu ne bi dalo več ukvarjati s fiktivnimi potnimi stroški in podobnimi davčnimi akrobacijami, poleg tega bi bilo vsem kristalno jasno, kako in koliko davka plačati. Obstaja za takšen način obdavčevanja že kakšen teoretični model? Verjetno se bo ta predlog takoj znašel v kategoriji ""neustrezni"", saj je preveč enostaven. Več: megafotr.blog.siol.net/2011/02/06/cesarjeva-volcja-lakota/" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1463.txt megafotr 3 1463 2011-03-10 1 507 Nezadostna podpora 2011-02-06 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1463 Preprečimo vse vrste onesnaženja "Vladi predlagam, da resno pristopi k odpravljanju vseh vrst onesnaževanja in ne samo onesnaževanju zraka, zemlje in vode s strupi, toplogrednimi plini, gospodinjskimi ter drugimi odpadki ipd. Tu mislim tudi svetlobno onesnaževanje in onesnaževanje s hrupom. Na tem področju je do sedaj narejeno najmanj. S primerno osvetlitvijo bomo naredili veliko za dobro počutje ljudi in prosto živečih divjih živali, predvsem ptic. Tudi hrup ima na človeka izrazito negativne učinke. Osvetljevanje naseljenih krajev,cest in posameznih objektov bi moralo biti usmerjeno izključno v tla in to s tako močjo ki še zadošča za normalno vidljivost. S dostopno elektroniko se da urediti da v naseljenih krajih ugasne 90% luči ko ni prometa ali pešcev. Preostalih 10% pa gori stalno zaradi varnosti. Kdor pozna razmere v Kopru, dobro ve kako močno je osvetljena Luka Koper. Njene oranžne luči osvetljujejo skoraj celo slovensko obalo. Odsev na nebu pa je viden tudi do Postojne. Podobno je na mejnih prehodih s Hrvaško, večjih cestnih križiščih in cestninskih postajah. Med večjimi svetlobnimi onesnaževalci pa so reflektorji ki osvetljujejo cerkve po vsej Sloveniji. Vsi ti reflektorji so obrnjeni navzgor. Te bi morali izklopiti najprej. Z zmanjšanjem nepotrebnega osvetljevanja bi zmanjšali potratno porabo električne energije, prihranili denar in naredili veliko koristnega zase in okolje v katerem živimo. Podobne razmere so s hrupom. Vsakdo lahko na vozilo namesti zvočnike in med vožnjo predvaja glasbo ali z govorom reklamira izdelke. Nikakršnih omejitev ni. Prav tako ni omejen hrup ki ga povzroča zvonjenje v cerkvah. Ob nemogočih urah in glasno kolikor se da. Še za zelo goreče vernike v neposredni bližini cerkva je moteče, kaj šele za ostale prebivalce. Zelo malo se kontrolira in izloča iz prometa vozila(predvsem motorje) ki imajo preglasen zvok zaradi predelav izpušne cevi. Ni jasnih in konkretnih predpisov ki bi olajšala delo policiji. V prometu bi to lahko uredili z enim stavkom in sicer da je prepovedano vse kar ni originalno tovarniško. V homologaciji bi moral biti naveden podatek o decibelih ki so še dovoljeni. Z zakonom bi morali čim prej določiti zgornje mejne vrednosti za vse vrste svetlobnega in zvočnega onesnaženja saj si tudi s tem delamo ogromno škodo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/147.txt cairns 1 147 2009-12-20 11 6613 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Svetlobno onesnaževanje je urejeno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba, Uradni list RS, št. 81/2007, 109/07), ki določa varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje: ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin, mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti, mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje, mejne vrednosti za osvetljenost površin kulturnih spomenikov, pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov, mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb, način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev uredbe, prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu, ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa svetlobnega onesnaževanja. Na področju varstva pred hrupom v okolju je v veljavi vrsto predpisov. Med drugimi tudi: 1. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 ), ki določa ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, 2. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04 ), ki določa zaradi varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom: stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, kritične vrednosti kazalcev hrupa v okolju, začasne metode za ocenjevanje kazalcev hrupa, prilagoditve, ki jih je treba upoštevati za izračun vrednosti kazalcev hrupa pri uporabi začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa, ukrepe zmanjševanja emisije hrupa v okolje, zavezance za zagotovitev obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa. Obstoječa zakonodaja tako na področju svetlobnega onesnaževanja, kot tudi na področju hrupa ureja mejne vrednosti in ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje in že vsebuje predloge, ki ste jih posredovali Vladi RS." 2010-01-19 2009-11-16 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/147 Uvedba šolnin "Vladi predlagam, da z namenom optimizacije visokega šolstva uvede sistem t.i. navideznih šolnin. Predlog: Vsaka fakulteta naj ovrednoti posamezen študijski program. Ob začetku študijskega leta se vsakemu rednemu študentu dodeli navidezni kredit v višini vrednosti študija. Kredit se odplačuje z opravljanjem izpitov. Ker ima vsak študijski program ovrednotene tudi posamezne predmete, je študent že ob vpisu natanko seznanjen s tem, koliko študija ima odplačanega ob posameznem uspešno opravljenem izpitu. Zaporedje opravljanja izpitov ni pomembno, prav tako se ohrani obstoječe 3 brezplačne roke za opravljanje posameznega izpita. Za študenta je pomembno, da vse izpite opravi v predvidenem času študija v kar je vštet tudi enoletni absolventski staž. Fakultete se lahko prosto odločijo, ali bodo čas opravljanja izpitov omejile na posamezen semester, letnik, ali na celoten študij. Tako se na zahtevnejših fakultetah, ki za prestop v višji letnik zahtevajo vse izdelane izpite, lahko zgodi, da bo študent začel plačevati zamudne obresti že takoj po končanem šolskem letu v katerem ne bo izdelal vseh izdelanih izpitov, medtem ko na manj zahtevnih fakultetah lahko pride do prvih zamudnih obresti šele po koncu enoletnega absolventskega staža. V primeru zamujanja z opravljanjem izpitov se študentu odpre kreditni račun, na katerem lahko spremlja stanje svojih dolgov. Dolgovi zapadejo v plačevanje šele ko se dolžnik redno zaposli. Enako velja za tiste, ki študij opustijo. Njihov dolg znaša toliko, kolikor znaša vsota vseh neopravljenih izpitov. Predlog je narejen v nameri, da se končno loči odgovorne študente od neodgovornih in špekulantskih. Prav tako za časa študija finančno stanje študentov ne bo ogroženo, saj se plačevanje začne šele po redni zaposlitvi (malo delo ali študentsko delo ne sodita med redne zaposlitve!). Fakultete je potrebno omejiti le pri vrednotenju študijskih programov, saj se v nobenem primeru ne sme dovoliti, da nedokončan študij ključno vpliva na gmotno stanje študentov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1489.txt mtc 0 1489 2011-03-15 8 4291 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pripravilo program Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 (NPVŠ 2011-2020), ki ureja terciarno izobraževanje. NPVŠ je sestavljen iz ukrepov, katerih cilj je kakovost, odličnost in raznovrstnost visokega šolstva. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se zavzema, da bi bilo terciarno izobraževanje čim bolj dostopno ljudem po principu vseživljenjskega učenja in v ta namen želi oblikovati politiko, ki bi omogočala šolanje vseh družbenih slojev. Ukrepi socialne razsežnosti določajo tudi financiranje terciarnega izobraževanja. Država bo financirala študij do največ 240 ali 300 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za prvo stopnjo študija kadar koli v življenju, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS). Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s posebnimi potrebami, ki bodo obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne strokovne presoje določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas trajanja financiranja. Država bo financirala šolnino za 60 ali 120 vpisanih ECTS glede na dolžino študijskega programa za drugo stopnjo študija kadar koli v življenju za uspešen študij, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni financirala študija na tej ravni. Če posameznik ne bo zaključil študija v času od zadnjih vpisanih ECTS plus pet let, bo vrnil šolnino. Vračanje šolnine bo urejeno tako, da bo posameznik začel z odplačevanjem, ko bo dosegel določen redni dohodek in bo sposoben odplačati ta sredstva. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS). Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s posebnimi potrebami, ki bodo obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne strokovne presoje določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas trajanja financiranja oziroma pogoji za vračilo šolnine v primeru nezaključenega študija. Skupaj za prvo in drugo študijsko stopnjo bo država torej krila stroške študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo daljših programov, ki izobražujejo za EU regulirane poklice. Na tretji stopnji študija bo na novo celostno urejen sistem financiranja doktorskega študija, pri čemer bodo harmonizirane vse sheme financiranja doktorskega študija (shemi mladih raziskovalcev in inovativna shema financiranja doktorskega študija). Država bo zaradi zagotavljanja odlične izvedbe doktorskega študija zagotovila financiranje stroškov študija in življenjskih stroškov ustreznega števila doktorskih kandidatov – raziskovalcev, vendar bo posameznik ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi. Univerze bodo zagotavljale primerno izvajanje doktorskega študija, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu in prispevku v zakladnico znanja. Pri tem bo merilo določanja vpisnih mest za doktorski študij primerna zmogljivost univerz, vključno s številom mentorjev. Posameznik bo v primeru nezaključenega študija na drugi in tretji študijski stopnji državi vrnil stroške študija. Obdobje, ki se bo štelo za zaključek študija, bo praviloma pet let po študijskem letu, v katerem je posameznik vpisal zadnje ECTS za drugo in praviloma eno leto za tretjo študijsko stopnjo. Višina šolnine za vračanje v primeru neuspešnega zaključka se bo določila celostno tako, da ne bodo diskriminatorne glede na področje študija. NPVŠ 2011-2020 je bil 10. marca 2011 sprejet na Vladi RS in čaka na obravnavo v Državnem zboru RS." 2011-04-20 2011-02-14 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/1489 Dopolnitev 201. člena ZKP (obvezen pripor) "Predlagam Vladi oz. Ministrstvu za pravosodje, da v 201. člen Zakona o kazenskem postopku doda nov odstavek, ki se glasi: Pripor se odredi zoper vsakega osumljenega storilca kaznivega dejanja, če je za očitano kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen višja od treh let in ga ni mogoče odpraviti pred koncem glavne obravnave, razen v primeru če se predhodno izkaže, da osumljeni ni kriv. S tem se bo prenehalo metati v pripor le kurje tatove, razne tajkune pa ne, ker ni pripornega razloga. Preiskovalni sodnik lahko odloči pripor na predlog državnega tožilca le v primerih kjer je zagrožena nižja zaporna kazen nižja od treh let, za višje kazni pa naj bo pripor obvezen in ga sodnik mora odrediti. Zadnji nesmisel sedanje zakonodaje je primer sodnika iz Celja in tožilca iz Murske sobote. enega so izpustili po nekaj dneh, drugi sedi v priporu, vendar edini priporni razlog, da bi lahko vplival na priče odpade takoj ko bodo le te zaslišane. Ponovitvene nevarnosti ni, ker ne bo opravljal dela kot sodnik, begosumnost ni podana in pripor se bo moral odpraviti. drugače je za kurje tatove, ki jih lahko držijo v priporu do konca sojenja in prestane kazni, ker kuro lahko vedno ukrade in ponovitvena nevarnost obstaja vedno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1495.txt knezov 1 1495 2011-03-16 11 5244 Nezadostna podpora 2011-02-14 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/1495 Verski davek "Predlagam, da se po vzoru drugih držav (Avstrija, Nemčija) prenehajo financirati verske skupnosti, obenem pa naj se uvede verski davek. Kdor je veren in hodi v cerkev, džamijo ali kak drug sakralen objekt k bogoslužju, naj se mu mesečno vzame od plače nek odstotek in se nameni tisti verski skupnosti kateri vernik pripada. Ne vem zakaj bi morali verske blodnje posameznikov plačevati vsi, če pa nas ateistov ne plačuje nihče. Naj ljudje verujejo in hodijo k bogoslužju, vendar za svoj in ne za naš račun. Cerkev dobi letno veliko od države, veliko neobdavčenega od vernikov, poleg tega da še posluje (T-2) in dodatno služi. Cerkev je državo tožila za vsako malenkost in tožbe tudi dobivala, danes naj ji država preko NLB pobere vse tisto kar so banki dali na hipoteko, če tega ni dovolj naj se jim v protivrednosti odvzamejo tudi gozdovi v taki izmeri, da bodo pokriti vsi stroški do države oz. NLB. Cerkev ali katera koli verska skupnost je namenjena bogoslužju in ne biznisiranju po državi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1506.txt knezov 1506 0 1583 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/90/null/answers 2011-02-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/1506 Verski davek "Predlagam, da se po vzoru drugih držav (Avstrija, Nemčija) prenehajo financirati verske skupnosti, obenem pa naj se uvede verski davek. Kdor je veren in hodi v cerkev, džamijo ali kak drug sakralen objekt k bogoslužju, naj se mu mesečno vzame od plače nek odstotek in se nameni tisti verski skupnosti kateri vernik pripada. Ne vem zakaj bi morali verske blodnje posameznikov plačevati vsi, če pa nas ateistov ne plačuje nihče. Naj ljudje verujejo in hodijo k bogoslužju, vendar za svoj in ne za naš račun. Cerkev dobi letno veliko od države, veliko neobdavčenega od vernikov, poleg tega da še posluje (T-2) in dodatno služi. Cerkev je državo tožila za vsako malenkost in tožbe tudi dobivala, danes naj ji država preko NLB pobere vse tisto kar so banki dali na hipoteko, če tega ni dovolj naj se jim v protivrednosti odvzamejo tudi gozdovi v taki izmeri, da bodo pokriti vsi stroški do države oz. NLB. Cerkev ali katera koli verska skupnost je namenjena bogoslužju in ne biznisiranju po državi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1507.txt knezov 1507 0 1377 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/90/null/answers 2011-02-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/1507 UKINITEV SOCIALNE POMOČI Predlagam vladi, da ukine prejemanje socialne pomoči določenim osebam, ki to pomoč izkoriščajo. V mislih imam predvsem ljudi (poznam jih kar nekaj v svoji okolici), ki so prejemniki socialne pomoči po 20 let in več, dejansko odkar so polnoletni. Dobivajo socialno pomoč, opravljajo priložnostna dela po kmetijah in drugod in jih ne skrbi za nič. Dejansko so ljudje zdravi, ampak lenuhi, ki se izogibajo rednemu delu. Prav tako naj se ukine socialna pomoč tistim, ki so dokazano kronični alkoholiki in dejansko ves denar porabijo za nabavo alkohola in ni od njih ponovno nikakršne koristi. Sam strošek, ki ga vsi plačujemo. Na določenih področjih smo preveč socialna država. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1530.txt radko hriberšek 7 1530 2011-04-14 21 6891 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja, da sedaj veljavni Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 5/07 sklep, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08 sklep, 73/08 sklep, 8/09 sklep in 53/09 sklep; v nadaljevanju ZSV) kot tudi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10; v nadaljevanju ZSVarPre), določata, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko ali lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo in njene družinske člane. V kolikor torej ta pogoj ni izpolnjen, posameznik ne more biti upravičen do denarne socialne pomoči. Center za socialno delo pa lahko po uradni dolžnosti v roku 3 let po dokončnosti odločbe prične postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ker upravičenec ni bil upravičen do denarne socialne pomoči ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. Nadzor nad izvajanjem ZSV izvaja socialna inšpekcija. Poudarjamo tudi, da se denarna socialna pomoč lahko izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.), s čimer se lahko preprečijo morebitne zlorabe prejemnikov denarne socialne pomoči, ki so alkoholiki ali narkomani in ki prejeto denarno socialno pomoč ne porabijo za preživetje. V skladu z navedenim menimo, da je zgoraj navedeni predlog že upoštevan v sedaj veljavnem ZSV in tudi v ZSVarPre." 2011-04-21 2011-02-23 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/1530 Zavod za zaposlovanje tudi za tiste, ki delajo za krajši delovni čas "Zdi se mi nepravično, da tisti, ki nimamo polne zaposlitve, ne moremo biti prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, saj smo za preostanek ur do polnega delovnega časa iskalci zaposlitve! Nekateri pač opravljamo delo za krajši čas, ker delodajalec nima na voljo zaposlitve za polni delovni čas in si želimo dodatne zaposlitve. Torej smo na voljo za zaposlitev in smo aktivni iskalci zaposlitve. Menim da nas bo v teh kriznih časih čedalje več takšnih, ki delamo za krajši delovni čas in bi želeli za polnega. Predlagam vladi, da omogoči prijavo na zavod takim osebam. Tukaj ne mislim tistih, ki na podlagi kakršnihkoli odločb ne smejo delati polni delovni čas. Sam osebno sem kar nekaj časa delal le 18 ur tedensko - preprosto je bila takšna sistemizacija delovnega mesta. Za preostanek, torej 22. ur tedensko sem pa bil pripravljen vzeti karkšnokoli službo. Zdi se mi nepošteno, da nisem bil v evidenci brezposelnih oseb za ta delež, saj sem dejansko bil na voljo za zaposlitev, aktivno iskal zaposlitev, ko sem jo pa našel pa država seveda pobere vse dajatve in davke, pa čeprav mi ni čisto nič pripomogla k temu, da sem si jaz našel delo, ki mi je dopolnilo delovni čas do polnega. Prav tako je veliko privatnikov, ki bi mu zaposlitev ""celega"" delavca predstavljajo preveliko finančno breme, za polovični čas pa težko koga dobi, zavod mu pa človeka tudi ne more poslati, saj jih nima v evidenci! privatnik potem pač poišče nekoga na črno, država ne dobi dajatev, ki ji pripadajo, marsikdo pa še vedno nima polnega delovnega časa, kar pomeni, da spet manj zasluži, manj troši in država spet pobere manj od njega kot bi sicer. V tej krizi je pa vsaka še tako minimalni doprinos k boljšemu stanju dobrodošel, mar ne?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1541.txt Matko37 0 1541 2011-03-29 7 8982 Nezadostna podpora 2011-02-27 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/1541 Predlagam da namesto firm vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno banka "Predlagam da se tisti delež bruto plače ki je namenjen za pokojninko in zdravstveno blagajno prinese v neto del plače da bo imel vsak posameznik nadzor nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno,in da vplačevanje v pokojninsko in zdravstveno blagajno namesto podjetij prevzamejo banke pri kateri imamo odprt bančni račun,da se ne bomo vsak mesec spraševali ali je naš delodejalec poravnal vse obveznosti do nas.in nas nebo strah če smo zavarovani in če se bomo sploh lahko upokojili tedaj ko je to predvideno. In da bi bil ta del plače blokiran za lastnika računa in bi bil izključno namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1544.txt peter i 7 1544 2011-03-30 12 2868 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo prejeli dopis, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, v katerem avtor predlaga, da se del bruto plače, ki je namenjen za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenese v neto plačo, vplačevanje prispevkov pa naj namesto podjetij prevzamejo banke, pri kateri imajo zavarovanci odprte račune. Ta del plače bi bil za lastnika računa blokiran in bi ga bilo mogoče porabiti zgolj za plačilo prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Meni, da bi se na ta način odpravila negotovost zavarovancev, ki sedaj ne vedo ali so zavarovani ter ali jim delodajalec redno poravnava prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevke za zdravstveno zavarovanje. Zahvaljujmo se vam za izraženo mnenje in hkrati tudi za predlagane načine odpravljanja težav pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Hkrati pojasnjujemo, da se Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaveda težav, ki jih za delavca prinaša neplačevanje prispevkov ter nezmožnost kontrole delavcev nad plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katero so se v preteklosti spopadali posamezniki, zaradi česar se je v lanskem letu pri Davčni upravi Republike Slovenije vzpostavil sistem, ki posameznikom omogoča vpogled nad plačevanjem prispevkov in s tem tudi vsakomesečno kontrolo. 21. člen Zakona o davčnem postopku namreč določa, da davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Preko sistema eDavki so na voljo podatki o obveznih prispevkih za socialno varnost iz delovnega razmerja vključno s podatkom o plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Glede na zapisano tako menimo, da je od leta 2010 dalje vzpostavljen primeren sistem, na podlagi katerega lahko posamezniki spremljajo plačilo prispevkov za socialno varnost, kar pomeni, da iz vidika nadzora posameznika nad plačilom/neplačilom prispevkov ni potrebe po novem sistemu oziroma po spremembi vplačnika prispevkov. Hkrati pojasnjujemo, da je sprememba vplačnika na način, kot je to predlagano, povezana tudi z dodatnimi stroški. Banke so namreč pravne osebe zasebnega prava, ki jih ni mogoče zavezovati za opravljanje storitev, ki bi bile za uporabnika brezplačne. Zapisano pomeni, da bi sprememba vplačnika v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja bila povezana z dodatnimi stroški uporabnikov, saj bi banka uporabniku svoje storitve tudi zaračunavala. Sistem vzpostavljen na predlagan način pa na drugi strani ne bi prinašal konkretnih koristi, saj že v skladu s sedanjo zakonodajo in vzpostavljenimi sistemi posamezniki lahko sproti preverjajo plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz delovnega razmerja. Ravno tako menimo, da se s spremembo vplačnika v sistem obveznega pokojninskega zavarovanje delodajalca ne bi prisililo v večjo disciplino pri plačilu prispevkov, h kateri stremi država, ki je s tem namenom z novo davčno zakonodajo tudi ukinila možnost odloga plačila in obročnega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odgovor Ministrstva za finance S strani vašega urada je Ministrstvo za finance v presojo prejelo pobudo, glede spremembe vplačevanja prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Ministrstvo za finance se ne strinja s predlogom, da se tisti delež bruto plače, ki je namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno prinese v neto del plače, da bo imel vsak posameznik nadzor nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno in da vplačevanje v pokojninsko in zdravstveno blagajno namesto podjetij prevzamejo banke pri kateri imamo odprt bančni račun, da se ne bodo vsak mesec spraševali ali je njihov delodajalec poravnal vse obveznosti do njih in jih ne bo strah, če so zavarovani in če se bodo sploh lahko upokojili tedaj, kot je to predvideno. In da bi bil ta del plače blokiran za lastnika računa in bi bil izključno namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Odgovornosti oziroma vplačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ni primerno naložiti zgolj na banke zaradi dveh razlogov: Sistem izračunavanja in plačevanja prispevkov že obstaja; prožnost le tega, bi se s prenosom pristojnosti na banke bistveno zmanjšala. Banke so, po svoji funkciji, finančni posredniki in ne institucije, katerih dejavnost je obračunavanje in neposredno plačevanje v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Z davčnega vidika Ministrstvo za finance pojasnjuje naslednje: Način plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer nezaposlenosti in zavarovanje za starševsko varstvo) je določen s področnimi zakoni, Zakonom o prispevkih za socialno varnost in Zakonom o davčnem postopku. Če je zavarovanec oseba v delovnem razmerju, plačuje prispevke iz svoje plače (bruto) in drugih dohodkov. Delodajalec je dolžan za zavarovanca izračunati znesek prispevka, ga odtegniti iz njegovih dohodkov in ga vplačati prejemnikom prispevkov (ZPIZS, ZZZS, državni proračun). Z namenom seznanjenosti posameznika nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno pojasnjujemo, da lahko davčni organ v skladu z 21. členom Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: prispevki za socialno varnost), ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Prav tako lahko vsaka zaposlena fizična oseba preko portala eDavki z neposrednim elektronskim vpogledom v podatke o stanju plačil prispevkov za socialno varnost sproti preverja, ali njen delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova obračunanih in plačanih prispevkov za socialno varnost. Glavne naloge davčne službe, ki jo opravlja Davčna uprava RS (v nadaljevanju: DURS), so v skladu z Zakonom o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07-ZDS-1-UPB2, 40/09 in 3/11; v nadaljnjem besedilu: ZDS-1) pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev (pobiranje davkov v skladu z ZDavP-2 pomeni obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov), opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, ter preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba. DURS tako v skladu z veljavno zakonodajo opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost. V davčnem nadzoru davčni organ preverja, ali davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, v konkretnem primeru obračunavajo in plačujejo prispevke za socialno varnost. Davčni nadzor obsega davčni nadzor davčnih obračunov, ki se opravlja v prostorih davčnega organa, davčni inšpekcijski nadzor, ki obsega nadzor vseh ali določenih področij poslovanja oziroma vseh vrst davkov za eno ali več davčnih obdobij, in davčno preiskavo, ki se uvede, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerimi so bili kršeni predpisi o obdavčenju, ali zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po zakonu, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav. V kolikor v postopku davčnega nadzora davčni organ ugotovi, da zavezanec za prispevke le-teh ni pravilno obračunal in plačal, ga najprej opozori, da predloži popravek obračuna. Če zavezanec tega ne stori, se v skladu z zakonskimi pristojnostmi zavezancu z odmerno odločbo naloži plačilo premalo obračunanih prispevkov. Če zavezanec obračunanih prispevkov ne plača v zakonskem roku, davčni organ začne postopek davčne izvršbe. V skladu z določbami ZDavP-2 lahko davčni organ zahteva zavarovanje davčnega dolga, in sicer že pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna (zavarovanje izpolnitve davčnega dolga), kot tudi v primeru odloga oziroma obročnega plačila davčne obveznosti, če utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo. Pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja lahko davčni organ sodišču ali preko pristojnega državnega pravobranilstva predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika v družbi. S tem je davčnemu organu dana možnost, da doseže stvarnopravno zavarovanje že po izvršljivosti izvršilnega naslova, ne da bi bilo potrebno pred tem opraviti kakršno koli dejanje davčne izvršbe. DURS o ugotovljenih nepravilnostih redno obvešča tudi Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Inšpektorat za delo, poleg tega pa ob ugotovljenih nepravilnostih v zvezi z delovnopravnimi predpisi tudi sam na podlagi zakonskih pooblastil ustrezno ukrepa. Če ima ravnanje zavezanca znake prekrška, DURS izvede postopek o prekršku, če pa ima ravnanje zavezanca znake kaznivega dejanja, DURS skladno z določilom prvega odstavka 145. člena Zakona o kazenskem postopku posreduje kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo oziroma naznanilo na policijo. Davčni organ začne davčno izvršbo, če zavezanec za davek v zakonsko določenem roku ni plačal davka. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta ali omejena iz davčne izvršbe. S sklepom o davčni izvršbi lahko davčni organ zarubi dolžnikove denarne prejemke, njegova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, terjatve, vrednostne papirje ali premično premoženje. Če dolga ni mogoče izterjati iz navedenih sredstev, lahko sodišče na podlagi zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, opravi davčno izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, Ministrstvo za finance meni, da ni potrebe po spremembi sistema pobiranja prispevkov za socialno varnost, ker veljavna zakonodaja daje zadostno podlago za ustrezno ukrepanje pristojnih organov v primeru, če plačnik davka ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost, delavec pa ima možnost po sprotnem preverjanju, ali delodajalec zanj plačuje prispevke. Nadalje je stališče Ministrstva za finance, da bi bil nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, kot je predlagan, administrativno zahtevnejši tudi za samega zavarovanca, ker kot razumemo predlog, naj bi se obveznost za plačilo prispevkov prenesla neposredno na samega zavarovanca." 2011-05-09 2011-02-28 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1544 Spremmeba načina zaposlovanja na razpisana delovna mesta "V Sloveniji se po grobi oceni v vsaj 80% dogaja, da je kandidat, ki bo izbran na razpisano delovno mesto znan že vnaprej (znanec, sorodnik, zaposlitev iz koristoljubja na drugem področju...). V takšnih primerih razpis ni nič drugega, kot dajanje lažnega upanja in zavajanja tistih, ki so brez zaposlitve in si želijo delati na razpisanem delovnem mestu, prav tako pa po nepotrebnem trošijo denar za papir, črnila, kopije, kuverte in celo za morebitne razgovore, ki so v teh primerih le pesek v oči. Predlagam, da se v politiko zaposlovanja aktivno vključi Zavod za zaposlovanje, ki ima vso potrebno evidenco kadra na trgu dela. Postopek bi moral biti takšen, da delodajalec razpiše delovno mesto, postavi smiselne izobrazbene, spretnostne in druge pogoje (ki jih lahko zavod preveri, da niso naravnani za sprejem določenega človeka), nato mu pa Zavod posreduje kandidate, ki jih izbere po določenem ključu (ustrezanje razpisnim pogojem, razdalja od delovnega mesta....) bodoči delodajalec si pa mora izbrati kanidata izmed teh ljudi, ki mu jih je poslal Zavod. Tako se bo zmanjšalo število večno nezaposljivih oseb na zavodu, možnost zaposlitve bo pa enakovredna za vse. Vsekakor bi moralo biti zakonsko določeno tudi, da imajo prednost pri zaposlitvi osebe, ki še nimajo zaposlitve in ne tiste, ki si želijo npr. menjati zaposlitev. Tu se pojavlja vprašanje kako pa za tiste, ki so zaposleni nekje in si želijo menjati službo za boljšo. Ena od rešitev bi bila, če se nekdo, ki je zaposlen poteguje za razpisano delovno mesto, da se opravi neodvisni test sposobnosti pri neodvisni (nepodkupljeni) komisiji - tudi to naj gre preko zavoda. Če oseba dokaže, da je sposobnejša od kandidatov, ki jih je poslal zavod, je lahko sprejeta na delovno mesto, sicer pa ne! S tem bi tudi preprečili, kar je običajna navada, da manj sposobni silijo na vižja in boljša ter bolje plačana delovna mesta, taki pa potem solijo pamet tistim, ki obvladajo svoje delo. Na nek način bi preprečili ali vsaj precej zmanjšali diktaturo, ki je zelo pogost pojav. Izjema bi bila družinska podjetja, kjer je logično, da zaposliš človeka iz družine, vendar bi moralo biti jasno določeno kakšno sorodstvo mora biti, da sodi v to kategorijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1554.txt Matko37 8 1554 2011-04-01 8 5626 Nezadostna podpora 2011-03-03 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1554 prodaja nepremičnin tujcem na Krasu "Ta problem je mogoče rešiti z novim davkom na nepremičnine in okoljskimi uredbami, kje in kako se sme graditi. Davki na nepremičnine, še posebej, če ne gre za stalno prebivališče in če se nepremičnina nahaja na občutljivem območju naj bodo ustrezno višji. Zakonodajo prilagoditi tako, da bo to omogočalo. Pa to ne velja le za Italijane na Krasu, pač pa tudi za slovenske vikendaše na Pokljuki, Angleže na Goričkem... Tudi če Italijan kupi posestvo na Krasu, pridobi stalno prebivališče, obdeluje zamljo..., ali pa obnovi razpadajočo hišo - s tem ni nič narobe. Če pa ima tam samo vikend, bo pa več prispeval v naš proračun. Problem je tudi odgovornost lokalnih oblasti, ki / če omogočajo gradnjo in določene aktivnosti na občutljivih območjih. Za to niso krivi Italijani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1556.txt markoj 1 1556 2011-04-06 5 5567 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davčni predpisi določajo obveznost plačila davka pri posameznih oblikah davkov po različnih kriterijih. Lastniki nepremičnin v Republiki Sloveniji so npr. ne glede na to, ali so slovenski ali tuji državljani in ne glede na to, ali se skladno z Zakonom o dohodnini štejejo za rezidente ali nerezidente, dolžni plačevati davek od premoženja (Zakon o davkih občanov), podobno pa so uporabniki nepremičnine dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (Zakon o stavbnih zemljiščih in Zakon o graditvi objektov). Davek od premoženja letno plačujejo fizične osebe, lastniki oziroma uživalci, ki posedujejo stavbe (dele stavb, stanovanja in garaže) in prostore za počitek oziroma rekreacijo. Oprostitve in olajšave so v velikem delu vezane na stalno prebivanje. Oprostitve se lahko uveljavi za: kmetijskih gospodarska poslopja, poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, stanovanjske stavbe na kmetijah, na katerih je zavezanec ali njihov družinski član pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi dohodkov iz kmetijstva, stavbe, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik, stavbe, ki jih iz objektivnih razlogov ni mogoče uporabljati. Oprostitev davka je mogoče uveljaviti tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka se ne more priznati za prostore za počitek oziroma rekreacijo pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Za deset let pa so davka oproščeni tudi vsi prvi lastniki novih stanovanjskih nepremičnin, ne glede na to, ali v njih stalno bivajo. Olajšave pa so določene kot: znižanje davčne osnove za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih, znižanje odmerjenega davka zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč se plačuje na območju, ki ga v skladu s predpisi določi občina sama. Nadomestilo se plačuje za uporabo nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč. Plačujejo ga neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ki so imetniki pravice razpolaganja oziroma lastniki, najemniki ali imetniki stanovanjske pravice. Nadomestila je za dobo pet let na zahtevo oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo (torej lastnik), če je v ceni stanovanja plača stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Kot občana pa je razumeti osebo, ki na območju občine biva. V povezavi z obdavčitvijo posedovanja nepremičnin se že nekaj let pripravlja nov sistem davka na nepremičnine, ki naj bi poleg davka od premoženja in NUSZ nadomestil še pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Z novim sistemom davka na nepremičnine se bo poenotil danes zelo različen sistem obdavčitve nepremičnin ter v obdavčitev zajele načeloma vse nepremičnine. Davek se bo odmerjal na podlagi enovite evidence na ravni države (register nepremičnin), davčna osnova pa se bo določala na podlagi tržne vrednosti nepremičnin, določeni v registru nepremičnin. To pomeni, da se bodo po novem predmeti obdavčitve, zavezanci in davčne osnove določale neodvisno od odločitev posameznih občin. Glede stanovanjskih nepremičnin se predvideva višja davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih ne biva lastnik sam ali jih ne daje v najem, o čemer se bo vodila posebna evidenca. Iz navedenega izhaja, da glede možnosti uporabe rešitev iz davčnih predpisov, kot ukrepov za omejevanje nakupa nepremičnin v Sloveniji ni potrebe po novih ureditvah, saj so sedanje rešitve, posebej glede oprostitev in olajšav, ki so vezane na lastnikovo stalno bivanje, ustrezne, saj favorizirajo lastnika nepremičnine - rezidenta. Se pa strinjamo, da je mogoče preko davčnega sistema podpirati tudi različne elemente ekonomske in socialne politike države. Zato se proučuje možnost, da bi se v okviru davka na nepremičnine sicer določila načeloma enaka davčna stopnja za istovrstne nepremičnine, torej ena stopnja davka za stanovanja, nato pa za stanovanja, ki jih uporabljajo za bivanje lastniki sami, določila primerna olajšava. Taka rešitev gre tudi v smeri vašega predloga." 2011-06-16 2011-03-05 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/1556 :Svet zavoda kot pritožni organ zaposlenih in uporabnikov storitev "Temelj Najvišji organ odločanja v javnem zavodu je svet zavoda. To je primerljiv organ kot nadzorni odbor v gospodarski družbi. V svetu zavoda so predstavniki zainteresiranih javnosti, predstavniki uporabnikov storitev, predstavniki resornih ministrstev in predstavniki zaposlenih. Organ druge stopnje po zakonu V skladu z ZOFVI - Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 12/1996 s popravki in odločbami Ustavnega sodišča, je v 48. členu med pristojnosti sveta določeno, da svet javnega zavoda odloča tudi o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja. To določilo velja po derogacijskem načelu višje pravne norme za vse javne vrtce, javne osnovne šole, javne srednje šole in gimnazije, javne višje šole in javne dijaške domove. Mnogi javni zavodi in druge asociacije, kot so skladi, agencije, fakultete imajo določilo v statutu o tem, da je najvišja kolektivna institucija (svet zavoda) tudi drugostopenjski pritožni organ. Temu sledi tudi evropska pravna praksa, skladno s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice. To se lahko eksplicitno zazna s primera (case 80) Campbell in Fell proti Veliki Britaniji iz leta 1984. in tudi primer ga. Airey proti Irski, ki kaže na to, da mora država kot institucija pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva zagotoviti normalno in primerljivo število možnosti. Na ta način se zagovtovi tudi preglednejše izhodišče za izčrpanje vseh pravnih sredstev. Druga stopnja ni mogoča Med vsemi naštetimi asociacijami izpade nekaj javno pravnih institucij, kjer to določilo zaradi ne eksplicitne navedbe v pravnih normah ne velja. Pritožbe delavcev se tam umikajo brez pojasnila ali pa jih zavračajo z obrazložitvijo, da je za njih pritožni organ sodišče prve stopnje oziroma delovno in socialno sodišče ne pa svet zavoda. Pritožniki se zaradi šikaniranja, zlorabe položaja, malomarnega dela, odtujevanj zasebne in javne lastnine, neenakopravne obravnave ali ignoriranja tako nimajo možnosti pritožiti na svet zavoda. Ker je znana tudi zasedenost naših sodišč in s tem povezano sojenje v nerazumno dolgem času, ki mu sledijo tudi pobude o tem naj se ljudje ne pritožujejo za minorne zadeve (kar je po drugi strani tudi sporočilo, da naj molče trpijo in prenašajo nepravilnosti) se tako ustvarja vtis kako je v javni instituciji vse v reduvse v redu. A pogosto ni, ker se kot vemo resnica spozna, le če se sliši obe plati zvona. Z odtujitvijo pravice do pritožbe na svetu zavoda se tako itudi del tolikokrat omenjene transparentnosti. Članom najvišjega organa odločanja (svetu zavoda) se tako enostransko predstavlja, da je v instituciji javne uprave vse urejeno in teče v najlepšem redu. Po tem p(ko je ponavadi že pozno) pa iz medijev prebredemo kako posluje tak organ, kjer se pišejo kazenske prijave, ugotovitve o ne transparentni porabi davkoplačevalskega denarja, privilegijih nosilcev javnih pooblastil, mobinga delavcev in uporabnikov storitev. Člani sveta bi ob večjem številu pritožb kanalu ugotovili, da v zavodu ali drugi asociaciji ni vse tako, ko jim predstavlja vodstvo, če bi obravnavali pet ali deset pritožb delavcev letno. Verjetno bi s tam odpadle tudi visoke nagrade vodstvenim delavcem za „odlično“ vodenje zavoda. Načelo enakosti pred zakonom S stanjem, ko večina delavcev ima možnost pritožbe na svet zavoda ali druge asociacije, manjšina pa ne, je kršeno tudi ustavno načelo enakosti. Moj predlog ne temelji le na abstraktnih načelih. Imam pravni interes, ki izhaja iz osebnih interakcij kot tudi z opazovanjem dogajanja v enem od takšnih zavodov, kjer se. materialne koristi posameznikom prodaja po simbolnih cenah ali kar poklanja velike materialna vlaganja izvede mimo sistema javnih naročil razpolaga z zasebno lastnino zaposlenih ovira zaposlene pri uveljavljanju osnovnih človekovih pravic, itd. V odgovoru mi ni potrebno predstavljati zastarelosti zakona o javnih zavodih in njegove skorajšnje novelacije. To mi je znano in tudi vem, da iz te moke še dolgo ne bo kruha." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1560.txt Tim Aš 2 1560 2011-04-07 0 4788 Nezadostna podpora 2011-03-07 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/1560 Študentsko delo "Potreben je temeljit razmislek o koristih in negativnih vplivih študentskega dela kakršnega poznamo danes v Sloveniji. Kratkoročne koristi zagotovo imajo/imamo študentje, ki s pomočjo tega mezdnega dela zaslužimo kak euro,, to pa je tudi vse kar od tega dela imamo. Dolgoročne koristi imajo nedvomno delodajalci, ki s pomočjo študentskega dela bistveno nižajo stroške dela. Preko študentskega dela naj bi pridobili potrebne delovne izkušnje,, vendar je tako, da kar ima predznak ""študensko"" pač nima prave resne teže reference. Študentov je zmeraj več in delodajalec jih lahko zlahka nadomesti, zato v strahu za svoj študentski euro prav ponižno igrajo vlogo ""deklice za vse"". Nenazadnje pa gre za grobo zlorabo študenskega statusa, saj obstaja mnogo posameznikov, ki so preko tega statusa v breme državi in v korist delodajalcem! Predlagam da se ukine študentsko delo v obliki kot ga poznamo danes, saj so dolgoročne koristi za študente premajhne. Ukinitev študenskega dela bi imela za takojšnjo posledico odprtje mnogih rednih zaposlitev, kar bi zmanjšalo brezposelnost,, po drugi strani bi se pa znatno zmanjšal delež oseb s statusom študenta,, saj bi študirali dejansko samo tisti, ki to zares želijo in ne tisti, ki želijo status zgolj za delo preko študentskega servisa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/157.txt marko123 157 0 4759 Neustrezen podoben predlog že v razpraviPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/67 2009-11-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/157 STROKOVNI IZPIT ZA SOCIALNE DELAVCE "Sem socialna delavka, trenutno že 2. leti brezposelna. Največji problem pri zaposlitvah socialnih delavcev predstavlja strokovni izpit iz socialnega varstva, ki je pogoj za zaposlitev. Glede tega predlagam več rešitev. 1. da ukinete strokovni izpit kot pogoj za pridobitev zaposlitve. Ta način se uporablja v šolstvu. Kjer strokovni izpit iz VIZ ni pogoj, ampak se ga opravlja po nekaj mesecih zaposlitve v šoli. S tem se ne ustvarja noben problema, tudi način je dober. Tudi priprave na strokovni izpit so v sklopu rednega izobraževanja in se jih zgolj izbere. Jih ne plačaš osebno. Zakaj je v sociali sploh razlika in to v negativnem smislu? Itak da ko začneš delo, ravnotako rabiš nekaj časa za uvajanje in ti vse pomembnejše odločitve nekdo pregleduje.... Sem namreč delala v šolstvu in šla skozi ta postopek. Strokovni izpit je smiselno opravljat, ko imaš z delom kaj prakse in ne teoretično. 2. umestitev tega strokovnega izpita na redni program izobraževanj za brezposlene osebe. S tem plačilo priprav in izpita krije država. Prijavitelj pa se zgolj nauči snov. Tako imate že urejeno za strokovni izpit ZUP. Pohvalno. Ta predlog sem že pred 1 letom pisno podala na ZRSZ , pa je stanje danes isto. (Jaz pa sem tudi še vedno brez zaposlitve) 3. UMESTITEV STROKOVNEGA IZPITA V SKLOP UNIVERZITENEGA IZOBRAŽEVANJA NA FSD Tako se s stroški ne bremeni ljudi. 4. Na lanskoletno prisilo vedno novih generacij diplomantov socialnega dela, ki po diplomi ostanejo brez zaposlitve, saj je za zaposlitev pogoj 12 mesečno pripravnistvo in strokovni izpit, je bilo letos poskusno uvedeno plačano pripravnistvo s plačanim strokovnim izpitom. Končno. Hvala. Osebno pa mi nič ne koristi, saj pripravništvo že imam, tako da se tja kot pripravnik ne morem prijaviti. Ravnotako ne moji stari sošolci (diplomanti iz 2006), ki pripravnistva ali prve zaposlitve že imamo. Ne pa strokovnega izpita. S takimi ureditvami kot so današnje smo socialni delavci le socialni problem in prejemniki DSP-ja. Radi bi pa bili koristni. To je bil cilj naših šolanj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1587.txt LUČ 3 1587 2011-04-13 7 8533 Nezadostna podpora 2011-03-14 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/1587 Obvezno zdravstveno zavarovanje "Ko veš, da se ti bo izteklo zavarovanje čez en mesec (npr. izguba študentskega statusa), ne moreš it že npr. sredi septembra uredit zdravstvenega zavarovanja, ampak moraš čakati do konca meseca. To je glupo. Poleg tega, lahko bi avtomatično dobili položnice domov, čim se vidi, da nisi nikjer zavarovan... in ZZZS bi lahko pridobil avtomatično od univerz/srednjih šol podatke kdo ima študentski status, ne da rabimo hodit nosit potrdila." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/16.txt seba 0 16 2009-12-11 6 3966 Čaka odziv 2010-01-10 2009-11-11 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/16 Zmanjšanje omejitve hitrosti na prehitevalnem pasu "Pozdravleni, predlagam vladi, da na prehitevalnem pasu na avtocestah zmanjša omejitev hitrosti iz zdajšnjih 130km/h na 160km/h. Ob enem bi pa rad tudi povečal minimalno hitrost na prehitevalnem pasu iz zdajšnjih 60km/h na 110km/h. S prvim delom predloga bi rad omogočil, da bi hitrejša in kvalietnejša vozila obšla počasnejša in manj kvalitena vozila. S tem bi se zmanjšale kolone na avtocestah. Z drugim delom predloga pa bi rad preprečil, da bi avtobus oz. tovornjak , ki vozi manj kot 110km/h prehiteval katerokoli vozilo in s tem povzročil zastoj. Seveda je s tem mišljeno, da bi omejive še vedno obstajale na nevarnih odsekih avtoceste, vendar bi zdajšnji sistem omejitve hitrosti za vso vozišče zamenjala omejitev minimalne in maksimalne hitrosti po pasovih. Problem na avtocestah ni prevelika hitrost, bolj pomembno je na katerem pasu vozila vozijo prehitro. Vozni pasovi so problematični, ker se nanje priključujejo vozila iz priključevalnega in odstavnega pasa in bi hitrost 160km/h na uro lahko povzročila prometno nesrečo. Tega problema ne vidim na prehitevalnem pasu, če bi bila hitrost omejena med 110-160km/h. Vlado in uporabnike spletnega portala naprošam, da podprejo predlog za nadaljno obravnavo, v nasprotnem primeru naj mi navadejo, zakaj moj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Naprošam tudi, da mi dodajo kakšen dodaten amandma, ki bi ga vključil k temu predlogu. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1604.txt mlad26 16 1604 2011-04-21 24 5239 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet I. VARNOST CESTNEGA PROMETA Prekoračitev hitrosti je še vedno razširjeni družbeni problem in predstavlja enega glavnih vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami tako v Sloveniji, kot tudi v drugih državah članicah Evropske unije. V letu 2010 je bilo obravnavanih 21544 prometnih nesreč, v letu 2009 pa 20945, kar pomeni za 2,9 % več kot v letu 2009. V omenjenih nesrečah je bilo udeleženih 40701 oseb, v letu 2009 pa 40329 ali za 1% več kot leta 2009. Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti, ki je neposredno povezan z močjo trčenja in njegovimi posledicami, prav tako pa je povezan s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do večjega števila prometnih nesreč. Na slovenskih cestah je leta 2010 zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti umrlo 45 udeležencev od skupno 139 mrtvih (32,4% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2010), v letu 2009 pa je umrlo 62 udeležencev od skupno 171 mrtvih (36,3% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2009), kar pomeni, da se je število mrtvih zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti glede na leto 2009 zmanjšalo za 3,9%. V letu 2010 je bilo zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti hudo telesno poškodovanih 318 od skupno 878 udeležencev (36,2% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2010), v letu 2009 pa je bilo hudo telesno poškodovanih 396 od skupno 1055 udeležencev (37,5% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2009), kar pomeni, da se je število hudo telesno poškodovanih zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti glede na leto 2009 zmanjšalo za 1,3%. V letu 2010 je bilo zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti lahko telesno poškodovanih 2405 od skupno 9513 udeležencev (25,3% glede na število vseh lahko telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2010), v letu 2009 pa je bilo lahko telesno poškodovanih 2629 od skupno 11251 udeležencev (23,4% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2009), kar pomeni, da se je število lahko telesno poškodovanih zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti glede na leto 2009 povečalo za 1,9%. II. TEHNIČNI STANDARDI IN OSTALI VIDIKI Promet lahko zelo varno poteka tudi pri hitrosti 130 km/h ali celo pri višji hitrosti, če to omogočajo tehnični standardi in okolje, v katerega je umeščena avtocestna trasa. Tehnični elementi cest se v Sloveniji določajo na podlagi Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1). V pravilniku so za posamezne kategorije cest določene največje projektne hitrosti, tem pa so v nadaljevanju prilagojeni posamezni geometrijski in tehnični elementi ceste (horizontalni polmer krivine, polmer vertikalne zaokrožitve, prečni nagib vozišča, širina prometnih pasov itd). Pravilnik določa tudi nekatere druge elemente, ki so s projektno hitrostjo neposredno povezani. To so na primer minimalni koeficient drsnega trenja, velikost preglednih berm in preglednih trikotnikov itd.. Vsi ti elementi so za avtoceste prilagojeni najvišji dovoljeni hitrosti 130 km/h, ki je določena v veljavnem Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 56/2008 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10 in 109/10 - ZPrCP), od 1.7.2011 pa ga bo v delu pravil cestnega prometa nadomestil Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS 109/2010), ki ohranja najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah, kot jo predpisuje veljavni zakon. Projekt hitrost in z njo povezani elementi predstavljajo na odsekih cest, na katerih so zaradi prostorskih in drugih omejitev uporabljeni minimalni elementi ceste pomembno oviro pri razmišljanju o možnem dvigu največje dovoljene hitrosti. Na nekaterih odsekih, kjer so uporabljeni boljši projektni in geometrijski elementi, je vožnja s hitrostmi, ki so višje od 130 km/h, v praksi sicer mogoča, vendar v nasprotju s predpisi. Pri odločanju o optimalni hitrosti oziroma najvišji dovoljeni hitrosti je potrebno upoštevati predvsem naslednje: varnost oziroma število prometnih nesreč in njihovih posledic glede na hitrost vožnje, ekološke posledice vožnje z motornimi vozili, posege v prostor, ki jih zahteva načrtovanje in urejanje prometnic, stroške prevoza ter nenazadnje sprejemljivost in odnos do predlagane najvišje dovoljene hitrosti. Švedski podatki (NTF 2001) dokazujejo, da pomeni za x km/h povečanje povprečne hitrosti vožnje na določeni cesti za 2x odstotkov več nesreč, 3x odstotkov večjo verjetnost, da bodo udeleženci poškodovani in 4x odstotkov večjo verjetnost, da bo nesreča s smrtno žrtvijo. Če je povprečna hitrost vožnje višja za 10 km/h to pomeni, da bo na tej cesti kar 20% več nesreč, 30% več poškodovanih in 40% več mrtvih, kot če bi vozili v skladu z najvišjo dovoljeno hitrostjo vožnje. To velja za vse ceste z dvosmernim prometom. Na avtocestah pa je ključni dejavnik obremenjevanje okolja z izpusti in prašnimi delci. Motorna vozila bi morala voziti na optimalnem navoru pri katerem je najboljši energetski izkoristek in so najmanjše emisije. Švedska je imela zaradi tega vidika dolga leta določeno najvišjo dovoljeno hitrost na avtocesti 100 km/h, v letu 2010 pa jo je zaradi spremenjenih struktur motorjev motornih vozil ter optimalnih izkoristkov dvignila na 120 km/h. Glede na navedeno pa je pomembno omeniti, da je vse odvisno od vrste ter starosti motornih vozil ter energetske varčnosti samih motorjev. III. ZAKLJUČEK Najvišje dovoljene hitrosti, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, so usklajene z omejitvami hitrosti v večini evropskih držav. Izjema sta le Nemčija, kjer je 130 km/h priporočena hitrost, ki pa jo s spremenljivo prometno signalizacijo zelo pogosto znižajo na 120 km/h (količina in struktura prometa, dež, megla, …) in Italija, kjer je višja hitrost dovoljena le na šest in več pasovnih avtocestah, ki jih pri nas nimamo. Za znižanje najvišje dovoljene hitrosti se je zaradi varčevalnega vidika odločila tudi Španija, ki je zmanjšala najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah iz 120 km/h na 110 km/h, kar predstavlja z vidika varovanja okolja in zagotavljanja varnosti cestnega prometa učinkovit ukrep. Po naši oceni povečanje najvišje dovoljene hitrosti ne bi pozitivno vplivalo niti na povečanje prepustnosti niti na prometno varnost. Kar se tiče prepustnosti ceste se ta s hitrostjo zmanjšuje zaradi varnostne razdalje med vozili. Strokovna literatura in praksa kažeta, da je največja prepustnost ceste pri hitrosti 80 km/h, zato je to hitrost, na katero v večini evropskih držav omejujejo hitrost v primeru zgostitev prometa. S stališča prometne varnosti pa se v primeru prometne nesreče pri tako velikih hitrostih, možnosti za preživetje voznika in potnikov bistveno zmanjšujejo. Vzrok temu niso le ogromne sile, ki v primeru trka vozila delujejo na voznika in potnike ampak tudi oprema ceste ni prilagojena takim hitrostim. Dolžina varnostnih ograj pred nevarnim mestom oz. objektom (drogovi, stebri nadvozov, zidovi …), nivoji zadrževanja varnostnih ograj in naletnih mehov ter številni drugi elementi so prilagojeni in preverjani za sedanji sistem omejitev hitrosti. Način preverjanja kvalitete in funkcije teh elementov pa predpisujejo standardi, ki jih sprejema Evropska unija in veljajo enotno za vse njene članice. Nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi učinek, ki bi ga tak ukrep imel na hitrost potovanja in je po naši oceni minimalen. Če upoštevamo domnevo, da bi voznik namesto s 130 km/h uspel med Ljubljano in Koprom peljati s 160 km/h vsaj na polovici trase avtoceste med tema dvema krajema (upoštevati je potrebno odseke s predori in viadukti, območja priključkov na katerih vozniki omogočajo ob zgoščenem prometu vključevanje na avtocesto z umikanjem na prehitevalni pas in voznike, ki prehitevajo s hitrostjo 130 km/h), bi v Koper prispel 5 minut hitreje. To pa ni razlog, ki bi utemeljeval bistveno povečanje stroškov za vgrajeno opremo ceste in pričakovano zmanjšanje prometne varnosti. Za slednje je Evropska unija sprejela akcijski načrt katerega cilj je zmanjšati število mrtvih v naslednjih 10 letih za 50 %. Za doseganje tega cilja se številne države odločajo za znižanje največje dovoljene hitrosti in ne za njeno povečanje." 2011-05-17 2011-03-18 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/1604 Zemlja in nebesa hočemo videti, da gre t.z. finančna energija k pravim vrtnarjem in učeno-svetov "Ne pa uradnim povzpetnikom; kvazi pastirjem in jokerjem padajočega sistema komerciale. Finančna energija nam predstavlja plemenitost rdečega - mineralnega kraljestva. Če pogledamo na stvarstvo kot mavrico frekvenc kraljestev narave; se rdeča znajde še: Paradokse zamenjujejo velika in posvečena SUVERENA SLUŽENJA: Izrazimo pravo transmisijo davka in naj se ve, da: ZAVEST vodi materializacijo! PRAV(LJ)IČNI Organizaciji ljubljenja zavesti!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1605.txt ŠIBAS 1605 0 2957 Neustrezen ne vsebuje predloga sistemske ureditve 2011-03-19 https://predlagam.vladi.si/predlog/1605 Zavarujmo zajetja vode! "Ob vodarni Kleče, ki je pomemben vir pitne vode za Ljubljano, je prometna cesta, po kateri vozi veliko tovornjakov. Če bi prišlo do nesreče in bi se tovornjak z nafto prevrnil, gorivo pa bi steklo v podtalnico, obstaja velika nevarnost, da bi morali vodarno zaradi onesnaženja za vedno zapreti. Mesto bi v tem primeru izgubilo enega največjih vodnih virov. Tudi ob drugih zajetjih vode v Sloveniji so prometne ceste. Predlagam, da je povsod tam, kjer ceste potekajo ob zajetju vode, na ravnih cestah najvišja dovoljena hitrost vozil takšna, kot jo zakon o pravilih cestnega prometa določa za naselje, na ovinkastih pa naj bo omejitev enaka tisti, ki jo zakon določa za območje omejene hitrosti. Čim nižja je hitrost vozila, manjša je nevarnost, da bi prišlo do trčenja dveh vozil in s tem je tudi manj verjetno, da bi prišlo do izliva goriva. Na teh cestah ob zajetjih vode naj se tudi uvede stalen nadzor policije, ki bo nadzorovala, če se omejitev hitrosti spoštuje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1616.txt dan 3 1616 2011-04-23 8 4707 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet (usklajen z Ministrstvom za okolje in prostor) Omejitve hitrosti v cestnem prometu so smiselne, če so za takšen ukrep podani tehnični elementi, ki z vidika projektiranja cest zahtevajo omejevanje hitrosti ali če je omejevanje hitrosti pogojeno z vidika prometne varnosti, predvsem zaradi zaščite šibkejših udeležencev cestnega prometa (pešci, kolesarji, otroci, starejši udeleženci, itd…). Vozniki upoštevajo omejitve, ki veljajo kot pravilo cestnega prometa ali katerih spoštovanje se pričakuje s postavljeno prometno signalizacijo ali odredbo pooblaščene uradne osebe, če poznajo razloge za takšne omejitve in te razloge tudi sprejmejo. V kolikor so razlogi za omejitev drugi (npr. varovanje podtalnice, ki jo navajate v predlogu), pa četudi niso slabi, lahko dosežejo pri ljudeh popolnoma nasproten učinek. Omejevanje hitrosti na ravnih cestah, ki s tehničnega vidika omogočajo višje hitrosti, je lahko s strani udeležencev cestnega prometa razumljena kot dodatna točka za polnjenje proračuna (državnega ali občinskega). Voznik bo na ravnem odseku ceste, na katerem ni bodisi tehničnih ovir, ki bi zahtevale omejitev hitrosti (krivina, otok, zoženje, …), bodisi ne obstaja nevarnost udeležbe otrok ali drugih šibkejših skupin udeležencev cestnega prometa, katerim bi moral posvetiti pozornost, vozil skladno s svojimi izkušnjami in pričakovanji, pri čemer bo njegova hitrost vožnje večinoma presegala dovoljeno oziroma omejeno hitrost. Po naši oceni in glede na podane navedbe bi imel predlagani ukrep več negativnih kot pozitivnih učinkov, zato omejitvam hitrosti zaradi predlaganih razlogov, nismo naklonjeni." 2011-05-25 2011-03-24 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/1616 ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Predlagam da se ukine prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ta denar dajemo trem zavarovalnicam ki pa nimajo v prvem planu zdravje svojih strank ampak predvsem tržni interes ( povečati dobiček ). S tem ko imamo tri zavarovalnice imamo tudi tri vodstvene strukture ki jih plačujemo prav z naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ( potrebujemo samo eno in sicer ZZZS ). Ta isti denar mislim da so vsi pripravljeni plačati v obliki obveznega zdravstvenega zavarovanja. Od tega predloga ne pričakujem veliko ker vlada nima interesa ali poguma tega narediti. Mislim da zdravje ni tržna niša za žepe brez dna in sem tudi mnenja da bi predlog v primeru da bi ga vlada resno obravnavala naletela na resno opozicijo interesnih skupin, v tem primeru bi pa predlagal referendum. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/162.txt darec 162 0 3173 Neustrezen podoben predlog že v razpraviPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/145 2009-11-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/162 zmanjšanje najvišje hitrosti na avtocestah in odstranitev hišic "Predlagam, da se najvišja hitrost na avtocestah zniža na 110 km/h. Razlog za to je zmanjšanje porabe goriva in izpustov. Pri preverjanju porabe različnih avtomobilov, sem ugotovil, da se poraba goriva nad 100 km na uro skokovito povečuje in je pri 130 za vsaj 20% višja. Še bolj se povečajo izpusti zaradi netekoče vožnje ob dohitevanju tovornih in počasnih vozil, omejitvah v tunelih itd. Podoben ukrep so pred kratkim sprejeli v Španiji. Predlagam tudi, da se v dvocevnih predorih najvišjega varnostnega standarda dovoli enaka hitrost (110). V nekaterih državah sem videl predore na avtocestah brez omejitev. Iz istega razloga je potrebna takojšnja odstranitev ovir kot so ostanki cestninskih postaj. Cestninjenje tovornjakov je slab izgovor, saj za morebitne neplačnike cestnine lahko poskrbijo kontrolorji (npr. kamera zazna prehod tovornega vozila na pasu, ki ni namenjen temu) in opozori kontrolorja. Razdalje v Sloveniji so tako majhne, da izostanek ne bi bil prehud. Od Maribora do Ljubljane bi se ob maksimalni hitrosti čas potovanja povečal za 5 minut, ob odstranitvi cestninskih postaj pa najbrž sploh ne" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1636.txt znalček 12 1636 2011-05-12 5 2959 Nezadostna podpora 2011-03-30 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/1636 (Onemogočen) Prenos avtomobilskega zavarovanja pri prodaji Predstavila bom hipotetičen primer. Prodaja rabljenega avtomobila: kupec in prodajalec skleneta kupoprodajno pogodbo, prepisa pa ne uredita, saj kupec želi skleniti zavarovanje pri osebnem agentu. Po zakonu ima kupec 15 dni časa za ureditev zavarovanja, med tem časom pa je stari lastnik odgovoren za vse kar se zgodi s prodanim avtom. Morebitno škodo, ki jo povzroči kupec krije zavarovanje prodajalca, kar se mi zdi nepravično in nelogično. Kako zavarovati prodajalca v takem primeru??? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1644.txt fullah.sugah 1644 0 3172 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2011-04-02 https://predlagam.vladi.si/predlog/1644 Racionalizacija in humanizacija prestajanja kazni zapora "Vladi R Slovenije predlagam, da ukine oddelek zaporov v Novi Gorici zaradi racionalizacije in humanizacije prestajanja pripora in kazni zapora. Približno 30 zaposlenih v nemogočih delovnih in prostorskih pogojih skrbi za prav toliko zaprtih oseb, ki so po statusu priporniki in obsojenci. Objekte si so ogledale že številne komisije vendar dejanskih ukrepov ni. Zlasti priporniki bivajo v nemogočih pogojih, njihov sprehod je poglavje zase, hodniki spominjajo na kakšno zaklonišče, da ne naštevam naprej. Zaposleni, ki sami niso prav nič na boljšem (oglejte si pisarno vodje izmene pravosodnih policistov - paznikov) se trudijo po najboljših močeh vendar to ne pomaga dosti. Delovni pogoji in razmere so katastrofalne za družbo, ki naj bi bila umeščena v EU. Navkljub opozorilom, prošnjam in predlogom pa se nič ne spremeni. Zato predlagam, da se zapor v Novi Gorici ukine. Njegova strateška vloga (mejaši) je z vstopom v EU ugasnila. Osebje in zaprte osebe pa se premestijo v matični zapor v Kopru. Tamkajšnji moderen, evropsko primerljiv zapor ponuja vse kar si lahko penalna stroka samo želi. Ima pa najmodernejše velike delavnice v državi (predelava plastike) v katerih pa žal ne dela nihče. Samo eno ob hal spremeniti v bivalne prostore. Veliki, sodobni prostori so z manjšimi gradbenimi posegi vsekakor bolj človeku dostojno bivališče pa tudi delovno okolje. Nekaj novih sob z lahkoto sprejme 30 zaprtih oseb, vsa infrastruktura je že nameščena. Inštruktorje katerim je zakonodaja že omogočila enostaven prehod in prekvalifikacijo v pravosodne policiste dejansko uporabiti za nezasedena delovna mesta pravosodnih policistov. Tako pa čakamo in čakamo kdaj se bo izboljšala gospodarska situacija, kdaj bo delo itd., čeprav nam je že jasno, da tega nekaj let še zagotovo ne bo. Podatek, da 8 inštruktorjev skrbi za 4 obsojence ki delajo je več kot zgovoren. To pomeni samo izčrpavanje državnega proračuna. Ne samo to. Tudi 20 premeščenih pravosodnih policistov pomeni za vsak zavod kadrovsko razbremenitev, tu pa so še socijalni delavci, pedagogi, inštruktorji, zdravstvena služba. Vsega tega v zaporu v Novi Gorici ni ali pa je zreducirano na minimum. Še nekaj. Ob hipertrofiji generalnega urada UIKS-a in enormnem zaposlovanju novih pravosodnih policistov opažamo, da se pravzaprav delovna obremenjenost zaposlenih ni zmanjšala temveč ostaja enaka. Prihaja do podvajanja administracije, pisarniška delovna mesta se odpirajo na novo, prihaja do birokratizacije in etatizacije. Pred leti ukinemo javno verificirano srednjo penološko šolo z vrhunskim učiteljskim kadrom zdaj ugotavljamo, da potrebujemo enotno izobraževanje in na vrat na nos organiziramo seminarje. V VPD Radeče imamo na voljo bivalni objekt, ki je fizično ločen od matičnega zavoda. Vsa infrastruktura, rekreacijski del, učilnice. Idealni pogoji za izobraževalni center. Bodimo prosim malce racionalni v teh za vse težkih časih v letih sedmih suhih krav. Kriza, ke se bo še pogljabljala bo tudi za nas imela katastrofalne posledice, če ne bomo ravnali racionalno. Ob prebiranju letnega poročila me zanima sledeče. Koliko zaprtim osebam smo po prestani kazni našli redno zaposlitev, kolikom smo rešili stanovanjski problem (ne mislim tu na začasne bivalne skupnosti ali namestitve v razne socijalne inštitucije ali domove). To so rezultati našega dela. Vehementno ukinjamo CSD-je (centre za socijalno delo). Kaj nam potem še ostane. Nekaj ""volunterskih"" društev in svetovalcev po 15 € na uro. Če ne gre drugače je potrebno v okviru že obstoječih CSD-jev organizirati nekakšno probacijsko službo za pomoč osebam po prestani kazni. Imamo kup nezaposlenih socijalnih delavcev. Najbolj me je strah takšnih popoldanskih zaslužkarjev po 15 € na uro, ki bi se napajali še iz državnih jasli. Tistim zaposlenim, ki se želijo izobraževati naj se to omogoči. Danes že vemo, da žal brez popolne univerzitetne izobrazbe /druga bolonjska stopnja/ v državni upravi ni nič. Ne pa, da rečemo, da sredstev ni potem pa ugotovimo, da so nekateri dobili tako šolnine kot tudi študijske dopuste, ker so bili pač kompatibilni z vodstvom posameznih zavodov. Tako imamo kar pač imamo. Postaviti srednjeročni plan. Na njegovo izpolnitev vezati mandat generalnega direktorja, direktorja generalne uprave in direktorjev zavodov. Imamo kup sposobnih, vrhunsko izobraženih kadrov. Še nekaj človekove pravice. Potreben je nenehen nadzor tako institucij kot tudi civilne družbe. Človekove pravice so svetinja, tista majčena lučka, ki jo je država dovolila v svoji mogočnosti. Čeravno so mogoče kdaj moteče smo brez njih zabredli v močvirje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1645.txt Sony Globokar 4 1645 2011-05-04 9 2142 Nezadostna podpora 2011-04-02 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/1645 Sprememba delovnega časa v organih državne uprave "Spoštovani! Predlagam, da se spremeni 10. člen uredbe o delovnem času v organih državne uprave, ki se glasi: 10. člen (Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi) (1) Premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi je med 7.30 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30. (2) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je od 9. ure do 15.30, v petek pa do 14.30. tako, da se bo glasil: 10. člen (Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi) (1) Premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi je med 7.00 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.00 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30. (2) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je od 9. ure do 15.00, v petek pa do 14.30. Obrazložitev: Marsikateri javni uslužbenec, ki je zaposlen na ministrstvu, v organu v sestavi ministrstva ali v vladni službi bi želel začeti delati že ob 7. uri, da bi lahko popoldne odšel prej domov, a zaradi določb 10. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave žal ne more. Navedeno bi zlasti prav prišlo: - staršem majhnih otrok, ki imajo otroke v vrtcu, vrtci pa so odprti od 6. ure do 16. ure, kar pomeni, da marsikateri starši, ki delajo v javni upravi, le težko usklajujejo svoje službene in družinske obveznosti. Če bi lahko začeli delati ob 7. uri zjutraj bi imeli 8-urno delovno obveznost izpolnjeno do 15. ure in če bi morali malo potegniti zaradi večjega obsega dela, bi delali do 15.30, nato pa bi hitro šli po otroka v vrtec, preden bi ga zaprli. - javnim uslužbencem bi ostalo več časa za popoldanske aktivnosti na svežem zraku (gibanje), kar bi izboljšalo njihovo splošno zdravje in počutje. Znano je, da dejstvo, da so ljudje ves čas v zaprtih prostorih, zlasti v zimskem času prispeva k njihovi večji obolevnosti. V decembru, ko je dan najkrajši, sonce zaide že kmalu potem, ko se po sedaj veljavni uredbi o delovnem času v organih državne uprave zaključi obvezna prisotnost na delu, kar pomeni, da ti ljudje v tem času ne morejo preživeti niti pol ure v času dnevne svetlobe na svežem zraku, kar posledično vodi v depresivna stanja in s tem v slabše opravljanje dela in večjo obolevnost. Z navedeno spremembo bi zmanjšali število bolnišk. - v primeru, da partner javnega uslužbenca dela v zasebnem sektorju in začne delati ob 7. uri in konča ob 15. uri, bi tudi javnemu uslužbencu zelo prav prišel takšen delavnik, saj bi s tem lažje usklajeval službene in družinske obveznosti (in ne bi bilo treba npr. da gre vedno njegov partner v vrtec po otroka. - Kdor bi želel prihajati v službo pozneje in delati do poznejših popoldanskih ur, bi še vedno lahko prihajal v službo pozneje in delal do poznejših popoldanskih ur. - Na delovna mesta, kjer se dela neposredno s strankami, sprememba navedenega člena ne bi vplivala, saj v takšnem primeru predstojnik še vedno lahko določi drugačen oz. fiksni čas prihoda in odhoda z dela zaradi dela s strankami (12. člen Uredbe o delovnem času v organih državne uprave)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1647.txt lipi 4 1647 2011-05-04 7 9063 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Premakljiv delovni čas v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi je enotno določen v 10. členu Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, (122/07)), v 11. členu pa je premakljiv delovni čas določen za upravne enote in območne enote organov. Uredba v 12. členu omogoča drugačno določitev premakljivega delovnega časa za celoten organ, in sicer v primeru, ko je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven splošnih okvirov, ki jih določata 10. in 11. člen uredbe. Drugačna razporeditev polnega delovnega časa za posameznega javnega uslužbenca, iz naslova različnih individualnih razlogov, je mogoča na podlagi 4. člena uredbe, v skladu s katerim predstojnik razporedi polni delovni čas javnega uslužbenca, kajti splošna razporeditev, kot jo določa 10. oziroma 11. člen uredbe velja za javnega uslužbenca le, če predstojnik zanj posebej ne razporedi polnega delovnega časa. Menimo, da je obstoječa ureditev vprašanja premakljivega delovnega časa v organih državne uprave ustrezna, in zaenkrat ni predvidenih sprememb uredbe v tem delu." 2011-05-17 2011-04-03 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/1647 Pokojninska reforma "Pozdravljeni Predlog pokojninske reforme Pokojnina? Kaj sploh je pokojnina? Čemu pokojnina služi? Sedaj, ko sprejemamo pokojninsko reformo, so to zelo pomembna vprašanja na katera moramo iskreno odgovoriti, kajti le z jasno opredelitvijo pokojnine bomo lahko sestavili dober pokojninski sistem. Po mojem prepričanju je pokojnina vir dohodka za čas, ko človek ne more več opravljati dela zaradi starosti. To pomeni, da ko oseba vstopi v pokoj je dejansko nezmožna opravljati redno delo zaradi fizične ali psihične iztrošenosti. Če se odločimo za tako strog pogoj upokojitve potem se ne bi dogajalo to kar se dogaja v sedanjem sistemu, primer ko sveži upokojenci, ki so opravljali predvsem fizična dela še veselo smučajo, tečejo maratone in podobne aktivnosti, ki nakazujejo, da je oseba dejansko še vedno sposobna delati. Če postavimo čas upokojitve osebe glede na njegovo sposobnost dela je potrebno to urediti v nek sistem, ki bo to pravično zagotavljal. Sistem lahko razdelimo v tri stopnje, ki zagotavljajo pravičnost in stabilnost pokojninske blagajne. Prva stopnja sistema deluje že na samem delovnem mestu posameznika. To pomeni, da morajo delovna mesta omogočati posamezniku, da si bo želel delati dalj časa in bo res zapustil delovno mesto, ko ne bo več sposoben delati. Če bi bila delovna mesta res tako dobra bi si posamezniki želeli ostati dalj časa in pokojninski sitem bi deloval odlično. Ker pa vsi vemo, da se to ne bo zgodilo ne na strani delodajalcev ne na strani ljudi (vsi si želijo čim prej v pokoj) je potrebno uvesti drugo stopnjo sistema. Druga stopnja sistema izračunava t.i. faktor iztrošenosti posameznega delavca. Faktor iztrošenosti je neka številska vrednost, ki predstavlja sposobnost delavca za delo. Izračunava se na podlagi delovne dobe, tipa delovnega mesta (za težje delavno mesto višji faktor), bolniških itd. Nižja kot je vrednost faktorja bolj je delavec sposoben delati in obratno višja kot je njegova vrednost manj je delavec sposoben delati . Ta faktor omogoča razvrstitev delavcev v nek seznam za upokojitev, kjer so na vrhu seznama delavci z najvišjim faktorjem in na dnu delavci z najnižjim. Naslednji korak je odločitev praga upokojitve. Ta prag pa določa tretji del sistema. Tretji del sistema določa prag upokojitve to pomeni, da določa višino faktorja iztrošenosti , ki ga mora delavec doseči, da se lahko upokoji. Prag upokojitve je spremenljiv, kar omogoča nadzor dotoka upokojencev in s tem omogoča stabilnost pokojninske blagajne. Predlagam določanje tega praga na podlagi razmerja med številom upokojencev in številom delavcev. Včasih je bilo razmerje upokojenci delavci 1:3 to pomeni, da so delali trije delavci za enega upokojenca, medtem, ko je danes razmerje bistveno slabše in ogroža stabilnost pokojninske blagajne. Predpostavimo , da je za stabilnost pokojninske blagajne potrebno razmerje 3:1 to bi pomenilo, da se prag upokojitve prilagaja tako, da je to razmerje zagotovljeno. Če je premalo upokojencev se prag spusti če pa je preveč upokojencev se prag dvigne. Za današnji čas to definitivno pomeni dvig praga saj je razmerje slabo in ogroža pokojninsko blagajno. Višina pokojine bi se določala relativno. Vsi prispevki, ki jih mesečno vplačuje trenutna generacija zaposlenih bi predstavljali neko količino denarja, ki jo je potrebno vsak mesec razdeliti med upokojence. Denar bi se razdelil med upokojnece na sledeči način. Vsak upokojenec, ki je vplačeval prispevke v svojem delovnem obdobju je s tem vplačal določeno količno denarja. Ko seštejmo vse te prispevke od vseh upokojencev lahko določimo kolikšen delež predstavljajo prispevki enega upokojnca glede na celotno maso vplačanih prispevkov. To razmerje bi nato določalo kolikšen delež denarja, ki ga vplačujejo zaposleni s svojimi prispevki, dobi posamezen upokojenec. Če se gremo socilano državo lahko določimo minimalno pokojnino vso razliko, ki nastane pa proporcionalno pokrijejo upokojneci z višjo pokojnino od minimalne. Ker bi bilo razmerje upokojenci delavci enako in ker je dotok denarja odvisen od trenutnih plač delavcev bi bile pokojnine že avtomatsko usklajene z rastjo plač. Sistem je zelo stabilen saj je odvisen od trenutnih gospodarskih razmer kar pomeni, da če gre gospodarstvu slabo gre vsem slabše in obratno kadar gospodarstvo cveti se to pozna vsem v denarnici. Predlog je samo osnutek vendar sem po mojem mnenju podal predlog, ki v osnovi zagotavlja stabilnost pokojninske blagajne saj omogoča reguliranje števila upokojencev, kar je v današnjem času izrednega pomena saj se gospodarske razmere hitro spreminjajo. S pravično določitvijo faktorja iztrošenosti pa zagotavlja tudi pravično upokojevanje. LP Marko" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1651.txt Marko Corn 8 1651 2011-05-05 11 5090 Nezadostna podpora 2011-04-06 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/1651 Medicina dela in konflikt interesov "Predlagam, da se prepove opravljanje dela zdravnikom medicine dela delo osebnih zdravnikov in to celo v podjetjih za katere nastopajo kot pooblaščeni zdravniki za iste delavce oziroma sodelavce. Namreč dogaja se, da opravlja zdravnik medicine dela opravlja redne ali pa izredne preglede na podlagi pravilnika o preventivnih pregledih delavcev za podjetje. NAto pa še opravlja delo osebnega zdravnika za iste delavce, ki jih je prej pregledoval. TAko v bistvu sam ureja celotni osebni karton teh delavcev in ga pošilja sam sebi na kontrolo, ko opravlja redni ali izredni pregled tega delavca. Za nameček pa še isti zdravniki delajo na invalidskih komisijah. TAko imamo zaključen krog. Če pa vzamemo analizo dela drugih služb v javni upravi pa ugotovimo, da te službe ugotavljajo izredno veliko bolezni, ki so povezane z delom ali pa poklicne bolezni. Te bolezni pa bi moral raziskovati prav ta zdravnik medicine dela. Torej delo teh služb je degradirano, saj je na mikro nivoju problem konflikta interesov, ki pa se pozna v neodkrivanju bolezni povezanih z delom. Z takšnim delom je degradirano celotno delo na tej relaciji. Zdravje delavcem pa je zapostavljeno v teh podjetjih. Zdravnikom pa ni potrebno raziskovati vzrokov za nastanek bolezni povezane z delom ali poklicnih bolezni. Oškodovani so delavci in zdravstvena blagajna saj meče denar skozi okno in rezultatov pa ni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1714.txt darko22 1 1714 2011-05-14 7 3725 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Skladno z vašo pobudo, ki ste jo naslovili Vladi Republike Slovenije, v kateri predlagate prepoved opravljanja dela zdravnikom medicine dela delo osebnih zdravnikov, vam v nadaljevanju odgovarjamo sledeče: Pooblaščeni zdravnik opravlja naloge na področju varovanja zdravja delavcev v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, za kar ga pooblasti delodajalec. Vsaka zavarovana oseba pa ima skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico, da za uveljavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prosto izbere osebnega zdravnika in zdravstveni zavod. To pomeni, da si vsak posameznik lahko sam izbere osebnega zdravnika. Nekateri zdravniki imajo veljavno licenco tako za opravljanje medicine dela, prometa in športa kot tudi za izvajanje splošne oziroma družinske medicine. Zato je dopustno, da je izbrani osebni zdravnik delavca isti zdravnik, kot ga za izvajanje nalog varovanja zdravja delavca pooblasti tudi delodajalec delavca. Vendar pa bi želeli poudariti, da ima vsak delavec pravico, da izbere drugega osebnega zdravnika če meni, da je njegov osebni izbrani zdravnik, ki je istočasno tudi pooblaščeni zdravnik njegovega delodajalca, pod vplivom tega delodajalca. Ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že pripravljata tudi spremembe predpisov v zvezi s postopki ugotavljanja in verifikacije poklicnih bolezni v Sloveniji z namenom nadaljnje ureditve tega področja in uskladitve s priporočili EU." 2011-06-09 2011-04-15 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/1714 PREDLAGAM POSTAVITEV STACIONARNIH RADARJEV Predlagam postavitev stacionarnih in mobilnih radarjev in tudi vzpostavitev videonadzornega sistema na lokalnih cestah in avtocestah predvsem tam kjer je večje število prometnih nesreč in neupoštevanja cestnih predpisov,s tem bi občutno zmanjšali število prometnih nesreč,in omejili hitrost voznikov na lokalnih cestah in v naseljih.Pa tudi število policistov bi bilo na ta račun manj na cestah in bi lahko lažje in učinkoviteje pazili na odseke cest kjer je sedaj najbolj ogrožena varnost voznikov,voznic,kolesarjev in pešcev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1722.txt peter i 5 1722 2011-05-17 3 3189 Nezadostna podpora 2011-04-17 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/1722 davek za stabno zemljišče ali nepremičninski davek "Pozdravljeni, predlagam da enkrat že nehate pošiljati davka za zemljišče po priporočeni pošti, res ne razumem kako ste lahko tako okostneli, če lahko pošiljate dohodnino kot navadno pošto res ne razumem zakaj tega ne morete storiti tudi s tem davkom ali kasneje z davkom na nepreminčnine. S tem zapravljate davkoplačevalski denar in naš čas ko hodimo na pošto v vrsto čakat da podpišemo papirček za navaden račun. Lp, Dare." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1731.txt darec 1 1731 2011-05-18 5 2727 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo in sicer na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec. Podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, davčnemu organu posredujejo plačnik davka in druge pravne osebe oziroma združenja oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (oziroma osebe, ki izplačujejo dohodke fizičnim osebam). Osebe, ki izplačujejo dohodke fizičnim osebam, morajo davčnega zavezanca (prejemnika dohodka - davčnega zavezanca za dohodnino) seznaniti s podatki, ki so podlaga za odmero dohodnine. Davčni organ za davčnega zavezanca sestavi informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec je dolžan preveriti pravilnost podatkov v informativnem izračunu. Če ugotovi, da le-ti niso pravilni ali popolni, mora vložiti ugovor. Obveznost velja tako v primeru, če so podatki o dohodkih previsoko izkazani, kot tudi če niso oziroma so prenizko izkazani. V primeru, da davčni zavezanec v določenem roku na informativni izračun ne poda ugovora, se informativni izračun šteje za njegovo napoved, informativni izračun dohodnine pa postane odločba o odmeri dohodnine. V primeru, da davčni zavezanec ne prejme informativnega izračuna, je dolžan do 31. julija sam vložiti napoved, v kateri mora navesti podatke, potrebne za odmero davka. V tem primeru velja, da informativni izračun ni bil vročen in torej nikoli ni postal odločba. Če davčni zavezanec sam vloži napoved oziroma ugovarja prejetemu informativnemu izračunu, davčni organ na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo. Postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: NUSZ) se razlikuje od postopka odmere dohodnine. NUSZ plačujejo zavezanci na podlagi odločbe, ki jim jo izda davčni organ na podlagi občinskega odloka in podatkov o lastniku, predmetu obdavčitve in višini dajatve, kot mu jih pošlje občina. Odločba se izda do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov s strani občin. Glede na navedeno, davčni zavezanec ne razpolaga s podatki, potrebnimi za odmero NUSZ. Zato se z inštitutom vročanja davčnemu zavezancu zagotavlja načelo zakonitosti, načelo varstva pravic, načelo zaslišanja stranke ter načelo pravice do pritožbe, obenem pa tudi načelo varstva javnih koristi. Z vročitvijo odločbe se davčni zavezanec seznani s potekom postopka in z odločitvijo organa, ki je vodil postopek. V primeru, da je uresničevanje pravic ali dolžnosti vezano na prekluzivni rok, je primerno, da se dokumenti vročajo z osebno vročitvijo. Če dokument davčnemu zavezancu ni vročen, potem zanj nima pravnih posledic in davčnega zavezanca, kot tudi davčni organ, ne zavezuje. Če bi bile odločbe za NUSZ vročene z navadno vročitvijo, davčni organ ne bi mogel zanesljivo ugotoviti, da je davčni zavezanec odločbo dejansko prejel in se seznanil z njeno vsebino. Ugotovitev točnega časa vročitve je pomembna za ugotovitev, ali je davčni zavezanec pritožbo vložil pravočasno kot tudi za določitev roka izvršljivosti odločbe. Osebna vročitev tako davčnemu zavezancu zagotavlja pravno varnost, zato Ministrstvo za finance meni, da predlog glede vročitve odločb o NUSZ z navadno vročitvijo ni primeren. Ministrstvo za finance pa bo proučilo morebitne možnosti vročanja drugih odločb z navadno vročitvijo ali tudi vročitvijo po elektronski poti, upoštevajoč pravno varnost davčnega zavezanca. Prav v zvezi s pripravo rešitev za davek na nepremičnine se že razmišlja o taki poenostavitvi. Za odmero davka na nepremičnine bo zavezanec razpolagal z osnovnimi podatki o posplošeni tržni vrednosti svoje nepremičnine, zato se razmišlja o možnosti navadnega vročanja in obveznosti zavezanca, da v primeru, da odločbe ne dobi, sam poda napoved. Je pa zaenkrat še prezgodaj napovedovati uresničitev teh predlogov, ki jih je potrebno predvsem z vidika pravne varnosti še podrobneje proučiti. Poleg tega je zakon še v fazi delovnega osnutka, končne rešitve pa bodo določene na podlagi usklajevanj z zainteresiranimi javnostmi, z različnimi vladnimi resorji in nenazadnje v zakonodajnem postopku v Državnem zboru." 2011-06-17 2011-04-19 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/1731 Center mesta "Predlagam, da se centri mesta, med 7:00 in 20:00 zaprejo za ves promet. Razen za potniški. Pravzaprav so odprti za avtomobile na električni pogon, na katere država kasira samo 5% davek in ne 30% pri nakupu. Prav tako velja tudi za avtomobile na plinski pogon. Izjeme bi bili vsi ostali avtomobili, pod pogojem, da so v njem najmanj 4 potniki. Vsi ostali pa bi imeli žetone, kolikokrat na mesec se lahko peljejo z avtom v center mesta. Hkrati pa bi izboljšali potniški promet v mestih in uredili parkirišča in avtohiše pred mesti, kjer bi bila cena parkiranja za cel dan samo 5€ naprimer, v kar je vključeno tudi prevoz do centra mesta in nazaj. Seveda bi bile v veljavi tudi mesečne variante." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1737.txt Ddam 7 1737 2011-05-27 6 1866 Nezadostna podpora 2011-04-21 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/1737 Obdavčitev in označitev zapuščenih objektov in parcel "Predlagam posebno obdavčitev vseh zapuščenih objektov in parcel, ki čakajo na ""boljše čase"". Videti je, da kar nekaj lastnikov zapuščenih objektov ne ravna v duhu dobrega gospodarja. Trenutno jim zakon to dopušča in jih ne spodbuja, da bi hitreje z zapuščeno nepremičnino karkoli storili. Nov davek bi tako nastopil kot nov faktor v enačbi zaradi katerega bi se na področju gospodarstva pa tudi bivanja stvari odvijale hitreje. Istočasno predlagam tudi označitev teh objektov podobno kot so označeni objekti v izgradnji. S tablo na kateri bi bil zapisan lastnik in pa status oz. vizija objekta; ali je v prodaji ali v kakšnem drugem postopku. Tabla, čeprav primitivna v svoji osnovi velikokrat odpira dodatne možnosti saj so kupci ali interesenti za najem pogosto iz bližnje okolice. Določi naj se tudi skrajni rok mirovanja nepremičnine. Po tem času naj gre nepremičnina na licitacijo, odbijejo naj se stroški postopka, razlika pa izroči lastniku. Tega si večina lastnikov ne bo želela in bo nepremičnino spravila v aktivno stanje pred iztekom tega roka. Da pri tem ne bi prihajalo do zlorab za kakršne smo slišali v primeru zarubljenih nepremičnin naj se to ureja centralno pod okriljem države, licitacije pa naj bodo izključno preko spleta kamor imajo dostop vsi interesenti. V primeru, da nepremičnina ni zapuščena ampak zgolj zanemarjena, ker za lastnika predstavlja večji zalogaj kot pa ga lahko ""prežveči"" naj se objekt uredi po švicarskem vzoru; na stroške države, ki pa se potem vpiše kot solastnik nepremičnine. Ali pa se določi davek na luksuz, katerega lastnik takšne nepremičnine plačuje lokalni skupnosti v zameno za zanemarjeno podobo s katero kazi podobo kraja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1752.txt Feniks 4 1752 2011-05-27 4 3006 Nezadostna podpora 2011-04-27 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/1752 Primerjalni izračuni pokojnin po stari in novi 'predlagani' zakonodaji "Predlagam, da pripravite primere PRIMERJALNIH IZRAČUNOV POKOJNIN po obstoječi zakonodaji in po novi 'predlagani' zakonodaji. Tako se bomo državljani lažje odločili na referendumu ZA ali PROTI novemu Pokojninskemu zakonu. Hkrati predlagam, da pripravite na spletni strani možnost, da vsakdo izračuna po obeh variantah za svoj primer, kaj ga čaka. Menim, da je za to najprimernejša spletna stran Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Možnost izračuna, ki že obstoja, bi samo nadgradili." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1757.txt slovencevi 1 1757 2011-06-01 8 4775 Nezadostna podpora 2011-04-27 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1757 Omejitev študentskega dela na podjemne pogodbe "Pozdravljeni, pred kratkim je na referendumu padel Zakon o malem delu, kar je edino pravilno. Proti temu predlogu so glasovali tisti, ki so po političnem prepričanju tako levi in desni. Razlogi za to je, ker je to nova oblika izkoriščanja študentov, upokojencev in brezposelnih poleg študentskega dela. Glavni razlog, zakaj je študentsko delo izkoriščevalsko je, da ti ne teče delovna doba, ne plačuje se zavarovanja niti drugih prispevkov državi. To obliko študentskega dela je potrebno preprečiti. Podjemna pogodba je podobna kot študentsko delo s to razliko, da se pri njej plačuje prispevke državi za razliko od izkoriščevalsekga študentskega dela. Predlagam vladi, da ukine študentsko delo preko napotnic in dovoli edino alternativo za to delo, delo preko podjemne pogodbe. Tako bodo tudi študenti bili deležni istih prispevkov kot ostali delojemalci. Naprošam uporabnike portala predlagam.vladi.si in vlado naj podprejo moj predlog, v nasprotnem primeru naj mi s protiargumenti navedejo, zakaj moj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Lp Link za tiste, ki ne vedo, kaj je to podjemna pogodba: http://www.svetovalnica.com/podjemna-pogodba" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1764.txt mlad26 7 1764 2011-05-28 14 7147 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Trenutno je študentsko delo urejeno v Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB-1, 114/06 – ZUTPG in 59/07 – Zštip. (63/07 popr.), 51/10 Odl.US, 80/10-ZUTD; v nadaljnjem besedilu: ZZZPB) ter v Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06). Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se strinjamo, da je potrebno študentsko delo urediti, zaradi česar smo ga, kot eno izmed prožnih oblik dela, uredili v Zakonu o malem delu, ki pa je bil na referendumu zavrnjen. Nesprejem Zakona o malem delu pomeni nadaljevanje obstoječega stanja na trgu dela, kjer imajo dijaki in študenti izključno pravico za opravljanje občasnega in priložnostnega dela preko napotnic. Zakon o malem delu bi omogočil opravljanje tovrstnega dela sicer tudi upokojencem in brezposelnim, v omejenem obsegu, hkrati pa bi omogočil tudi pravice iz socialnih zavarovanj. Na podlagi podjemne pogodbe lahko študent opravlja delo že po veljavni zakonodaji. Če se študent odločil, da je zanj delo na podlagi podjemne pogodbe ustreznejše in ugodnejše, torej lahko z naročnikom sklene podjemno pogodbo. Iz ureditve podjemne pogodbe izhaja, da si podjemnik (študent) sam organizira delo. To pomeni, da si mora sam priskrbeti vse, kar potrebuje, da se delo opravi (orodje, stroje, …). Material lahko priskrbi bodisi podjemnik bodisi naročnik, odvisno od dogovora. Pri delu je podjemnik samostojen, sam je odgovoren za rezultat dela in ni podrejen naročniku, drugače kot pri študentskem delu, kjer delodajalec nad študentom izvršuje nadzor in mu daje navodila. Res je, da mora tudi podjemnik spoštovati navodila naročnika in mu omogočiti nadzor nad potekom dela, a je ta manj intenziven od nadzora delodajalca nad študentom pri študentskem delu. Ne drži pa trditev predlagatelja, da bodo tudi študenti, v primeru dela na podlagi podjemne pogodbe bili deležni istih prispevkov kot ostali delojemalci (torej delavci zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi). Prispevki na podlagi podjemne pogodbe: Pokojninsko invalidsko zavarovanje Osebe, ki opravljajo delo na podlagi podjemne pogodbe, so kot zavarovanci, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kakor je to določeno v 27. členu Zakona o pokojninskem invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 112/06 Odl.US:, 114/06-ZUTPG, 10/08-ZVarDod, 98/09-ZIUZGK, 27/2010 Odl.US, 38/10-ZUKN, 61/10-ZSVarPre, 79/10-ZPKDPIZ). Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo izplačevalci plačila po podjemni pogodbi ( naročnik ) v znesku 6 odstotkov od bruto zneska osebnega prejemka. Posebni davek Podjetje (naročnik) je od zneska dohodka dolžno obračunati tudi posebni davek na določene prejemke v skladu z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke (Ur.l. RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97 Odl.US). Davčna stopnja znaša 25 odstotkov in se izračuna od bruto prejemka v pogodbi. Zdravstveno zavarovanje Osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, so v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10-ZUPJS) zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 3,08 EUR od vsake sklenjene podjemne pogodbe, ki velja v posameznem mesecu. Zdravstveno zavarovanje se plačuje vsak mesec. Prispevki na podlagi pogodbe o zaposlitvi: Višina prispevkov delavca in delodajalca, obračunanih na podlagi pogodbe o zaposlitvi se bistveno razlikuje od zgoraj predstavljenih prispevkov obračunanih na podlagi podjemne pogodbe. Prispevki za socialno varnost so zakonsko določeni delodajalčevi prispevki za socialno varnost in dodatna plačila v breme delodajalca, namenjena socialni varnosti zaposlenih oseb. Skupaj prispevki za PIZ Prispevki delavca za PIZ 15,50% Prispevki delodajalca za PIZ 8,85% Skupaj prispevki za ZZ Prispevki delavca za ZZ 6,36% Prispevki delodajalca za ZZ 6,56% Prispevki za poškodbe pri delu 0,53% Skupaj drugi prispevki Prispevki delavca za starševsko varstvo 0,10% Prispevki delodajalca starševsko varstvo 0,10% Prispevki delavca za zaposlovanje 0,14% Prispevki delodajalca za zaposlovanje 0,06% Iz navedenega sledi, da ne morejo izhajati enake pravice iz pogodbe o zaposlitvi in iz podjemne pogodbe, saj se plačujejo različni prispevki. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tako, iz vseh zgoraj navedenih razlogov ocenjuje, da je ureditev problematike študentskega dela nujna, odločitev o konkretnih korakih na tem področju pa bo sprejeta po pogovorih s socialnimi partnerji in po proučitvi njihovih predlogov." 2011-06-15 2011-04-29 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/1764 Popravek krivic iz opravljene denacionalizacije Vlada naj popravi krivice, ki so se zgodile, ko je vrnila denacionalizacijskim lastnikom nepremičnine, za katere niso nikoli skrbeli in so bile vzdrževane od nas, ki smo živeli v prepričanju, da so naše. Sedaj pa bi se morali drago bosti na sodiščih. Vlada naj ustanovi komisijo, ki bo sprejemala in ugodno reševala kritične primere, ki življenjsko ogrožajo nas, ki smo izgubili v tem postopku in z njim nismo bili predhodno seznanjeni, da bi lahko pri tem tudi aktivno sodelovali. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1792.txt Marija Krajnc 2 1792 2011-06-09 0 2740 Nezadostna podpora 2011-05-11 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/1792 Odstranitev cestninskih postaj "V času, ko nas tehnologija dohiteva in ponekod že prehiteva, ne vidim nobene potrebe po obstoju cestninskih postaj. Osebna vozila so tako ali tako lepo rešena za plačevanje uporab AC z vinjetami, problemi so baje le pri tovornjakih in avtobusih.... Moj predlog: Ko tovornjak ali avtobus prestopi mejo v SLO, dobi ""za sabo"" še GPS škatlico, katera beleži njegov položaj in s tem pot po Sloveniji, katero opravi. Pri izstopu z države GPS vrne na carini, le ta pa mu odmeri nadomestilo za dejansko uporabo AC. Seveda bi pri tem moral še dodatno plačati kazen v primeru, da se ne vozi po AC, ampak po mestih in vaseh, kjer so tako ali tako že preveč uničene in slabo vzdrževane..... Ko bi dobil GPS, bi odtipkal svojo destinacijo in bil tako s strani GPS-a tudi voden skozo Slovenijo po najkrajši in najhitrejši poti. S tem bi dejansko lahko nemudoma umaknili cestninske postaje, ki služijo le postavitvi omejitev in kasiranju policije....." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1794.txt janeze 3 1794 2011-06-11 6 3881 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Preureditev oziroma odstranitev obstoječih cestninskih postaj je povezana z vzpostavitvijo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku, saj rušenja nadstrešnic, cestninskih otokov in ureditve platojev cestninskih postaj v večini primerov ni možno izvesti, dokler ne bo vzpostavljen nov cestninski sistem. Dinamika in obseg preureditve cestninskih postaj ter pripadajoča ureditev vozišč bodo smiselno prilagojeni temu. Odstranitev in ureditev cestninskih postaj zahteva izdelavo ustrezne projektno tehnične dokumentacije, izvedbo postopkov javnega naročanja za oddajo del, sam gradbeni poseg pa pomeni poleg odstranitve kabin, stebrov in nadstrešnic tudi ureditev odvodnjavanja ter rekonstrukcijo vozišča v območju obstoječih cestninskih postaj, s katero se bo vzpostavilo normalni prečni profil avtoceste in zagotovilo varno vožnjo pri višjih hitrostih. Vse aktivnosti povezane z načrtovanjem in izvedbo se skladno z načrtom izvajajo v okviru družbe DARS. Omeniti je potrebno dejstvo, da imamo trenutno dva cestninska sistema, vinjetnega za lahka oz. osebna vozila in klasičnega z ustavljanjem za težka vozila. Vse do spremembe cestninskega sistema je torej potrebno ohraniti cestninske kabine na stezah za nevinjetna vozila, kar pomeni, da bi trenutno delna odstranitev cestninskih postaj položaj s prometno-tehničnega in varnostnega vidika bistveno poslabšala, saj bi osebna vozila prek cestninskih postaj lahko vozila s hitrostjo 130 km/h, obenem pa bi se težka tovorna vozila v okviru obstoječega sistema ustavljala in priključevala na glavni prometni tok. K temu je potrebno dodati tudi to, da je veliko cestninskih postaj konstrukcijsko takih, da jih ni možno porušiti delno, to je samo v sredinskem delu. Predlog glede »GPS škatlice« tehnično in organizacijsko ni sprejemljiv, saj je zaradi Schengenskega režima carinska služba le še na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, na ostalih mejah pa je prost pretok ljudi in blaga. Aktivnosti v zvezi z uvajanjem elektronskega cestninskega sistema so sicer opredeljene v Akcijskem načrtu za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Strateški cilji uvedbe ECS v PPT so naslednji: zamenjava obstoječega cestninjenja z ustavljanjem na cestninskih postajah za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg (težka vozila), z elektronskim cestninskim sistemom v prostem prometnem toku; zamenjava obstoječega vinjetnega sistema cestninjenja za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg (lahka vozila), z elektronskim cestninskim sistemom v prostem prometnem toku; zagotovitev finančne vzdržnosti družbe DARS, d.d., ki bo omogočala samostojno odplačevanje finančnih obveznosti za izgradnjo omrežja avtocest in hitrih cest v skladu z NPIA ter vzdrževanje obstoječe infrastrukture; zagotovitev plačevanja cestnine po načelih »uporabnik plača« in »onesnaževalec plača«. Z vzpostavitvijo navedenega sistema bo odpravljena tudi večina navedenih težav." 2011-07-29 2011-05-11 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/1794 Zaostrit preventivne ukrepe za varnos v prometu "Tukaj bom napisal kar nekaj preventivnih ukrepov, ki se jih pri nas redno pozablja in se dela samo na kaznih, zakaj recim v nemčiji kazen 100€ za prehitro vožno popolnoma dovolj pri nas pa se kazni pi 125€ komaj začnejo! 1. Prodajo novih avtomobilov zaostrit z nekaterimi varnostnimi zahtevami, dandanes bi povsem normalno pri vsakem novem avtomobilu bilo: ABS, 2 AIRBAGA, klima (po raziskavah tudi klima dviguje varnost), dodatna obdavčitev avtomobilov ki po EuroNCAP ne dosežejo 5*. Tako pa dostikrat vidimo razne akcije poceni vozil, kjer trgovci na račun varnosti znižujejo cene, tako da dobiš nov avto že za 6000€ brez minimalnih varnostnih zahtev, katere pa naveliko zamolčijo 2. Prepoved prodaje obnovljenih gum in gum, ki so na testih dosegle oceno NI PRIPOROČLJIVO. Slovenci še vedno na veliko kupujemo razne kitajske guma, pa niti ne rabijo bit kitajske, že ""naše"" SAVA S3 so na vseh evropskih testih dosegle oceno NI PRIPOROČLJIVO pri nas pa sotaja najbolj prodajana pnevmatika. Da se o obnovljenih in nevarnostih sploh ne pogovarjamo! 3. Zraven minimalnega profila gume tudi omejit starost gume! Ter kaznovat tudi vulkanizerje, ki montirajo neprimerne gume! 4. Z raznimi subvencijami spodbujat nakup varnostne opreme, kot je ESP, ABS, več AIRBAGOV... 5. Zaostrit tehnične preglede za starejša vozila, saj se še velikokrat dogaja da poznaš koga na tehničnem ali pa tvoj osebni serviser koga pozna pa mu zelo skozi prste pogleda! 6. Obvezen tečaj varne vožnje pri opravljanju vozniškega dovoljenja! 7. Vsakih 10-15 let ponovno opravljat teoretični del vozniškega, saj se pravila veliko spreminjajo, in sploh starejši nekaterih pravil sploh ne poznajo. Vožnja po kražnem prometu je za nekatere starejše sploh tabu tema, pa bognedaj da mu probaš razložit kako mora peljat, ker majo oni vedno prav, saj so navsezandnje 30 let starejši. Ti testi pa bi bili prilagojeni, tako da pač nebi mel nekih osnov, ampak samo novosti. 8. Kaj kazenske točke mamo da se z njimi bahamo, kdo jih ma več. Zakaj se kazni ne pišejo po kazenskih točkah, tako bi recimo neka osnovna kazen za pač en prekršek bila 20€, potem pa bi se to množilo z tvojimi kazenskimi točkami, oz če bi mel 0 točk bi pač ta kazen obveljala! Mislim da je zaenkrat to vse :)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/18.txt aleshorvat 9 18 2009-12-11 8 5042 Nezadostna podpora 2009-11-11 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/18 PREPREČITE dvig prispevkov za ZZ "Vladi predlagam, da prepreči dvig prispevkov za zdravstveno zavarovanje. vir S tem dvigom bo gotovo uničenih veliko s.p.-jev, ki v celem kaosu (plačilna nedisciplina, visoki davki, abnormalna akotantacija na dohodnino ipd.) komaj preživijo iz meseca v mesec. S tem se bo seveda dvignila brezposelnost - torej sami negativni učinki. Da ne govorim o skupini brezposelnih, ki si danes ZZ plačuje z darili zaposlenih sorodnikov ali upokojencev. Vlada naj se zaveda, da so časi debelih krav mimo, da ljudje nimajo več kje jemati za barabe, katere potem država nagrajuje z miljonskimi MESEČNIMI dobički!!! O čem pišem? O kakšnih barabah? To so zastopniška podjetja, ki prodajajo zdravila zadnje kvalitete za poblaznele cene. Pred kratkim sem bral o takem podjetju (lastnica in 2 zaposlena !!!), ki je v par letih dvignilo zaslužek (!!!) iz dveh miljonov na nekaj več kot 60 miljonov € letno. Ob tem, da 1 tableta proti bolečinam (Naselgin) stane 0,60 € !! Da ne govorimo o nabavi opreme za zdravstvene ustanove, kjer je bilo že nešteto afer pometenih pod preprogo. Zdravila seveda plačuje zdravstvena blagajna iz naših prispevkov. Tako država popolnoma konkretno preliva denar siromakov v žepe bogatunov, ki več ne vejo kakšnega BMWja bi kupil svojem smrklnu, da bi se z njim lahko postavljal v svoji večerni vampirski narko-družbi. Zdravstvena blagajna bi lahko ogromno prihranila s kontrolo cen zdravil, saj na tem področju konkurenca ne more delovati, še kako pa deluje kartelno dogovarjanje med grosisti farmacije. Torej, če se to zgodi - dvig prispevkov namreč, lahko država računa tudi s tem, da bomo še nekaj let na vrhu lestvice poslovno najbolj neželenih destnicaij planeta." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1818.txt janez novak 1 1818 2011-06-19 17 4559 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Kar se tiče dviga prispevnih stopenj, je predlog namenjen zbiranju sredstev na nov način, ki je predvsem bolj učinkovit in bolj solidaren ali povedano drugače: revnejši bodo plačevali manj, bogatejši več, prispevki pa se bodo namesto na dveh mestih (ki za sabo potegnejo dvojne administrativne stroške) zbirali le na enem. V sedanjem sistemu državljani plačujemo premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki zavaruje doplačila za skoraj vsako zdravstveno storitev. Če ukinemo doplačila, ob ustrezni reorganizaciji Zavoda za zdravstveno zavarovanje in racionalizaciji poslovanja izvajalcev, bo potrebno ustrezno definirati košarico pravic vsakemu državljanu, ki bo omogočala dostopnost do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujemo, te pa bodo krite iz enega vira in sicer iz sredstev, ki jih zberemo s prispevno stopnjo. Vse storitve, ki so nadstandardne in niso nujne za zagotavljanje zdravja, pač pa le doprinesejo k večjemu udobju in ugodju zavarovancev ob izvajanju zdravstvenih storitev, so lahko zavarovane v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Ali bo državljan to zavarovanje sklenil ali ne, je stvar njegove presoje, želimo pa doseči to, da odločitev o sklenitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne bo v ničemer ovirala našega dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev v košarici. V sedanjem sistemu imamo s plačevanjem prispevkov dostop le do dela (od 5%-95%) storitve. Ob rednem plačevanju prispevkov, ki so solidarni in se plačujejo glede na naš dohodek, torej ne moremo porabiti skoraj nobene storitve, če je ne doplačamo. To doplačilo pa lahko tudi zavarujemo v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Glede na premijo, ki je okrog 27 evrov (se nekoliko razlikuje med zavarovalnicami), je njeno plačilo za bogate neproblematično, nikakor pa 27 evrov na mesec ni neproblematično za nezaposlene, upokojence in druge državljane, katerih dohodki so nizki. Brez plačila premije pa so doplačila tako visoka, da jih nekateri državljani nikakor ne zmorejo. Predlog za dvig prispevkov je zato potrebno pogledati v celoti - gre za dvig solidarnega prispevka na račun ukinitve enotne, nesolidarne premije. Z vašo trditvijo, da ljudje nimajo več kje jemati za barabe, se strinjamo - ravno zato želimo ukiniti premijo, ki denar od revnih prenaša k bogatim in zbiranje denarja narediti bolj solidarno. Za morda lažje razumevanje vzemiva primer državljana s 400 EUR dohodka, od katerega zdaj plača 27 evrov premije, po novem pa bi (po trenutnem predlogu 2% dviga prispevne stopnje) plačal 8 EUR prispevka. V primeru državljana z visokim dohodkom, recimo 3000 EUR, le ta sedaj prispeva premijo v višini 27 EUR, po novem pa bo plačal 60 EUR. Pri tem morate vedeti, da zaradi ukrepov racionalizacije in reorganizacije v zdravstvenem sistemu v celoti zbiramo manj denarja, kot smo ga do sedaj. Zaradi neučinkovitosti in zbiranja prispevkov in premij preko dveh blagajn (zavarovalnice in ZZZS) smo imeli dvojne administrativne stroške (da ne omenjamo reklamiranja, pogodb, rezerv, dobička) - teh administrativnih stroškov po novem predlogu več ne bo. Prav tako se bo zahtevala temeljita reorganizacija plačnika, ki bo moral aktivno naročati tiste zdravstvene storitve, ki jih državljani potrebujejo v zadostnem obsegu in kakovosti s ciljem preprečevanja čakalnih dob in kakovostnih in varnih storitev za vse nas. Tudi na področju zdravil sta Ministrstvo za zdravje RS in ZZZS v zadnjem letu sprejela številne ukrepe. Naj omenim samo sisteme javnega naročanja, regulacijo cen za vsa zdravila, ki ne uživajo patentne zaščite, nediskriminatornost med generiki in originatorji, interakcija farmacevtske industrije z ostalimi deležniki v zdravstvu; pripravljajo pa se še nadaljnji ukrepi, kot so povračila, generično predpisovanje, terapevtske paralele, obnovljivi in elektronski recept. Kar se tiče plačevanja prispevkov s strani zaposlenih in samozaposlenih in kmetov, bo potrebno sprejeti dejstvo, da je v zdravstveno blagajno potrebno prispevati v skladu s svojim dohodkom in ne glede na to, v katero kategorijo spadaš. Prispevna osnova za samozaposlene in kmete je trenutno določena glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in sicer če dosežena davčna osnova ne preseže minimalne letne plače zaposlenih v RS, najmanj v višini minimalne plače. Vsekakor pa je potrebno pri oblikovanju novih rešitev v zakonodaji vedeti, da so zneski, ki jih v blagajno prispevajo samostojni podjetniki, podpovprečni, ker večina samozaposlenih prispevke obračunava od minimalne plače. S tem nočemo reči, da je taka rešitev nelegalna, ker je skladna z zakonom. Vprašamo pa se lahko, ali je res pravična? Zakaj bi bila npr. d.o.o.-jem omogočeno plačilo od minimalne plače? In kje je nadzor? Ali je res, da ima večina s.p.-jev minimalno plačo? Čeprav se posledice kažejo v zdravstvu, to ni problem, ki bi ga lahko rešilo ministrstvo za zdravje, pač pa nadzor davčne uprave. Podatki iz študije Ekonomske fakultete kažejo, da so v letu 2008 zaposleni pri zasebnikih v blagajno ZZZS prispevali 565 EUR manj od povprečnega prispevka, zasebniki pa 414 EUR manj od povprečnega prispevka. To pomeni, da zaposleni v teh zneskih subvencioniramo samozaposlene, kmete in druge kategorije. Razlogov za odstopanja je najbrž več, kot je več tudi neenakosti med posameznimi kategorijami zavezancev za plačevanje zdravstvenih prispevkov ter neenakosti pri prejemanju pravic iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (omejenost osnove navzgor, upravičenost do pravic v primeru neplačevanja prispevkov ipd.). Na vaš zadnji odstavek pa: stroški dela bodo v novem sistemu obremenjeni manjši, razpoložljivi dohodek, ki bo ostal v denarnicah, pa večji. In to ob višji prispevni stopnji, sistemu brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in boljši dostopnosti do zdravstvenih storitev. V kolikor vas zanimajo bolj podrobni podatki o redistribuciji dohodka, višini plačil sedaj in potem, lahko najdete podatke v Nadgradnji zdravstvenega sistema do leta 2020, ki je objavljena na spletni strani MZ. Smo na pravi poti, zato predlagano rešitev podpiramo in zanjo stojimo." 2011-07-12 2011-05-20 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/1818 Izstop iz sistema obveznega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja "Predlagam, da se posamezniku omogoči izstop iz sistema obveznega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Trenutno smo vsi prisiljeni plačevati visoke prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki pa se večinoma porazgubijo v nenormalno visokih zdravniških plačah, predimenzioniranemu zdravstvenemu osebju in osebnim koristim v povsem skorumpirani trgovini z zdravili. Podobno je s prispevki za pokojninsko zavarovanje. V 40-letih delovne dobe bo posameznik vplačal 150.000 - 200.000 EUR, ki pa jih nikoli več ne bo videl. Ko bo prišel čas za nastop pokojnine, se bodo vse prihodnje vlade izgovarjale, da denarja ni zaradi negativnih demografskih trendov in podobnih oslarij... Predlagam, da se uvede povsem prostovoljno pokojninsko in zdravstevno zavarovanje. Da se prepreči socialne tragedije pa naj bo pogoj deponirana vsota npr. min. 100.000 EUR ali hipoteka na nepremičnini v navedeni protivrednosti, iz katere bi se poplačali stroški za morebitno zdravljenje oz. penzijo nezavarovane osebe. Prepričan sem, da bi se z ukinitvuijo obveznega zavarovanja močno pocenile zdravstvene storitve in stroški javne uprave na splošno, saj bi bila država zainteresirana da se čim več ljudi vključi v sistem prostovoljnega zavarovanja, kar pa bi lahko dosegli le z nizko ceno storitev in transparentnim in racionalnim gospodarjenjem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1855.txt ahac36 nuncij 6 1855 2011-06-29 7 1873 Nezadostna podpora 2011-05-30 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1855 Projekt izdelave modela inteligentne solarne ceste "Predlagam vladi, da sprejme predlog o organiziranju RR multidisciplinarnega projekta izdelave modela INTELIGENTNE SOLARNE CESTE. Zamisel obsega integracijo fotovoltaike, LED osvetlitve voznih pasov ter ogrevanja v cestišče. V ta namen bi se uporabili drugačni materiali (steklo), kompoziti, mehansko bolj vzdržljivi in obnovljivi, z daljšo življensko dobo (vsaj 3x napram asfaltu) in cenejšim vzdrževanjem. Omogočijo naj čim višji izkoristek pri transformaciji svetlobe in toplote (asfalt se poleti ogreje tudi na 60 stopinj C in več, kar omogoča tudi izrabo termoelektričnega učinka) v elektriko.Cestišče bi v zimskem času sistem ogreval in s tem odpravil drago zimsko vzdrževanje, napajal električna vozila (morda celo indukcijsko) in proizvajal elektriko in toploto za druge uporabnike. Npr. panel 4x4m z 16 moduli 1m2 in 15% izkoristkom s povprečno 4urami svetlobe dnevno pridela 7,6 kWh/dan. Upravljanje sistema naj bo decentralizirano z mikroprocesorjem v vsakem panelu. Izraba javnih površin kot so ceste, parkirišča in podobnih, ki so površinsko ogromne, bi bila postopoma najbolj primerna za pridobivanje obnovljivih virov energije. Prehod v manj ogljično družbo zahteva nove tehnologije. Rad bi, da se RR resursi združijo v predlaganem projektu in da bo Slovenija v špici razvoja enega (ali več) segmenta novih tehnologij. Vlada ima prav gotovo možnost, da predlog verificira na inštitutih za materiale, fiziko in elektroniko kot tudi v visokem šolstvu in proizvodnji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1856.txt info@biotop.si 2 1856 2011-06-29 9 4406 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Projekt izdelave modela inteligentne solarne ceste je vsebinsko zanimiv predlog multidisciplinarnega projekta, ki vključuje vse aktualne teme, ki bodo gonilo razvoja Evropske unije v prihodnje; posledično pa seveda tudi Slovenije. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pozdravlja izvedbo projekta, v pristojnostih ministrstva pa organiziranje in izvajanje R&R projektov ne spada. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je resorni organ za pripravo politik na področju raziskav in razvoja ter za izvajanje ukrepov za podporo R&R. Med temi ukrepi so tudi javni razpisi in pozivi, na katere lahko prijavite multidisciplinarnega projekt izdelave modela INTELIGENTNE SOLARNE CESTE, ki obsega integracijo fotovoltaike, LED osvetlitve voznih pasov ter ogrevanja cestišča. Iz vašega predloga ni razvidno v kakšni fazi je projekt za katerega želite pridobiti podporo vlade in finančna sredstva. Vaš predlog bi po opisu sodeč sodil k prijavi na razpise na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki sofinancirajo temeljne in aplikativne raziskovalno – razvojne projekte. Aplikativne raziskave so tudi industrijske raziskave; industrijska raziskava je načrtno raziskovanje ali kritična preiskava za pridobitev novega znanja s ciljem, da bi bilo to znanje lahko uporabno v razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali v uvajanju pomembnih izboljšav v obstoječe proizvode, postopke ali storitve. V vašem primeru bi vsekakor morali izvesti pilotni projekt, ki bi osvetlil prednosti, pa tudi slabosti vašega predloga. V primeru, da ste to že storili in projektno idejo že pripeljali do prototipne rešitve in vstopate v fazo prenosa tehnologij in storitev neposredno na trg, potem bi sredstev za finančno shemo lahko pridobili preko SID Banke, katere poslanstvo je usmerjeno prav v dopolnilne ter dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije. Zaradi finančno in logistično zahtevnega projekta bi bilo smiselno razmišljati o mednarodnih razpisih v okviru EU. Trenutno so odprti razpisi v okviru 7. okvirnega programa, kjer bi se vsebina tematsko lahko uvrstila na področje okolja, energije, tudi prometa. Druge iniciative, ki so usmerjene v mednarodne razpise na področju eko-inovacij (kamor vaš predlog projekta nedvomno spada) so še : CIP EcoInnovacije, kje je možnost pridobivanja sredstev za pilotne projekte in projektne ideje, ki so razvite do te mere, da je že mogoč neposreden prenos na trg. Podobno podporno nalogo imajo tudi razpisi, ki os objavljeni za sofinanciranje projektov v okviru mednarodnih iniciativ Eureka in Eurostarsa" 2011-09-08 2011-05-30 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/1856 Kadilci in zavarovalnice "Popravljam predlog, ker je v bistvu ta predlog veliko boljši. Pri prodaji cigaret se zaračuna zraven zdravljenje pljučnega raka. Neke vrste davek... ""Nisem za ta predlog. Toda za višje stroške zdravljenja na račun kajenja, naj se v ta namen ob prodaji cigaret zaračuna dodatni prispevek za zdravstvo.""" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1863.txt Ddam 3 1863 2011-07-01 26 5528 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje V Sloveniji je v veljavi načelo integralnosti državnega proračuna, ki izhaja iz Ustave RS ter Zakona o javnih financah, po katerem morajo biti vsi prihodki in izdatki države za financiranje javne porabe zajeti v proračunu. Denar iz državnega proračuna se razdeljuje po posameznih programih. Ministrstvo za zdravje vsako leto pripravi program varovanja zdravja in zdravstvene vzgoje, na podlagi katerega prejme določena sredstva za izvajanje preventivnih dejavnosti na področju javnega zdravja. Na ministrstvu za zdravje si bomo prizadevali, da bomo v okviru državnega proračuna pridobili čimveč sredstev za financiranje področja javnega zdravja, priložnost pa vidimo v nadaljnjem povečevanju davkov na tobačne izdelke, kar bo posredno prispevalo tudi k povečanju sredstev namenjenih za področje preventive v zdravstvu. Odziv Ministrstva za finance Z uveljavitvijo novele Zakona o trošarinah aprila 2010, so se zvišale trošarine za cigarete, in sicer na 77 evrov za tisoč kosov. Ta zakon predvideva tudi nadaljnja polletna zvišanja, tako da bo trošarina s 1. januarjem 2014 dosegla 90 evrov za tisoč kosov. V skladu z navedenim zakonom se je 1. aprila letos trošarina za cigarete zvišala na 80 evrov, 1. oktobra 2011 pa se bo zvišala na 83 evrov. Takšno postopno, večkratno, manjše poviševanje trošarine se je v dosedanji praksi pokazalo kot bolj učinkovito od enkratnega, velikega dviga (predvsem z vidika preprečevanja razmaha črnega trga). Glede predloga za namensko rabo tako zbranih sredstev (prispevek za zdravstvo), poudarjamo, da trošarine niso in ne smejo biti opredeljene kot namenski prihodek, ampak so in morajo biti prihodek integralnega proračuna. Tako se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih že vnaprej rezerviranih prejemkov." 2011-07-15 2011-06-01 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/1863 Dvig kvalitete življenja za vse... Da bi dvignili standard ljudi je potrebno narediti samo dve stvari, dohodke do 1000 E na mesec oprostit vseh dajatev državi, nad 1000 itd. pa jih sistematično obdavčevat, da bo najbogatejši plačal tudi največji davek, ker bogat lahko, reven pa žal ne... :). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1874.txt katja 4 1874 2011-07-05 35 1203 Nezadostna podpora 2011-06-03 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/1874 Vrstni red poplačila obveznosti po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) "Predlagam, da se v 93. členu Zakona o davčnem postopku (vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev) v 3. členu zamenjata vrstici 2. in 3. tako, da se po novem glasita: 2. davek 3. obresti Po veljavnem zakonu se namreč v postopku izvršbe najprej poplačujejo obresti, ki se seveda v času postopka neprestano povečujejo, dokler niso poplačane v celoti in se prične odplačevati glavnica. Tak način je primeren za oderuška posojila, država pa bi morala biti do davkoplačevalcev bolj poštena in omogočiti, da se dolg čim prej poplača, ne pa da čim bolje zasluži pri obrestih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1929.txt Robert Špendl 2 1929 2011-07-22 2 3063 Nezadostna podpora 2011-06-23 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/1929 Izboljšanje prometne varnosti "Pred časom sem poslala ta predlog na Odbor za promet pri Državnem zboru, vendar se jim ni zdelo vredno odgovoriti na sporočilo. Predlagam namreč, da bi se v našo zakonodajo vgradilo določilo, po katerem bi vozniki, ki v določenem časovnem obdobju ne bi storili nobenega prekrška (niti najmanjšega), pridobili neko boniteto (na primer popust pri plačilu cestnine za državne ceste ali kaj podobnega. Zakaj ne bi stimulirali dobrih voznikov, namesto da samo kaznujemo prekrškarje? Strošek za bonitete bi lahko na pokrili s povišanjem kazni za hujše prekrške. Že pri otrocih se s pohvalo doseže več kot z grajo, in predvidevam, da bi Slovenci precej stremeli k temu, da bi si pridobili boniteto. Rezultat tega pa bi bil večje spoštovanje cestno prometnih predpisov in posledično temu manj nesreč. Samo poviševanje kazni, torej palica brez korenčka, nima zadostnega učinka, saj se zaradi (ne)ažurnosti sodišč glavni prekrškarji nemoteno vozijo še naprej." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1940.txt planika 3 1940 2011-07-28 17 3571 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Gotovo so pozitivne spodbude in sporočila dolgoročno zelo učinkovita metoda za spreminjanje navad in tudi v prometu dobra pot za varnejši in bolj tekoč promet. Kampanje in preventivne akcije, ki jih izvaja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, so v letu 2010 usmerjene prav v takšna sporočila, da bi se zahvalili voznikom, ki upoštevajo prometna pravila, jim sporočili, da to zelo cenimo in z zahvalo ter pohvalo spodbudili pozitivno vedenje. Sistem nagrajevanja je uveden tudi pri obveznih zavarovanjih v prometu, kjer imajo vse zavarovalnice bonitete za lastnike vozil, ki v preteklem zavarovalnem obdobju, oziroma v daljšem časovnem obdobju niso povzročili škod. Za lastnike vozil z več škodnimi dogodki, pa je možnost negativnih posledic s povečanjem premij. Deluje pozitivna spodbuda, negativnim posledicam pa se lastniki izogibajo z menjavo zavarovalnic. Obe področji uspešno in seveda z ustreznimi ukrepi razvijata pozitivno nagrajevanje, ker so v ozadju za to tudi vzpostavljeni mehanizmi. Pri plačevanju nadomestil za uporabo cestne infrastrukture ali pri podobnih dajatvah pa to ni mogoče. Globe in kazni, ki se plačujejo za kršitve prometnih pravil, so prihodki Proračuna Republike Slovenije, nimajo namenske porabe in v sistemu integralnega proračuna te ne morejo dobiti. Drugi razlog, ki ima sicer zelo pozitivno sporočilo pa je, da večina voznikov upošteva predpise in nima zabeleženih kršitev. Nagrajevanje večine bi tako pomenilo potrebo za izdatno zagotovitev novih virov – samo za primer: za recimo 10% popust bi morali letno zagotoviti med pet in šest milijoni evrov." 2011-08-26 2011-06-28 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/1940 Progresivno obračunavanje prometnih kazni "Spoštovani! Pišem z namenom, da opozorim na, po mojem mnenju, neučinkovit oz. nepravičen sistem glede prometnih kazni. Ne morem si predstavljati, kako težko je nekomu plačati kazen (npr. za neuporabo varnostnega pasu, ki nanese 120€), ki prejema minimalno plačo in se komaj preživlja iz meseca v mesec. Po drugi strani pa ljudje z višjimi oz. že skoraj bajnimi plačami si to brez kakršnih koli težav ""privoščijo"". Zato predlagam, da se sprejme progresvina metoda obračunavanja prometnih kazni, da bodo tudi tisti, ki imajo večjo plačo občutili kazen. Takšno obračunavanje bi bilo pravično za vse državljane, saj bi plačevali kazni vsi v enaki meri v odvisnosti od dohodka posameznika. Res je, da lahko plačamo polovično kazen v določenem roku, toda tudi to je za nekatere težko. Zakaj se ne bi postavili na stran tistih, ki imajo najmanj? Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1945.txt Crudeli 1945 0 2885 Neustrezen v razpravi že podoben predlogPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1941 2011-07-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/1945 Prisilno delo za zapornike "Pozdravljeni, Kot vemo je vsak zapornik v finančno breme državi. Menim, da bi bilo smiselno, če bi zaporniki namesto sedenja v prepolnih zaporih svoj dolg družbi odslužili na konstruktiven način, od katerega bi celotna družba dejansko profitirala. Kolikor je meni znano je sistem družbeno-koristnega dela v Sloveniji že urejen, a le kot opcija za nadomestitev zaporne kazni do dveh let. Vse pa je v pristojnosti Centra za socialno delo. (Naj me kdo popravi, če se motim.) Predlagam uvedbo obveznega prisilnega družbeno koristnega dela za VSE prestopnike, ki bi si prislužili zaporno kazen. Ta dela bi segala od manjših družbeno koristnih (za minimalne prekrškarje) do najtežjih fizičnih del za dejanja, kot so: posilstvo, naklepni umor, zloraba otroka, preprodaja težkih drog, hujše vrste gospodarskega kriminala,... Država bi na ta način profitirala, saj bi izkoriščala zastonj delovno silo. Zaporniki za svoje delo ne bi prejemali plačila, zagotovljeni bi jim bili le prehrana in medicinska oskrba ter ob potrebi prevoz na delovno mesto. Zapore bi lahko preuredili v delavnice, namenjene proizvodnji. V kolikor bi šlo za težja dela izven zaporniških kompleksov, bi zapornike skrbno nadzorovale za to usposobljene enote paznikov, ki bi z raznimi prisilnimi sredstvi (tudi z orožjem) ohranjale disciplino in skrbele za varnost. Terenska dela bi se lahko opravljala na primer v kmetijstvu, gozdarstvu ali gradbeni industriji, pri gradnji cestne infrastrukture, v kamnolomih... Po mojem mnenju bi delo tudi pozitivno vplivalo na morebitno kasnejšo re-socializacijo določenih zapornikov - saj vemo, delo krepi telo in duha ;) To je le osnutek - ideja, ki se mi je porodila, brez večjih podrobnosti, zato pričakujem konstruktivne kontra-argumente in seveda feedback pristojnega organa. LP vsem!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1953.txt AK47 3 1953 2011-08-03 60 7195 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Za osebe obsojene na zaporno kazen je država na podlagi mednarodnih pogodb in sprejete nacionalne zakonodaje dolžna spoštovati osnovne človekove pravice in osnovno človekovo dostojanstvo zaprtih. Ustava Republike Slovenije je v 49. členu kot temeljno človekovo pravico in svoboščino zagotavlja svobodo dela, ki vsebuje tri samostojne pravice: pravice do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela. Prepoved prisilnega in obveznega dela pa med drugim določajo tudi naslednji mednarodni dokumenti, ki zavezujejo tudi Republiko Slovenijo: 8. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,, 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, definicijo prisilnega dela pa določata dve konvenciji Mednarodne organizacije dela, in sicer Konvencija MOD št. 29 o prisilnem ali obveznem delu ter Konvencija MOD št. 105 o odpravi prisilnega dela. Glede na navedeno in dejstvo, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo na podlagi ustave, ter da je le z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, oziroma, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine (15. člen Ustave Republike Slovenije) Ministrstvo za pravosodje zaključuje, da bi morebitna uzakonitev prisilnega dela zapornikov pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki izhajajo tako iz Ustave Republike Slovenije, kot tudi številnih mednarodnih aktov, k spoštovanju katerih se je zavezala tudi Republika Slovenija. Sicer pa delo obsojencev ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v členih 45 do 57. V okvirih zakonskih norm in realnih možnosti zavodov se zaprtim osebam, ki so sposobne za delo in želijo delati, delo omogoča v javnih gospodarskih zavodih, pri delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda (hišna dela), pri delodajalcih zunaj zavoda in v okviru delovne terapije. Obsojenci, ki pa jim dela ni mogoče zagotoviti, kakor tudi obsojenci, ki iz kakršnegakoli razloga niso vključeni v delo, niso prepuščeni neracionalnemu izrabljanju časa v zaporu, saj so za vsakega obsojenca dnevno predvidene določene tretmajske in druge aktivnosti." 2011-09-16 2011-07-05 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/1953 Obvezni oprtni vlaki za tovorni promet "Glede na to, da na naših avtocestah že zmanjkuje prostora za osebne avtomobile, saj je na obeh voznih pasovih prepolno (predvsem tujih) tovornjakov, je treba resno razmisliti o alternativah. Tovorni promet nam prekomerno onesnažuje okolje in uničuje predrage avtoceste. Zaradi takih razmer na cestah je več nesreč. Transportni lobi je bil vedno močan, zato tudi cestnine zanje niso previsoke, Slovenija pa zaradi svoje lege dobesedno požira ves tovorni tranzit na relaciji vzhod-zahod. Razen uničenih cest od te naše dobrosrčnosti nimamo nič. Tuj tovorni tranzit nam uničuje ceste, mi jih pa plačujemo, popravljamo... Obstaja rešitev za to. Na vstopu v Slovenijo uzakoniti obvezo, da se tovorna vozila naložijo na oprtni vlak, in po železnici tranzitirajo državo. Ukrep je morda nekolio neudoben za tuje tovornjakarje, vendar jim v primeru nestrinjanja z našim sistemom še vedno ostane pot iz Madžarske preko Avstrije v Italijo. Pozitivne strani takega ukrepa so: - ekološka razbremenitev naše prečudovite narave (nič več izpuhov iz tovornjakov), - modernizacija železnic (v to bi bilo treba investirati, vendar za obnovo avtocest zaradi preobremenjenosti s tovornim prometom tudi zapravimo lep kup denarja), - razbremenitev avtocestnih počivališč in lažje vzdrževanje sanitarij (prav v teh dneh lahko vidimo po TV zaskrbljujoče rezultate raziskave Zveze potrošnikov na tem področju), - ceste razbremenjene neskončnih tovornjakarskih kolon bi bile bistveno bolj VARNE, zagotovo bi ugasnilo kakšno človeško življenje manj. Argument, da nikjer v Evropi ni promet urejen na ta način, ne vzdrži - ko gre za našo naravo in življenja, smo lahko tudi bolj radikalni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1958.txt planika 4 1958 2011-08-06 15 4957 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministstva za promet Predlog o uvedbi obveznega prevoza tovornjakov, ki tranzitirajo Slovenijo ni nov in je bil že nekajkrat posredovan v proučitev in to ne le s strani občanov. Nazadnje je bila tak predlog posredovan Ministrstvu za promet v juniju 2007 za področje Prekmurja ob gradnji avtoceste. Ideja in želja po preusmeritvi tovora s cest na druge načine prevoza je obravnavana tudi v prometni politiki EU in RS. Obstaja tudi program EU z nazivom Marco Polo, ki je namenjen pospeševanju in spodbujanju intermodalnega transporta, ki vključuje tudi oprtni prevoz. Ministrstvo za promet je možnost uvedbe obveznega prevoza tovornjakov v tranzitu preko Slovenije po železnici večkrat obravnavalo, a je bila z vstopom Republike Slovenije v EU uvedena liberalizacija prometa, ki ne dopušča nikakršnih omejitev v cestnem prometu, z izjemo omejitev za težka tovorna vozila v času praznikov in vikendov, ki je zajeta v Odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji. Iz takšnega stanja sledi, da je edina možnost preusmeritve tovora s cest na železnice zagotovitev ustrezne železniške infrastrukture in s tem povečanje konkurenčnost železniškega prevoza. Uporaba oprtnih prevozov v Sloveniji je le deloma prometno politična zadeva, vse bolj pa je odvisna od ekonomskih parametrov, ki za oprtni prevoz niso najbolj ugodni. Ker za izvajanje cestnih prevozov ni nobenih ovir, ne v tehničnem, niti administrativnem pogledu, je edina praktična omejitev in s tem konkurenčna prednost železniškega prevoza čas, ki ga cestni prevoznik potrebuje za prevoz tovornjaka preko Slovenije in se lahko upošteva kot obvezen počitek. Prevozniki bodo oprtni vlak uporabljali le, če jim bodo ponujeni pogoji ustrezali, med drugim tudi cena, ki je ob trenutnih ekonomskih pogojih višja kot za prevoz po cesti (eksterni stroški cestnega prevoza niso v celoti vključeni v ceno prevoza). Možnost uvedbe oprtnih vlakov in zagotavljanje rednega voznega reda je povezana z investicijami v terminale, proge in vozna sredstva. Ureditev enega terminala je ocenjena na okoli pol milijona evrov in vključuje ustrezno dolg raven nakladalno razkladalni tir (min. 700 m), manipulativni prostor s klančino za nakladanje/razkladanje, dovozne poti za cestna vozila, parkirne prostore na katerem bi se zadrževala tovorna vozila pred nakladanjem, delovne in bivalne prostore za železniške delavce ter sanitarne in bivalne prostore za voznike. Število terminalov pa je povezano z odločitvijo katere smeri bi bilo potrebno pokrivati z oprtnim prometom. Za izvajanje rednega prevoza tovornjakov mora biti ustrezno opremljen tudi železniški prevoznik. Za uvedbo dveh vlakov bi potrebovali 50 specialnih nizkopodnih vagonov. Najem enega vagona znaša okoli 80 EUR/dan. Letni strošek najema 50 vagonov bi bil okoli 1,5 milijonov evrov, pri čemer se je treba zavedati, da z eno vlakovno kompozicijo prepeljemo, z eno vožnjo le 25 kamionov s prikolicami. Število kompozicij pa je odvisno od števila tovornjakov in od časa trajanja prevoza ter tudi od prostih kapacitet na progi. V letu 2010 je bila po naročilu Ministrstva za promet izdelana študija: ""Študija razvoja oprtnega prevoza v Republiki Sloveniji (Prometni institut Ljubljana, julij 2010)"" za potrebe priprave Nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture, ki je v zaključni fazi priprave in daje poseben poudarek tudi večji uvedbi intermodalnega prevoza. Gradnja infrastrukture in objektov, ki bodo namenjeni prevozu tovornjakov z železnico, v Nacionalnem programu ni opredeljena kot samostojna aktivnost pač pa so te aktivnosti sistemsko vgrajene v modernizacijo železniškega omrežja in to iz razloga in ocene, da je oprtni transport eden izmed bodočih dopolnjujočih ukrepov k reševanju problematike tovornega tranzitnega prometa. S tako prometno politiko in investicijsko naravnanostjo se želi razvijati trajnostno mobilnost, ki bo ohranjala okolje in omogočala gospodarski napredek. S takšnim pristopom se bodo zagotovile osnove za trajno preusmeritev težkega cestnega tovora na železnico, kar je tudi v skladu z evropsko in slovensko prometno politiko." 2011-08-26 2011-07-06 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/1958 Izenačitev splošne in poklicne mature "Predlagam, da se ukine dvojna matura (splošna in poklicna), če pa že morata biti dve, pa naj bosta enakopravni. Po mojem prihaja do groznih anomalij pri možnosti nadaljevanja študija. Npr. nekdo konča srednjo zdravstveno šolo in opravi poklicno maturo, potem pa se ne more vpisati na medicinsko fakulteto za zdravnika, ampak samo na visoko zdravstveno šolo, nekdo, ki pa je končal gimnazijo in nima nikakršnega predznanja o medicini, pa se lahko vpiše, ker ima splošno maturo. Kje je tu logika? Verjetno je še veliko podobnih primerov in to je potrebno spremeniti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1960.txt radko hriberšek 11 1960 2011-08-06 36 11142 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje, je bila ustanovljena delovna skupina, z namenom priprave sprememb Zakona o maturi. Veljavni zakon je bil sprejet leta 2003, po uvedbi poklicne mature, zato da je enotno uredil postopke in izvedbo splošne in poklicne mature. V letih veljavnosti zakona so se maturitetna pravila izpopolnjevala in dograjevala. Zaključki izobraževanj niso sledili spremembam v srednješolskem sistemu. Delež gimnazijcev se je od leta 1990 podvojil, delež vpisa na poklicne programe pa razpolovil. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da se večina kandidatov iz srednješolskega strokovnega izobraževanja vpisuje na nadaljnje strokovne študije, veliko pa tudi na univerzitetne študije, zaradi česar morajo dodatno opraviti posamezni izpit splošne mature. Na ta izpit se morajo prijavljati sami. Približno 15-20% kandidatov v začetku ne pristopi k opravljanju splošne ali poklicne mature ali pa je ne opravi, kar pomeni, da ostanejo brez ustrezne izobrazbe oziroma poklicnega naziva. Splošna matura daje usposobljenost za nadaljnji univerzitetni študij, zato je smiselno, da je ustrezno temu zahtevnejša. Maturitetni organi so že v preteklosti ugotavljali, da je potrebno maturitetne postopke racionalizirati in poenostaviti. S spremembami želimo omogočiti (po končani gimnaziji ali srednjem strokovnem izobraževanju, maturitetnem tečaju, poklicnem tečaju, mojstrskem izpitu) kandidatom, da ustrezno svojim sposobnostim in željam izberejo primerno zahteven zaključek izobraževanja; s spremembami dvigniti pomen srednjega strokovnega izobraževanja in v sistemu omogočiti prehod na študij na terciarni ravni; uvesti umestitev prehodov na terciarno izobraževanje v izobraževalne programe in s tem odpraviti problem dodatnega opravljanja posameznega izpita splošne mature (tako imenovanega petega predmeta) za dijake, ki zaključujejo srednje strokovno izobraževanje in želijo nadaljevati študij v univerzitetnih študijskih programih istih strokovnih področij; dodaja se pravilo za opravljanje mature v dveh delih za glasbenike in adventiste; dodajajo se določbe o kršitvi maturitetnih pravil; omogoča se zaključek izobraževanja v srednjem strokovnem programu na dva načina: z opravljenim maturitetnim zaključnim izpitom ali z maturo strokovne smeri. Spremembe zakona so še v pripravi in usklajevanju znotraj delovne skupine, zato načrtujemo, da bo predlog izboljšav mature posredovan v javno obravnavo predvidoma v mesecu februarju oziroma začetku meseca marca 2013." 2013-01-28 2011-07-07 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/1960 Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (ZLDUVCP) "Pozdravljeni, predlagam vladi spremembo prvega odstavka, 7 člena zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu. Prvi odstavek se glasi: (1) Oprostitev plačila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vključno 1800 ccm in dizelskega motorja do vključno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vključno 2000 ccm in dizelskega motorja do vključno 2200 ccm ter za osebna vozila, prirejena za prevoz invalidke oziroma invalida (v nadaljnjem besedilu: invalid) na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz. Namreč, sporno se mi zdi da so invalidi omejeni na delovno prostornino motorja, če želijo uveljavljat oprostitev letne dajatve. Tu ne vidim nobenega smisla, saj je tu bistvena invalidnost in ne prostornina motorja. Mislim da je bil podan isti predlog leta 2009, vendar vlada še ni naredila nič glede tega. Vladi sprememba nebi igrala velike vloge, nam invalidom, kateri smo pa gibalno omejeni, bi veliko pomenilo. Hvala in lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1965.txt Cossy 1965 1 2711 Neustrezen enak predlog že obstaja, bil je pozitivno sprejet s strani Ministrstva za promet ter je v fazi implementacijePovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/17/null/answers 2011-07-13 https://predlagam.vladi.si/predlog/1965 Davek na nepremičnine Predlagam da se davek na nepremičnine za fizične osebe uredi na način, da se npr. 0,5% vrednosti nepremičnine prišteje dohodninski osnovi. Taka obdavčitev na preprost način zagotavlja ustrezno nižjo obdavčitev za lastnike nepremičnin z nižjimi dohodki in obenem progresivno obdavčitev za lastnike več neprimičnin in lastnike nepremičnin z visokimi dohodki. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1977.txt Gorazd Koselj 1 1977 2011-08-19 8 2978 Nezadostna podpora 2011-07-21 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/1977 Izbris 128. člena Zakona o dedovanju in vse povezanih v zvezi z vračilom socialne pomoči po smrti pr "Predlagam, da se izbriše 128. člen Zakona o dedovanju in vsa zakonodaja vezana na pravico države, da si povrne dodeljeno socialno pomoč po smrti (oz. kadarkoli) prejemnika. Izjema je lahko samo zloraba pravice do prejemanja pomoči, torej zavajanje s podatki ipd. (tudi tu bi bila bolj primerna oblika povračila kazen) Socialna pomoč je socialni transfer za tiste, ki se ne morejo samostojno preživljati. Je institut, ki potrjuje, da smo še ""socialna in pravna država"". Določeno število ljude se bo vedno znašlo v stiski in dolžnost države je, da poskrbi zanje. Socialna pomoč ni POSOJILO in kot takšno ne more biti vračljivo. Za kakršnokoli upravičljivost pravice do vračila dodeljene socialne pomoči po sedanji ureditvi, bi moralo biti zadoščeno osnovnim pogojem: - vsi uporabniki bi morali biti obveščeni o tem dejstvu PRED prejemom socialne pomoči (pisno) in prostovoljno privoliti nanj (pa vsi vemo, da praktično nihče ni vedel za obstoj te pravice države, vključno z ministri!) - za prejem pomoči, bi se morala podpisati ""posojilna"" pogodba iz katere bi bilo jasno razvidno, kakšna so razmerja oz. obveznosti obeh strank, morebitne obveznosti, načini vračila, pogoji ipd. - ustava z vsemi svojimi členi (pravica do zasebne lastnine ipd.) ne bi smela veljati v sedanji obliki, ker gre za grob poseg v ustavne pravice - institut socialne pomoči bi se moral preimenovati v dolgoročni kredit z odlokom plačila za primer socialne stiske (da to spominja na okoriščanje šibkih členov družbe, ni naključje) Izgovori, da naj se ta člen obdrži zavoljo vse tistih, ki se neupravičeno okoriščajo pravice do socialne pomoči, je neumesen. Dolžnost Zavoda za socialno delo (oz. države) je, da izvaja nadzor in določi kriterije, po katerih se ugodi tej pravici. Če te svoje elementarne dolžnosti ni sposoben izvajati, je problem tukaj in ne drugje. Tudi posledice bi morale doleteteti tiste, ki tega niso sposobni urediti. Prenesti breme na najrevnejši sloj družbe je malomarno in nemoralno. Pravni vidik neustavnosti tega člena je razviden tudi iz : http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000117&stevilka=4907 .Uradni list RS, št. 117/2000 z dne 19. 12. 2000 Odločba o razveljavitvi 128. člena zakona o dedovanju Vsekakor so potrebne in če prav razumem tudi zahtevane (klikni na povezavo) spremembe dotične zakonodaje! V kolikor se bo ta pravica države obdržala v kakšni drugi obliki, morajo o tem biti obveščeni prejemniki socialne pomoči na vsakem pravnem aktu, ki ga prejmejo oz. oddajo (obrazci). Verjetno pa ni potrebno poudarjati, da je eno osnovnik načel zapisanih v naši ustavi sledeče: 155. člen USTAVE (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Torej sledi, da bo nova zakonodaja veljala izkjučno od datuma pravnomočnosti oz. veljavnosti in nikakor ne ""za nazaj"". Tisti, ki bodo od tega datuma dalje prejemali pomoč, bodo o tem pravilno obveščeni in se bodo lahko odločili kako in kaj naprej. In samo za te, lahko država uveljavlja svojo pravico do povračila! Še vedno pa je moje močno mnenje, da tovrstne določbe v pravni državi, ki se ima tudi za socialno, nimajo kaj iskati! S spoštovanjem, Žiga" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1985.txt riddicules 10 1985 2011-08-19 58 10931 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve V preteklosti je že bila dana Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena Zakona o dedovanju. Ustavno sodišče se je pri presoji dopustnosti posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja oprlo na t.i. strogi test sorazmernosti, ki izhaja iz 15. člena ustave. Zato je presojalo upravičenost posega zakonodajalca v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave RS) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave RS). Za dosego tega cilja je bil po njegovem mnenju poseg v pravico iz 33. člena ustave dopusten, nujen, primeren, ni pa bil sorazmeren. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-B- Ur.l. RS, št. 67/2001) pa je bila v skladu z odločbo Ustavnega sodišča vzpostavljena tudi sorazmernost posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in dedovanja. RS je kot socialna država (2. člen ustave) na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da iz pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) za dediča ne izhaja pravica, da bi lahko dedoval premoženje zapustnika, ne da bi bil hkrati pripravljen sprejeti morebitne obveznosti, ki so povezane z dedovanjem zapustnikovega premoženja. Mednje vsekakor sodi tudi obveznost povračila vrednosti dane socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejel od države. S to pomočjo se je za časa zapustnikovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja. Po presoji Ustavnega sodišča je bistveno, da imajo dediči povsem avtonomno možnost izbire, ali povrnejo prejeto pomoč in dedujejo celotno zapuščino, ali pa dopustijo izločitev dela zapuščine v korist dajalca pomoči (republika ali občina). V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. V 213. členu Zakona o splošnem upravnem postopku je določeno, da organ v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Obrazložitev odločbe vsebuje obrazložitev posamezne odločitve - izreka. Stranka vloži vlogo za denarno socialno pomoč, kar pomeni, da je predmet postopka v primeru vloge za denarno socialno pomoč odločitev o pravici do denarne socialne pomoči, zato izrek odločbe o denarni socialni pomoči vsebuje odločitev o upravičenosti do denarne socialne pomoči (ali se pomoč dodeli, v kakšni višini, za kakšno obdobje, za koga...), obrazložitev pa izrek pojasnjuje. O vračilu sredstev iz naslova denarne socialne pomoči, ki jo je prejemnik upravičeno prejel za čas življenja, odloča sodišče v zapuščinskih postopkih, kar pomeni, da to ni stvar upravnega postopka temveč sodnega postopka, zato CSD tega v odločbah o denarni socialni pomoči ni dolžan navajati, niti za to ne obstaja pravna podlaga. Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju odloči o vseh zahtevkih strank v zapuščinskem postopku, kar predstavlja pravni temelj – oziroma izvršilni naslov za pridobitev lastninske pravice dedičev ali RS. Hkrati tudi pojasnjujemo, da se na podlagi 154. člena Ustave RS predpisi RS objavljajo v državnem uradnem listu in morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Posamezen predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. S tem Ustava RS prebivalcem omogoča seznanitev z vsemi veljavnimi predpisi na območju države, zaradi česar tudi velja domneva, da so objavljeni splošni akti znani vsem ne glede na izobrazbo in tudi za vse veljajo enako. Skladno s tem je za socialno ogrožene prebivalce in državljane tudi predvidena brezplačna pravna pomoč, ki jo država omogoča vsem pod enakimi pogoji. Samo dejstvo, ali se je posameznik seznanil s pravnimi predpisi ali ne, v posameznem konkretnem primeru na uporabo pravnih pravil ne vpliva, saj se posameznik v pravnih postopkih na nepoznavanje prava uspešno ne more sklicevati (obrazložitev iz sodne prakse www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visje_del_in_soc_sodisce/ opr. št. VDS sklep Pdp 411/2007 ). Glede na stališče Ustavnega sodišča, menimo, da je sedanja ureditev primerna. Vprašanje povrnitve vrednosti dane pomoči bi bilo lahko urejeno tudi v predpisih o socialnih pomočeh. Vendar so se pravni strokovnjaki pri umestitvi teh določb odločili, da je bolj primerna ureditev, ki vprašanje povrnitve vrednosti socialne pomoči ureja generalno na enem mestu (v Zakonu o dedovanju), v enem predpisu in na enoten način, namesto parcialne normiranosti, po kateri bi lahko obstajala različna ureditev tega vprašanja glede na vrsto predpisa, ki bi urejal določene pravice. Hkrati omogoča sedanja ureditev realizacijo poplačila takoj ob uvedbi dedovanja, kar nedvomno prispeva k učinkovitejšem varstvu socialnih pravic drugih. Pojasnjujemo tudi, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in centri za socialno delo v praksi nismo zaznali, da javnost z določbami Zakona o dedovanju ne bi bila seznanjena. Takoj, ko se je izkazalo, da je treba javnosti posredovati dodatne informacije, je ministrstvo posredovalo informacije, povezane z izvajanjem 128. člena Zakona o dedovanju, centrom za socialno delo in medijem ter jih na primeren način objavilo na svoji spletni strani. Prav tako pa bo tudi nova vloga po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se bo začel uporabljati 1. 6. 2011, vsebovala obvestilo, da RS lahko v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju v zapuščinskem postopku uveljavlja omejitev dedovanja premoženja oseb, ki je prejemala pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Menimo, da bo način seznanitve državljanov z določbami 128. člena Zakona o dedovanju že na vlogi, s katero bo posameznik uveljavljal pravico po predpisih o socialnem varstvu, bolj učinkovit, saj v primeru nestrinjanja s pravnimi posledicami, ki jih določa 128. člen Zakona o dedovanju, posameznik pravice morda ne bo uveljavljal. V primeru, da bi šele obrazložitev odločbe vsebovala pojasnilo – opozorilo o vsebini 128. člena Zakona o dedovanju, bi bila torej stranka z navedenim seznanjena šele po izvedbi upravnega postopka. V skladu s 134. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, pa lahko stranka svojo zahtevo (vlogo za uveljavljanje pravice po predpisih o socialnem varstvu) umakne vsak čas med postopkom na prvi stopnji, do vročitve odločbe, v času ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitev odločbe. V primerih, ko bi seznanitev z določbami 128. člena Zakona o dedovanju vplivala na posameznika, da posamezne pravice ne bo uveljavljal, bi se upravni postopek o upravičenosti do pravice vodil zaman. Organ bi imel torej z vodenjem postopka samo stroške (materialni stroški organa, stroški za delo uradnih oseb), povrnitev katerih, kljub umiku zahtevka, od strank v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku organ ne more uveljavljati. Odziv Ministrstva za pravosodje Z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje glede vračanja socialnih pomoči po smrti prejemnika pojasnjujemo, da Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 128. in 129. členu ureja omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. V prvem odstavku 128. člena ZD je določeno, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Vendar pa ZD v tretjem odstavku istega člena pušča dedičem možnost, da lahko dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo, da bodo povrnili vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. Za ta primer četrti odstavek istega člena določa, da ima Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Če se dediči ne odločijo za možnost, da povrnejo vrednost dane pomoči, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik in s tem omogoči dajalcu pomoči, da postane solastnik na stvareh zapustnikovega premoženja. Peti odstavek 128. člena ZD zaradi jasnosti določa, da se za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. Zakonodajalec je poskrbel tudi za socialni korektiv 128. členu ZD, ki je vgrajen v 129. člen ZD. Ta državi in občini omogoča, da svoje terjatve ne uveljavljata zoper socialno šibke zavezance, saj določa, da se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali otroci, ki so sami potrebni pomoči. Glede na opisano veljavno zakonsko ureditev pojasnjujemo, da po smrti osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, otrokom in partnerju, torej dedičem prejemnika pomoči, zneska pomoči, ki ga je zapustnik za časa življenja prejel kot socialno pomoč, ni treba vrniti, ampak postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije oziroma občine. V primeru, da želijo zapustnikovi dediči dedovati vse zapustnikovo premoženje, pa se lahko na podlagi tretjega odstavka 128. člena ZD prostovoljno obvežejo, da povrnejo vrednost zapustniku dane pomoči s strani Republike Slovenije oziroma občine in s tem pridobijo pravico do dedovanja zapustnikovega celotnega premoženja. Terjatev, ki jo v tem primeru pridobi Republika Slovenija oziroma občina do dedičev, pa je po četrtem odstavku 128. člena ZD do celotnega poplačila zavarovana z zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Možno je seveda tudi, da so ob smrti prejemnika socialne pomoči izpolnjeni pogoji iz 129. člena ZD in da država oziroma občina svoje terjatve ne uveljavlja. V zvezi s predlagano spremembo 128. člena ZD dodatno pojasnjujemo še, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije 30. novembra 2000 z odločbo U-I-330/97-28 deloma razveljavilo takrat veljavni 128. člen ZD, hkrati pa ugotovilo pojmovno ustreznost zakonske ureditve glede omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ter v 11. točki svoje odločbe obrazložilo: »11. V tem primeru je zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.« Izrecno želimo poudarit, da se dedičev, torej otrok in partnerja prejemnika socialne pomoči, v nebenem primeru ne obremenjuje z vračilom te pomči, saj se lahko po ZD država oziroma občina v okviru omejitve dedovanja po umrlem prejemniku socialnih pomoči poplačata največ do višine vrednosti celotne zapuščine prejemnika te pomoči, četudi bi bilo ugotovljeno, da je umrli prejel več pomoči, kot znaša vrednost zapuščine. Glede na zgoraj obrazloženo menimo, da je veljavna ureditev omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo socilano varstvo, ustrezna in da sprememba 128. člena ZD ni potrebna." 2011-10-04 2011-07-21 49 https://predlagam.vladi.si/predlog/1985 Zaporne kazni do 6 mesecev "Predlagam, da se s sklepom sodišča denarne kazni, posebno tiste, ki bi ogrožale socialno varnost družine obsojenca, spremenijo v zaporne kazni, ter da te zaporne kazni do šestih mesecev obsojenec ""odsluži"" v svojem prostem času ( nedelavni dnevi - sobote, nedelje, prazniki, letni dopust itn.) S tem ne bi bila družina finančno prikrajšana, saj bi obsojenec redno hodil v službo in opravljal ostalo, kar je povezano z družino in družbo. Istočasno bi to bil boljši vzgojni ukrep ( predvsem pri kršiteljih varnostno cestnih predpisov), saj bi bil daljši rok na opazovanju in s tem v večji meri zmanjšana ponovitvena nevarnost. Prostorski problem v zaporih bi reševali s tem, da bi ""vzorne"" obsojence na prestajanju zaporne kazni ob nedelavnikih izpustili v hišni pripor in s tem sprostili prostorske kapacitete. Vsekakor bi bil boljši vzgojni ukrep zaporna kazen, kjer je obsojenec tudi moralno kaznovan, saj denarna kazen predstavlja le strošek, drugega pozitivnega učinka nima." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/1998.txt primorec08 8 1998 2011-08-27 20 3617 Nezadostna podpora 2011-07-29 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/1998 Sprememba zakona o varnosti v cestnem prometu "Pri prvi spremembi Zakona o varnosti cestnega prometa naj se določi datum (rok od 2-5 let), od katerega naprej naj imajo vsa na novo registrirana vozila obvezno vgrajeno napravo za prostoročno telefoniranje, elektroinstalacijo pa izdelano tako, da ne bo mogoče izklopiti luči ob delujočem motorju. Mislim, da je tehničnih možnosti za izpolnitev obeh zahtev kar nekaj. V kolikor bi podobne zahteve uvedli v zakon že ob uvedbi obvezne uporabe luči (01.05.2000), bi bila sedaj že vsaj polovica vozil (obvezno) ustrezno opremljena. Drugo kar bi predlagal pa je ponovna uvedba registrskih oznak vozila glede na kraj (UE) stalnega prebivališča lastnika vozila. Verjamem, da je za prebivalce mest in večjih naselij taka sprememeba čista neumnost in povsem odveč, na podeželju pa smo ljudje na registracijo vozil samozaščitniško pozorni. Sedajšnji sistem, ko se prvi sosed vozi z MB, drugi z KK, tretji pa z LJ, sam pa imam GO tako pozornost zmanjšuje, stem pa se seveda posredno zmanjšuje tudi varnost vseh nas." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/200.txt Ivan 6 200 2009-12-25 3 4412 Nezadostna podpora 2009-11-25 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/200 Omejitev izdaje vozniškega dovoljenja B kategorije glede na starost voznika in moč ter težo vozila "Spoštovani, predlagam, da se uvede omejitev za izdajo vozniškega dovoljenja B kategorije glede na starost voznika in moč ter težo vozila. Podobno kot je to že urejeno za kategorijo A. Dogaja se namreč, da mladi in neizkušeni vozniki sedejo za volan velikih in ""močnih"" vozil takoj, ko opravijo vozniški izpit, še preden si pridobijo potrebne izkušnje v prometu in s temi ""tanki"" povzročajo nesreče z najhujšimi posledicami. Pritisniti na plin ni težko, težje se je ustaviti..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/202.txt flayo 6 202 2009-12-25 10 6882 Nezadostna podpora 2009-11-26 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/202 Ureditev ločenih intervalov za pešce in voznike ter smiselno omejevanje hitrosti "- Predlagam vladi, da je dovoljena hitrost skozi naselja z urejenimi potmi za pešce 80 km na uro, kot je to v sosednji Avstriji (preverjeno na destinaciji Šentilj - Cmurek). Omejitve hitrosti naj bodo tam, kjer so res smiselne. Skozi avstrijske vasi sem se vozila mirno, brez stresnega zaviranja za vsakim oglom, tekoče. Kjer je dobra vidljivost na cestišču na levo in desno, naj poteka promet po glavni cesti brez dodatnih omejitev. Pri nas pa preventivno postavljamo omejitve na ravnih in preglednih cestah povsod, kjer je križišće s stransko cesto (relacija Ptuj - Ormož, npr.), s čimer ščitimo kršitelje, ki odvzamejo prednost vozilom na glavni cesti. Pozabljamo pa, da so dolžni ustaviti, preveriti, ali se lahko varno vključijo v promet ... Če bo omejitev postavljena zaradi ovire, popravil ipd., jo bo vsak razumel in spoštoval. Nekajkratno zaporedno zaviranje na ravni in prazni cesti z dobro vidljivostjo, kjer ni vidnega razloga za zmanjšanje hitrosti, pa voznike zmede, jezi, na koncu pa ne upoštevajo omejitve še tam, kjer je umestna. - Strinjam pa se s kolegom, ki predlaga, da morajo biti priključki na glavno cesto z dobro vidljivostjo. Sama se pripeljem iz naselja na glavno cesto, ob kateri so do križišča parkirana vozila, tudi tovorna, kombiji, enoprostorci, preko katerih je nemogoče videti cestišče. Včasih moram stopiti iz avtomobila, da ugotovim, kdaj je cesta prazna, sicer je moja odločitev za vključitev na vozišče podobna tomboli. Torej predlagam vladi, da sprejme določbo, da se vsaj 10 m levo in desno od izvoza na glavni cesti prepove parkiranje vozil (kaznovanje) ali pa se povsod, kjer do tega prihaja, postavijo ogledala. NE NAZADNJE, MORDA NAJPOMEMBNEJŠE: v tujini (Avstrija, Nemčija, Anglija, Španija) sem celo slikala prehode za pešce, merila sekunde, ker nisem mogla verjeti, da lahko cesto prečkam počasi in varno in pridem celo preko, preden se prižge rdeča na semaforju. Predlagam vladi, da se v štiristranskih križiščih NAJPREJ prižge zelena za pešce, vsaj 30 sekund (oziroma kolikor potrebuje otrok ali starejši človek, da varno prečka cesto, kar ni težko ugotoviti), potem rdeča za pešce in šele potem zelena za vsa čakajoča vozila z vseh strani (morda niti ne istočasno). Kaj se dogaja na Titovi v Mariboru, če zavijate desno / levo na Pariške komune, ali na Proletarski v križiščih z Ljubljansko ali Betnavsko (in drugimi) - tu so nesreče skoraj dnevno prisotne: Tudi do km ali več vozil dolge kolone čakajo na dvopasovnicah na odrešilno zeleno (ki prepušča tudi v najhujši gneči enako število vozil kot takrat, ko gneče ni, seveda so izpušni plini in nervoza voznikov temu primerni). Potem pa ZELENA za voznike. Eni ravno, drugi zavijajo, KONČNO! Po nekaj sekundah, ko se vozniki začnejo spuščati po odprtem cestišču, pa se NAENKRAT prižge ZELENA ZA PEŠCE. Večina voznikov, zaposlenih s trenutno situacijo, sploh ne gleda (nima niti časa in možnosti, saj morajo gledati vozišče), torej sploh ne opazi ZELENE za PEŠCE. Kakšen pogumen pešec ali kolesar se zrine skozi, na obrazih voznikov je videti zaprepadenost, ker niso opazili zelene, ki se je vključila nekje vmes, pešci skačejo, odskakujejo in tekajo, kar bi lahko bilo celo zabavno, če ne bi bilo tragično, potem pa še kolesar ali fant na rolkah z vso hitrostjo lovi pravico do svoje ZELENE in povzroči dodaten šok voznikov. Zaviranje, jezne pripombe, žal tudi trčenje. Če ne trčenje v pešca, ki je naenkrat na vozišču, ali kolesarja, pa trk v vozilo pred vami, ki sunkovito ustavi. Tem prizorom sem priča dnevno. Ali ne bi šlo drugače? Torej, kot v vsej razviti Evropi, ki upošteva človeški faktor in pozna osnove psihologije - NAJPREJ VSI PEŠCI IN KOLESARJI VSENAOKROG (najbolj izpostavljeni in ranljivi), potem pa v miru avtomobili po vrstnem redu oz. po pravilih. Majhna stvar za velik učinek, vreden življenj, namesto da se vedno znova sprašujemo, zakaj toliko mrtvih, ranjenih ... na prehodih za pešce. Pa zagotovo ne gre toliko za nepazljivost pešcev, niti voznikov, ampak za malomarno, nedomišljeno upravljanje s signalizacijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2021.txt Jabolko 3 2021 2011-09-15 8 1714 Nezadostna podpora 2011-08-17 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/2021 davek na nezdravo prehrano "Predlagam, da se namesto davka na nezdravo prehrano uvede subvencioniranje zdrave prehrane in s tem zmanjša ceno zdravih proizvodov. Državljani bi tako več potrošili na zdravi prehrani in njihovo zdravje bi zagotovilo manjšo porabo sredstev za zdravstvo. Tudi vlada bi dobila veliko točk in s tem dokazala, da jo res skrbi zdravje svojih državljanov in jih ne skrbi samo primanjkljaj v državni blagajni. LP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2030.txt Roman Marguč 5 2030 2011-09-23 22 6336 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Na področju povečevanja ali zmanjševanja cenovne dostopnosti živil s subvencijami ali zmanjševanjem oziroma povečevanjem davkov države različno kombinirajo oba pristopa, saj je le celovit pristop edino resnično učinkovit. Subvencije za zdrava živila, na primer sadje in zelenjavo, lahko povečajo uživanje sadja in zelenjave na račun drugih živil, ki vzdržujejo svojo ceno – med temi živili so lahko tudi meso, ribe, mleko in mlečni izdelki. Zato dolgoročni učinki na zdravje niso tako jasni in predvidljivi, saj lahko subvencija vpliva na spreminjanje sestave vseh skupin živil v celodnevnem obroku, končni učinek pa ni nujno ugoden za zdravje. Davki oziroma trošarine so navadno usmerjeni bolj ciljano, v eno komponento živila, npr. sladkorje ali maščobne kisline. Študije kažejo, da so taki ukrepi bolj tesno povezani z želenim prehranskim in zdravstvenim končnim izhodom. Oba ukrepa, subvencija in davek, sta odvisna tudi od odziva potrošnikov. Subvencioniranje za zdravje ugodnih živil v določeni meri v Sloveniji že poteka in je vezano predvsem na šolsko okolje. Z zakonom o šolski prehrani je uvedena subvencija za malico, ki mora biti pripravljena v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje. Prav tako poteka brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave med osnovnošolce, ki ima tudi nalogo osveščanja o pomenu zadostnega uživanja zelenjave in sadja. Vtis, da gre v primeru uvedbe trošarin le za polnjenje proračuna ni upravičen. V javnem zdravju imamo v mislih predvsem skrb pred naraščajočimi nenalezljivimi boleznimi. Z ukrepi si želimo predvsem vzpostaviti pogoje, da bi ljudje sladkih pijač dejansko uživali čim manj. Podatki Statističnega urada RS za leto 2009 kažejo, da se v povprečju letno zaužije skoraj 36 litrov tovrstnih pijač, kar je več kot je letna poraba kruha na prebivalca. Za zadovoljevanje fizioloških potreb organizma je potrebno uživanje zadostne količine tekočine, vendar zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je najprimernejše uživanje pitne vode. Uživanje sladkih pijač namesto vode v energijski bilanci prispeva v prehrani preko 200 kcal energije, ki se ob nezadostni telesni dejavnosti kopiči v maščevju in prispeva k pojavu debelosti, poleg tega pa tovrstne pijače predstavljajo intenziven vnos sladkorja v telo, ki se hipoma absorbira in v telesu ruši homeostazo (ravnovesje) in povzroča občutek lakote. Vse več je dokazov, ki kažejo povezanost uživanja sladkih pijač z zobno gnilobo, debelostjo, metabolnim sindromom in sladkorno boleznijo. Tako porast debelosti kot tudi sladkorne bolezni tipa 2 je še posebej skokovit in s tem zaskrbljujoč v skupini otrok in mladostnikov, ki v veliki meri uživajo tovrstne pijače. Žal debelost kot tudi sladkorna bolezen v Sloveniji postajata vse večji javnozdravstveni problem. Delovna skupina za strokovno pripravo predloga bo proučila celovit pristop k uporabi fiskalnih instrumentov za prehranske proizvode, prav tako bo upoštevala tudi druge ukrepe, ki vodijo k cilju oblikovanja bolj zdravih prehranskih in gibalnih navad v populaciji in s tem normalizaciji telesne teže. Vsi ukrepi, ki jih pripravlja Vlada RS, bodo oblikovani odgovorno, na optimalnih strokovnih osnovah in ob upoštevanju uspešnih izkušenj drugih držav." 2011-10-13 2011-08-25 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/2030 Občasno delo "Predlagam uvedbo možnosti OBČASNEGA DELA .OBČASNO DELO bi lahko opravljali vsi, ne glede na status , in ne glede na vrsto dela . Z priglasitvijo namena opravljanja dela na UE bi se z vpisom v evidenco- register , pridobil status za možnost občasnega opravljanja dela . Občasno delo bi zajemalo dela , ki jih ljudje lahko opravljajo občasno , ta dela pa ne prinašajo konstantnih - rednih mesečnih donosov / zaslužka , oziroma pri zaslužku nastajajo nihanja .Izvajalec občasnega dela bi naročniku dela / tako fizični kot pravni osebi / izdal račun btto za dejansko opravljeno delo in sam odvedel plačilo prispevkov in davkov od dejanskega zaslužka . Pri OBČASNEM DELU bi bili davki in prispevki odmerjeni % od dejanskega zaslužka . Občasno delo bi zajelo plačilo vseh davkov in prispevkov tako za socialno varnost , šolstvo , zdravstvo , pokojninsko osnovo ... odmerjeno v % od dejanskega zaslužka z določeno spodnjo mejo .Kar pomeni ,da v času , ko je zaslužek višji lahko izvajalec po lastni presoji odvede tudi višji znesek v % , prispevkov in davkov od opravljenega dela za čas , ko zaslužka ne pričakuje ali dela ne bo oporavljal . Izvajalec občasnega dela bi imel tudi stalni vpogled v že vplačana sredstva davkov in prispevkov , ki bi se zbirala na njegovem "" računu "" . Del teh plačanih prispevkov bi bil prenosljiv na družinske člane - otroke , zakonca ,partnerja ali določeno osebo ..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2061.txt andreja svagelj 3 2061 2011-10-04 6 2204 Nezadostna podpora 2011-09-05 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/2061 prepoved prodaje vozil, ki dosežejo več kot 140km/uro Predlagam, da se v Sloveniiji prepove prodaja vozil, ki dosegajo višjo hitrost kot 140 km/h oziroma njihova registracija in uporaba v cestnem prometu (obstoječa bi v prehodnem obdobju lahko ostala). Največja dovoljena hitrost znaša 130km/h in prav nikakršne potrebe ni, da se prodajajo sredstva za sistematično kršenje zakonov (avtomobili). Praktično vsi sodobni avtomobili imajo vgrajene elektronske nastavitve, s katerimi se z lahkoto vgradi takšna omejitev. S takšnim čipom bi postala tudi nepotrebna vozila z ogromnimi in požrešnimi motorji, ki dosegajo velike hitrosti in povzročajo veliko onesnaženje. namesto teh bi bili v prednosti manjši agregati, nastavitve pa bi bile usmerjene v boljše pospeševanje in nižjo porabo. predlog naj naši predstavniki forsirajo tudi v evropskem parlamentu, pa če se Nemci razpočijo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2068.txt znalček 8 2068 2011-10-06 18 3707 Nezadostna podpora 2011-09-07 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/2068 Poenotenje davka za igre na srečo "Predlagam vladi, da poenoti postopke obdavčenja in poenoti višino davka za vse igre na srečo. Sedanja obdavčitev iger na srečo je urejena v različnih zakonih, odvisno pač o vrsti igre na srečo. Davčne stopnje so različne, davek v nekaterih primerih odtegne prireditelj, v drugih mora dobitek sam prijaviti dobitnik ipd. Predlagam, da bi vse igre na srečo obdavčili enotno in sicer po določilih Zakona o obdavčitvi dobitkov pri klasičnih igrah na srečo. Davek na dobitke bi se plača po stopnji 10% od davčne osnove. Davek na dobitke bi izračunal, odtegnil in plačal prireditelj igre na srečo. Kot je to po navedenem zakonu, bi se davčni odtegljaj štel kot dokončen davek in ne bi bil več podvržen dodatnemu obdavčevanju. Spremembo zakonodaje predlagam tudi zato, ker je davek na igre na srečo previsok. Veliko držav v Evropi ne pozna takega davka ali pa je veliko manjši kot je sedaj po naši zakonodaji. Dobitek je čist neto znesek oz. dobljeni predmet in ni obdavčen. Najvažnejši razlog za spremembo pa je ta, da se po naši zakonodaji preferirajo klasične igre na srečo. Pri teh ugrah je postopek obdavčenja enostaven, pa še stopnja davka je najnižja(15%). Vse uredi in naredi organizator teh iger na srečo. Tako bi bilo lahko urejeno tudi za ostale igre na srečo. Še najboljše pa bi bilo da davka na dobitke sploh ne bi bilo. Izpad sredstev bi pokrili prireditelji iger na srečo z višjimi koncesninami in davki." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/208.txt cairns 1 208 2009-12-26 6 3566 Nezadostna podpora 2009-11-26 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/208 Ukrepi za blažitev posledic gospodarske recesije in zagotavljanje stabilnih javnih financ "Vladi R Slovenije predlagam, da v cilju zagotavljanja stabilnih javnih financ, to je predvsem zagotavljanja proračunskih prihodkov in ukrepov za blažitev posledic svetovne gospodarske recesije sprejme naslednje ukrepe, ki ostanejo v veljavi naslednja tri leta: Zvišanje vseh trošarin in davka na dodano vrednost za 1 %, izjem ni. Obdavčitev vseh prihodkov fizičnih oseb, ki na letni ravni zaslužijo neto več kot 45.000 € neto z 1% kriznim davkom, ki se odvaja direktno v državni proračun. Dodatno obdavčitev vseh lastnikov (fizične in pravne osebe) zemljišč, stavb in stanovanj, ki so po cenitvi geodetske uprave R Slovenije skupno ocenjene na več kot 500.000 €. Tukaj davek na letni ravni znaša 0.25% ocenjene vrednosti. To pomeni za nepremičnine v vrednosti 1 miljon € približno 2.500 € dodatnega davka letno. Izjema so kmetijske zemljišča za lastno uporabo (ne odajanje v najem), poslovni in proizvodnji prostori za lastno uporabo/dejavnost. Dodatni davek pa seveda velja za tiste, ki odajajo v najem stanovanjske, poslovne in proizvodnje prostore in seveda za lastnike, ki za lastno uporabo posedujejo nepremičnine v vrednosti več kot pol milijona evrov. Dodatno obdavčitev vseh fizičnih in pravnih oseb z kriznim davkom v višini 0.25% za dohodke dosežene s prodajo kapitalskih naložb, delnic in obveznic, če jih lastnik opravi prej kot v treh letih od pridobitve in če vrednost posla presega 1.000 €. Prav tako se z enako davčno stopnjo obdavčijo tudi dohodki od obresti na vezane in nevezane depozite pri komercijalnih bankah, če letne obresti presegajo znesek 1.000 €. Navedeni ukrepi so blagi. Prej kot bodo sprejeti večji učinek bodo imeli. V kolikor pa bo naša vlada z navedenim odlašala bodo ukrepi, ki jih bo morala prej ali slej sprejeti veliko bolj restriktivni in rigorozni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2083.txt Sony Globokar 4 2083 2011-10-14 3 1293 Nezadostna podpora 2011-09-15 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/2083 Cenitev nepremičnin "Pozdravljeni! Predlagam, da se naredi resničen izračun vrednosti nepremičnin, ki se prodajajo, ki se oddajajo itd., saj sem opazila, da se pri nas ruševine ali pa nepremičnine, ki so v celoti potrebne celovite obnove prodajajo po ceni na novo zgrajene nepremičnine in lastnikom se pač ne mudi in čakajo kdaj jih bo doletela sreča, da bo kakšnem naivnež le kupil nepremičnino po takšni ceni, ki bi si lahko čisto na novo zgradil svoj dom in bi tako imel mir pred obnavljanjem... Škoda se mi zdi, da mnogi ostanejo brez lastnega doma le zaradi napihnjenih cen, nepremičnine pa brez prebivalcev! Lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2087.txt katja 4 2087 2011-10-18 4 2459 Nezadostna podpora 2011-09-19 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/2087 Ukinitev dodatka za minulo delo in stalnost pomeni pravičnejše plače v javni upravi "Vladi R Slovenije predlagam, da v službah javne in tudi državne uprave ukine zaposlenim dodatke za minulo delo, to je 0,33% na vsako dopolnjeno leto službe in dodatek za stalnost, to je 0,33% za vsako dopolnjeno leto zaposlitve šteto od vključno šestega leta naprej v javni upravi. Plačni razredi ostanejo v veljavi kot do zdaj. Plače mladih delavcev v policiji, vojski, carini na ministrstvih so izredno slabe in nestimulativne. Mladi delavec, ki nima minulega dela, stalnosti in najnižji plačni razred (še zamrznitev povrh) ne more s plačo nikamor, prikovan je že na začetku. Spominjam se časov, ko sem se sam prvič zaposlil. Moj kolega, res pravi strokovnjak na svojem področju, pred odhodom v pokoj, je imel zgolj 15% večjo plačo zaradi minulega dela in to je bilo vse, seveda po mojem končanem pripravništvu. Takrat ni bilo nobene stalnosti niti plačnih razredov zgolj osnova za poklic in delovno mesto, ki si ga opravljal oz. zasedal. Stalnost in minulo delo pa tudi podražita starega delavca, tako da dejansko ni delodajalcu več zanimiv. Vsak plačni razred prinaša 4% višjo osnovno plačo, to je pri desetih razredih polovico večja plača od mladega delavca z opravljenim pripravništvom. Mislim, da je to več kot dovolj. Sredstva, ki jih pridobimo z ukinitvijo minulega dela in stalnosti lahko uporabimo za zvišenje štartne osnove v posameznih poklicih. Tako mlademu delavcu zagotovimo spodobno plačo, staremu pa mesto pri delodajalcu, ki mu ne bo več predrag in iz ekonomskega stališča nezanimiv." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2102.txt Sony Globokar 2 2102 2011-10-22 6 3747 Nezadostna podpora 2011-09-23 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/2102 Makroekonomska delniška zanka - dividenda na delnico države "1. Po ustavi vsake demokratične države je država podjetje v enaki in neprenosljivi družbeni lasti ljudstva, vseh državljank in državljanov. 2. Za obveznosti podjetja država jamčijo vse državljanke in državljani solidarno. 3. Država je tihi partner vseh podjetij, registriranih na njenem teritoriju, davek na dobiček pa je njena lastniška dividenda. 4. Potrdilo o državljanstvu je hkrati tudi potrdilo o lastništvu ene delnice države, ki imetniku zagotavalja upravljalsko, volilno politično pravico in ekonomsko pravico na prejemanje dividend. 5. Vir in mera dividende je pobrani davek na dobiček v celoti. Vladi predlagam, da med izvrševanje tekočih poslov takoj uvede izplačevanje mesečnih dividend vsem državljankam in državljanom, s čemer bo uvedla standar za presojo svoje in uspešnosti naslednjih vlad. Izpad proračunskega prihodka iz davka na dobiček naj začasno nadomesti z linearnim zmanjšanjem odhodkov vsem porabnikom proračunskih sredstev, v bodoče pa naj stroške in druge odhodke proračuna zbilancira z prihodki iz DDV in drugih davkov, pri čemer mora biti pozorna, da dobiček gospodarstva in s tem davek na dobiček ne bosta zniževala mesečne dividende, sicer jo bosta parlament, ali volivci, zamenjala po hitrem postopku. Če ta vlada tega ne bo storila takoj, bodo volivci prisiljeni vsem kandidatom v volilni kampanji postaviti ultimat, da jih bodo volili samo pod pogojem, če podpišejo izjavo, da bodo takoj ob nastopu funkcije pričeli z izplačevanjem mesečnih dividend in s tem obvarovali državo pred bankrotom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2103.txt sstane 2 2103 2011-10-22 13 3087 Nezadostna podpora 2011-09-23 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/2103 Brezposelni na zavodu Zdravo, samo na hitro bom opisal moj predlog, ki smo ga že večkrat razglabljali z znanci. Kot vemo, je v Sloveniji vedno več brezposelnih na zavodih, je pa tudi jih že nekaj od prej, ki so zavode le izkoriščali ... Moj predlog: Vsak, ki želi od zavoda prejemati socialno nadomestilo, mora vsak mesec opraviti določeno število ur družbeno koristnih del, drugače mu socialno nadomestilo ne pripada. Dobre strani ukrepa: - ko človek zgubi službo, ponavadi ostane odrezan od sveta in se desocializira. Posledica tega so tudi slabši pogoji za ponovno zaposlitev, ter s časom tudi težje uvajanje ponovno na delo. - veliko del, za katere se sedaj preobremenjuje druge službe, bi lahko bilo opravljenih s strani prejemnikov socialnega nadomestila. - izkoriščanja zavoda in socialnih nadomestil ne bi bilo več (vsaj ne tako razširjeno) Primer izkoriščanja danes: Vem za osebo, ki se mi ne ljubi končati srednje šole, in se je raje prijavil na zavod za zaposlovanje, prejema socialno podporo, pa zraven še obiskuje PUM (organizacijo, ki plačajo 1€/h + potni stroški, zato da pride v njihove prostore in tam je lahko celo dopoldne na Facebooku ali počne kar mu zapaše). Prijavljen je v drugi občini, tako da do PUMa dobi še kar lepe potne stroške in lepo gre iz meseca v mesec z dobrih 700€ na mesec. Popoln primer izkoriščanja države. Če se bo to nadaljevalo, bo kmalu Slovenija država brezposelnih, saj bodo vsi se na tak način preživljali, delal pa ne bo nihče. S tem predlogom bi država dejansko na grobo gledano povečala število zaposlenih. S časom lahko tudi te osebe, ki prejemajo socialno nadomestilo, tudi zaposlijo na teh mestih, kjer opravljajo družbeno koristna dela. Lep pozdrav, Boštjan http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2106.txt SomeOne989 9 2106 2011-10-29 28 7630 Nezadostna podpora 2011-09-30 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/2106 Opozarjanje za lažje prekrške v prometu "Spoštovani, predlagam, da se uvede splošno opozarjanje in opominjanje pri lažjih prometnih prekrških, obenem pa se ob vsej današnji tehnologiji uvede register že opozorjenih prekrškarjev. Primer: - če pešec prečka cesto izven prehoda za pešce, se ga prvič opozori brez plačila kazni, ob naslednjem enakem prekršku pa se ga kaznuje z denarno kaznijo (kar se preveri v registru že opozorjenih). - če pešec ob mraku nima kresničke, mu jo lahko ob prvem prekršku brezplačno izroči policist, ga prijazno opozori, ob naslednjem prekršku pa plača kazen (preveri se v registru že opozorjenih) - če pešec hodi ob desni strani cestišča, se ga prvič opozori, ob naslednjem takem prekršku plača kazen. Enako bi lahko ravnali ob lažjih prometnih prekrških (vožnja 10 km nad omejitvijo ipd.). Kajti po mojih izkušnjah policisti nikoli več zgolj ne opozorijo, temveč takoj ne glede na vse državljanu izročijo plačilni nalog. Z vsem spoštovanjem, Saša Šega." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2124.txt sasasega 2 2124 2011-11-10 6 3599 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZP-1) v 53. členu ureja izrek opozorila, in sicer lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pri tem Ministrstvo za pravosodje opozarja, da izrek opozorila po 53. členu ZP-1 ni ena od vrst sankcij po 4. členu ZP-1, ampak gre za ukrep, ki se izreče namesto sankcije in je fakultativne narave, zato ni mogoče določiti konkretnih prekrškov, ko bi bil izrek tega ukrepa obvezen. Prav tako je v tretjem odstavku 53. člena ZP-1 predvidena možnost vzpostavitve evidence izrečenih opozoril, ob tem pa je treba dodati, da ni dovoljena obdelava osebnih podatkov, ampak je dovoljeno le voditi evidenco izrečenih opozoril za prekrške. Prav tako je v ZP-1 predvidena možnost izreka opomina, in sicer je v 21. členu ZP-1 določeno, da sme prekrškovni organ in sodišče opomin izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Opomin se sme izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da prekrškovni organ in sodišče pri vsakem primeru posebej ugotavljata, ali so izpolnjeni pogoji za izrek opomina, svojo odločitev za izrek opomina pa morata v odločbi tudi utemeljiti. Na podlagi tega ni možno taksativno našteti prekrškov, za katere se obvezno izreče opomin. Pri tem Ministrstvo za pravosodje opozarja, da je opomin ena od vrst sankcij iz 4. člena ZP-1, v skladu s tretjim odstavkom 4. člena ZP-1 pa se ga izreče namesto globe in je fakultativne narave. Na podlagi navedenega, Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je sedanja zakonska ureditev opozarjanja in opominjanja za prekrške z vidika sistemskega zakona s področja prekrškov ustrezna, in da predlagane spremembe niso potrebne. Odziv Ministrstva za notranje zadeve Temeljni predpis, ki med drugim določa sankcije, splošne pogoje za izrekanje in izvršitev sankcij ter postopek za prekrške, je Zakon o prekrških (ZP-1). Med drugim 53. člena ZP-1 določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Sankcije za posamezne prekrške pa predpisuje zakon, v katerem je predpisan prekršek Policisti lahko že na podlagi obstoječe zakonodaje za določene prekrške izrekajo opozorila. To so prekrški za katere zakon poleg globe ne predpisuje kazenskih točk. Kazenske točke se predpišejo za prekršek zoper varnost cestnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane huda posledica. To so predvsem prekrški, ki so najpogostejši vzrok oz. dejavnik, ki vplivajo na nastanek prometne nesreče (hitrost, nepravilno prehitevanje, alkohol …). Zato prekrškov, za katere so predpisane kazenske točke, policija ne more obravnavati kot prekrške neznatnega pomena in zanje izrekati opozoril. Na podlagi statističnih podatkov policija ugotavlja, da so najbolj ogrožene kategorije udeležencev v cestnem prometu pešci, kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Naštete kategorije predstavljajo približno polovico vseh umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah. Ker so v predlogu izpostavljeni pešci, so bili zbrani statistični podatki o ukrepanju policistov zoper pešce. Obdobje zajema leta 2008, 2009, 2010 in 2011 (od 1. 1. do 1. 11. v posameznem letu). Ugotovljeno je, da so policisti v letu 2008 ugotovili 6.442 prekrškov, opozorilo so izrekli v 1.968 primerih (31%). V letu 2009 so ugotovili 7.560 prekrškov in za 2.070 prekrškov izrekli opozorila (27%). Od 7.213 ugotovljenih prekrškov so policisti leta 2010 izrekli 2.048 opozoril (28%), leta 2011 pa od 7.341 prekrškov 1.901 opozoril (26%). To pomeni, da policisti povprečno opozorijo slabo tretjino pešcev, ki so kršili predpise s področja prometne varnosti. Ker obstoječa zakonodaja že omogoča, da policisti za prekrške neznatnega pomena kršitelje opozorijo, menimo, da predpisov ni potrebno spremeniti. Odziv Ministrstva za promet Na podlagi prejetega predloga, ki nam je bil posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, smo pripravili naslednji odgovor, poleg tega pa predlagamo, da za dodatna pojasnila iz njihovih pristojnosti zaprosite še Ministrstvo za pravosodje (pristojno za pojasnila zakona o prekrških) in Ministrstvo za notranje zadeve (ali policisti izrekajo opozorila): V 1. členu ZPrCP je določena vsebina zakona, in sicer se s tem zakonom določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi. V tem členu je torej določena vsebina zakona, ki določa cestno prometna pravila, pooblastila in sankcije, ki jih izrekajo pristojni prekrškovni organi po določbah ZP-1 v postopkih o prekrških. Namen in vsebina ZPrCP torej ni določanje vrst sankcij in poseganje v materijo ZP-1 temveč določanje prometnih pravil. Predpisovanje prekrškov in sankcij zanje je materija ZP-1, kot je to določeno v njegovem 1. členu: ta zakon določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških. Namen ZPrCP ni določanje vrste sankcij za prekrške, določa le višino globe in kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja za posamezne prekrške v cestnem prometu. V prvem dostavku 4. člena ZP-1 tako je določeno, da se za storjeni prekršek ob pogojih iz ZP-1 izreče predpisana sankcija ali opozorilo. V skladu s sedmim odstavkom 4. člena ZP-1 pa se lahko ob pogojih in na način, določen z zakonom, namesto uvedbe postopka o prekršku oziroma izdaje odločbe o prekršku storilcu prekrška izreče opozorilo. V 53. členu ZP-1 so določeni pogoji izreka opozorila: Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom predstavi storjeni prekršek. Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov." 2011-12-05 2011-10-12 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2124 Višine kazni po ZPrCp "Kaj je zakonodajalec mislil (če sploh kaj??) in kaj mu je predlagatelj podtaknil v omenjenem zakonu, z zdravo pametjo dejansko nima najmanjše zveze, daje pa misliti, kdo je lahko na tak zakon vplival. Zakaj gre: v 98. čl. najnovejšega ZPrCp so zajeti vsi drugi prekrški glede prometne signalizacije, ki jih sicer zakon izrecno ne obravnava, recimo: neupoštevanje znaka za prepoved parkiranja. Po novem predpisana višina globe je 200€ !!! Po prejšnjem zakonu - Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10) - je bila po 116. čl globa za tovrstne prekrške 40€. Gre za 5x (pet kratno) povišanje vira za polnjenje proračuna. Nesmisel je seveda v tem, da pri parkiranju, kljub prepovedi, kršitelj nikogar ne ogorža (ne posredno ne neposredno). Predpisana kazen pa je VIŠJA od predpisane za prekoračitev hitrosti v naselju. Pozivi k zmanjšanju previsokih glob so bili podani tako s strani stanovski strokovnih zvez in društev, kot tudi opozicije, še nedavno tega je bilo glasovanje in pobuda o spremembi zakona neuslišana. Za tovrstne prekrške so kazni absolutno previsoke, nesmiselne in predvsem izven dometa svojega namena, zato predlagam, da se uveljavi prejšnja, primernejša višina mandatne kazni v 98. členu ZPrCp." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2135.txt body35 2 2135 2011-11-16 10 6181 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Ministrstvo za promet bo pripravilo analizo uresničevanja Zakona o pravilih cestnega prometa na podlagi ukrepov, ki so jih nadzorni organi izvedli v obdobju od 1. julija 2011 do 31. decembra 2011. Namen analize je tudi ponovna preučitev razmerij med posameznimi kršitvami pravil cestnega prometa in možnimi posledicami teh kršitev ter bo glede na verjetno ogrožanje varnosti pripravilo predlog za spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa." 2012-01-26 2011-10-18 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/2135 Sprememba sistema zdravstvenega zavarovanja "Ta trenutek se srečujemo z razkorakom med potrebami in zmožnostmi zdravstvenega sistema. Cilj spremembe je prevzemanje večje aktivne odgovornosti za lastno zdravje in postavitev jasnih kriterijev, kateri življenjski slog vodi v večje zdravje. Na ta način bi preventivo postavili na prvo mesto in bi bila ves čas prisotna v zavesti državljanov. Odstop od teh smernic bi pomenil večjo prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Sedanja uravnilovka vodi državljane v pasivnost, neodgovorno vedenje do sebe in lastnega zdravja, ki je domena zdravnikov in zdravstvenega osebja, ne pa posameznika z zdravstveno težavo. Osnovna zamisel, ki potrebuje seveda tim ekonomistov in kakšnega pravnika, da zadevo izpili, je, da se dvigne prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje s količnikom tri. Sledijo olajšave: - za primerno telesno težo npr. 0,5 količnika - za pitje znotraj meja manj tveganega pitja alkoholnih pijač: 0,3 količnika - za vegetarijansko prehrano 1 količnik - za presno prehrano 2 količnika - za redno telesno vadbo 0,5 količnika - za udeležbo v psihoterapevtski obravnavi 0,3 količnika In malusi: - za kajenje: 1 količnik - za tvegane športe (vsi profesionalni športi, športi, povezani z letenjem, ekstremni alpinizem ipd): 1 količnik na tem mestu predstavljam samo vzorec razmišljanja. Zadevo bi na začetku zakoličili s pomočjo vprašalnikov ob prvem obisku pri osebnem/družinskem zdravniku, ki bi zavarovalnici javil število točk. V primeru kršitev (npr. nekdo izjavi, da pije znotraj meja manj tveganega pitja, pa je v obravnavi zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali motenja nočnega miru) sledi dvig prispevne stopnje za npr. 2 količnika za dobo dveh let. Cilj te reforme ni kontrola, temveč zakoličenje jasnih socialnih predstav kaj zdravje je, kako lahko do njega pridemo in da smo zanj osebno odgovorni. Lep pozdrav vsem, Miloš Židanik, zdravnik." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2146.txt Miloš Židanik 9 2146 2011-11-24 19 3424 Nezadostna podpora 2011-10-26 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/2146 Dodatno zdravstveno zavarovanjese naj ukine "Predlagam, da se dodatno zdravstveno zdravstveno zavarovanje ukine in se preko osnovnega zavarovanja doplača razliko, da bo zdravstvena blagajna polna, saj so se v preteklosti premonogi zavarovalničarji na račun dodatnega zavarovanja ljudi okoriščali in menim, da za pritok denarja ne potrebujemo posrednikov. :))" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2159.txt katja 0 2159 2011-12-02 11 4513 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Na Ministrstvu za zdravje smo v mandatu ministra Marušiča pripravili ""Nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020"", kjer smo predvideli ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in plačevanje storitev v prenovljeni in na novo definirani košarici iz samo enega vira. Prav tako smo za izpad dohodka zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja pripravili analizo in predlog novega načina financiranja, ki bi bil bolj solidaren in pravičen. Zaradi izvedenih racionalizacij v zdravstvenem sistemu in zaradi nižjih administrativnih stroškov (ker ne bi bilo več zavarovalnic, ki pobirajo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje) bi bilo treba z novo predlagano dajatvijo zbrati manj denarja in državljanom bi ostalo več dohodka, saj bi bila nova dajatev za vse državljane nižja kot je sedanja premija. V Nadgradnji smo predvideli, da bo financiranje osnovne košarice pravic v celoti zagotovljeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ostale pravice, ki niso zajete v košarico osnovnih pravic, bodo krite iz zasebnih sredstev. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) se celoten obseg sredstev, ki so bila porabljena za škode v zavarovalnicah, ki izvajajo DZZ, zbira preko denarne dajatve. Prvotni predlog je zajemal povečanje prispevne stopnje na strani delojemalca (v skladu s sedanjim plačnikom premije, ki je prav tako delojemalec), ki pa povzroči tudi izpad dohodnine v proračunu, zato je bil predlog prilagojen v smeri oblikovanja nove denarne dajatve. Sedanja košarica pravic je krita tudi s 350 milijoni evrov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kolikor znašajo škode oziroma sredstva, ki jih zavarovalnice dejansko namenijo zdravstvenemu sistemu in državljanom. Če bi v javna sredstva prenesli enaka sredstva, kot jih dopolnilno zavarovanje zdravstvu namenja sedaj, bi državljanom ostalo 35 milijonov evrov (podatki leta 2010), kolikor znaša razlika med zbranimi premijami in izplačanimi škodami. Za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev smo predlagali ustrezno redefinicijo košarice v smislu zagotovitve pravočasnega in geografsko ustreznega dostopa do ključnih zdravstvenih storitev, in sicer na račun izločitve nepotrebnih storitev za državljane ter racionalizacije in reorganizacije zdravstvenega sistema. Redefinicija košarice bi bila v smislu prevetritve liste zdravil, izločitve nekaterih zdraviliških zdravljenj, ki niso del enotne obravnave, izločitve tistih nenujnih reševalnih prevozov, ki niso medicinsko indicirani, ter prenosa financiranja socialnih pravic v socialno blagajno. Prav tako bi v zdravstvenem sistemu izvedli reogranizacijo in racionalizacijo poslovanja javnih zdravstvenih zavodov (kadrovska politika, investicije, povezovanje zavodov). Ker državljanom ne bi bilo več treba plačevati premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ukrepi racionalizacije, reogranizacije in redefinicije pravic pa kljub temu vseeno ne bi zadostovali za pokritje vrzeli, ki bi nastala z ukinitvijo plačevanja premij, bi bilo potrebna manjkajoča sredstva za zdravstvo nujno zagotoviti iz javnih virov – bodisi z dvigom prispevne stopnje delojemalcev, prenosom financiranja nekaterih pravic na proračun ali pa z uvedbo nove dajatve, ki se je po analizah pokazala za še najbolj sprejemljivo, zato jo prikazujemo bolj podrobno v nadaljevanju. 1. Dajatev, ki bo nadomestila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ), je obvezna za vse, ki imajo status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ki se v skladu z veljavnim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) prostovoljno zavarujejo za DZZ. 2. Dajatev je predpisana z zakonom in obvezna, zato ima značaj javnofinančne dajatve, sredstva se zbirajo v skladu socialnega zavarovanja, zato imajo značaj javnofinančnih sredstev. 3. Dajatev je prihodek obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 4. Dajatev se plačuje iz razpoložljivega dohodka zavezanca (po plačilu prispevkov in davkov – neto dohodek). 5. Višina dajatve se določa z razvrstitvijo zavezancev v razrede na osnovi bruto dohodka; pokojnine se za namen razporeditve v dajatveni razred in zaradi primerljivosti, preračunajo v bruto zneske. 6. Izračun višine dajatve temelji na potrebnih sredstvih, ki so ocenjena na 262 milijonov evrov. 7. Zagonski stroški uvedbe nove dajatve in vzpostavitve sistema niso upoštevani (ne bodo kriti iz dajatve). 8. Ob različnih predpostavkah so izračunane naslednje variante zneska dajatve za zdravstvo: Tabela 1: Zneski dajatve za kritje osnovne košarice pravic v zdravstvu ob različnih predpostavkah, v EUR Dajatveni razredi Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 4 do 60% povprečne plače 12 13 13 14,5 od 60% do 140% povprečne plače 15 15,5 16 14,5 od 140% do 200% povprečne plače 20 22 23 14,5 od 200% povprečne plače dalje 25 25 25,5 14,5 SKUPAJ PRIHODKI (v mio evrih) 264,2 263,3 264,6 263,0 9. Ob predpostavki, da je za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti 44 milijonov evrov, so ob različnih predpostavkah izračunane naslednje variante zneska dajatve za dolgotrajno oskrbo: Tabela 2: Zneski dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe ob različnih predpostavkah, v EUR Dajatveni razredi Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3 Varianta 4 do 60% povprečne plače 2 2 2 2,5 od 60% do 140% povprečne plače 2,5 2,5 2,5 2,5 od 140% do 200% povprečne plače 4,5 4,5 5 2,5 od 200% povprečne plače dalje 5 5,5 5,5 2,5 SKUPAJ PRIHODKI (v mio evrih) 46,2 44,1 44,2 45,4 Nadgradnje zdravstvenega sistema kljub pripravi, oblikovanju in uspešni uskladitvi na vladni strani žal zaradi predčasnih volitev nismo uspeli izpeljati do konca. Upamo, da bo naslednja vlada upoštevala vse narejene analize in zdravstveni sistem peljala v smeri, ki bo predvsem zagotavljal zdravje državljanom Slovenije, pri tem pa upošteval vrednote, na katerih temelji nadgradnja: solidarnost, pravičnost, učinkovita in racionalna raba sredstev ter stabilnost javnega financiranja." 2011-12-16 2011-11-03 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/2159 Zaustavitev upadanja kupne moči evra "Ob zamenjavi tolarja z evrom, je Slovenija izgubila možnost nadzorovanja vrednosti denarja, ki se uporablja v vsakodnevnih transakcijah. O povečevanju količine denarja v obtoku in posledično tudi njegovi vrednosti sedaj odločajo vse članice evro območja. Čeprav Slovenija sedaj nima več absolutne kontrole nad vrednostjo denarja pa vseeno lahko glasuje in predlaga spremembe kot enakopravni partner in tako prispeva svoj delež pri oblikovanju skupne monetarne politike držav, ki uporabljajo evro kot zakonito plačilno sredstvo. V zadnjih nekaj letih pa so voditelji držav evro območja začeli z nevzdržnim povečevanjem količine denarja v obtoku, ki za nekaj večkratnikov presega rast gospodarstva. Posledica je padanje kupne moči evra kar državljani občutijo kot rast cen oziroma inflacijo. Priznavamo, da so bile določene finančne injekcije potrebne za spodbuditev gospodarstva, vendar tem injekcijam ni več videti konca. Trenutne razmere kažejo, da bodo potrebne stalne in vse večje količine novega denarja, da se določene države ne bodo sesule zaradi prevelikih dolgov. Poleg dejstva, da te enormne in stalno povečajoče se količine novega denarja dejansko zadolžujejo prihodnje generacije, torej naše otroke s tem, da se povečujejo javni dolg države, ki ga bo enkrat treba odplačati in da danes rešujemo finančno krizo bank z dolgom, ki ga bodo morali odplačati naši otroci, pa obstaja tu še skriti davek v obliki inflacije. Ta davek pa prizadane izključno varčevalce, ki so skoraj sto odstotno fizične osebe, ki varčujejo svoj denar v banki. Ker nevzdržno povečevanje količine evrov povzroča inflacijo, bančne vloge varčevalcev zgubljajo na vrednosti. Ob nizkih obrestnih merah, obresti, ki jih na banki dobimo, ne dosegajo ravni inflacije. Tako nekdo, ki je pridno delal in živel pod svojimi zmožnostmi, ter privarčeval denar z namenom, da ga bo porabil enkrat v prihodnosti, presenečen ugotovi, da po nekaj letih vezave svojega denarja na banki kljub obrestim, lahko kupi manj. Inflacija je prikrit davek za tiste, ki živijo pod svojimi zmožnostmi in varčujejo. Poleg vsega naštetega pa je tu še dejstvo, da se uradne številke o inflaciji namenoma prikazujejo precej nižje od dejanske inflacije, ki je v evro območju že v dvomestni številki – večja od 10 odstotkov letno. Razlog za precej nižje uradne številke je jasen: Plače in pokojnine ter drugi socialni dohodki se povečujejo z uradno inflacijo. Ker je realna inflacija višja, gre tu v resnici za nižanje dohodkov, saj kljub vsakoletnem povečevanju državljani dobijo vsako leto manj realnih dobrin. Dodatna postavka tega predloga je, da se preneha z manipulacijami številk inflacije in da se v košarico izdelkov, ki se uporablja za izračun dodeli večja teža osnovnim dobrinam, kot so hrana, elektrika, goriva, zdravila. Vsi se moramo zavedati, da brez stabilne valute, ki tudi ohranja svojo vrednost na dolgi rok, ni stabilnega gospodarstva. Denar ni samo menjalno sredstvo ampak mora biti tudi ohranjevalec vrednosti. Evro kot ohranjevalec vrednosti svojo nalogo opravlja bolj žalostno saj po neodvisnih indikatorjih zgublja že nekaj let več kot 10 odstotkov letno. Čeprav trenutno zaradi posojilnega krča cene ne naraščajo, pa se moramo zavedati, da je med razvrednotenjem denarja (finančnimi injekcijami na novo ustvarjenih evrov) in rastjo cen nek časovni zamik, ki sicer traja nekaj časa, vendar se vedno in vsakokrat brez izjeme, cene izdelkov prilagodijo količini denarja v obtoku, v našem primeru navzgor. Zahtevamo, da se slovenska zunanja politika javno zavzame za ohranjanje kupne moči evra kot ena od enakopravnih članic evro območja in sproži javno debato o tem problemu med vsemi članicami. Dodatna zahteva je, da se zahteva sprememba pravil izračuna uradne inflacije s tem, da se da večja utež osnovnim dobrinam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2161.txt derdejan 1 2161 2011-12-02 4 2361 Nezadostna podpora 2011-11-03 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/2161 Ukinitev ali prestrukturiranje Zavoda RS za zaposlovanje "Predlagam da se Zavod za zaposlovanje ukine ali pa prestrukturira zaposlene v kakšno bolj produktivno delo. Že vrsto let lahko opažamo, da od Zavoda za zaposlovanje ni povsem nobene koristi. Nova delovna mesta bi lahko delodajalci sami oddajali na spletno stran, brezposelni si tako ali tako sami iščejo delo, zaposlitvena svetovalka tako ali tako (konkretno) nič ne pomaga, nekatere sploh ne poznajo izobrazbe in možnosti zaposlitve z določeno izobrazbo. Vemo, da je od razpisanih delovnih mest, 75 % že tako ali tako oddanih/dogovorjenih. Na žalost se davkoplačevalski denar porablja tam kjer ni nobene produktivnosti ampak le administativno delo, ki ne prinaša nobenih koristi. Kar je koristnega na Zavodu za zaposlovanje je le to, da so nekateri na tem zavodu ""zaposleni"", pa še ti so brez dela ali pa opravljajo birokratska dela, ki nimajo nobene koristi. Ne želim da bi zaposleni na Zavodu ostali brez služb ampak, da se jim naloži bolj konkretno, produktivnejše delo, ker v praksi brezposelna oseba NIMA NIČ ali bolj malo od zaposlitvenega svetovalca." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2166.txt igica 2 2166 2011-12-10 10 6422 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerega položaj in pristojnosti določa Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10) v členih od 73 do 84, je osrednja javna institucija na trgu dela in je kot javni zavod organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Njegova temeljna naloga je delo z brezposelnimi osebami in drugimi iskalci zaposlitve, in sicer v obliki posredovanja zaposlitev in zaposlitvenega svetovanja, izvajanja vseživljenjske karierne orientacije, izvajanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, poleg tega pa tudi izdelave analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja njegove dejavnosti. Kot osrednja javna ustanova na trgu dela z uresničevanjem svojega poslanstva in nalog pomembno prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije in je ključni organ za izvrševanje politike Vlade Republike Slovenije v zvezi s posledicami, ki jih je na slovenskem trgu dela povzročila svetovna recesija. Zaradi opisane funkcije zavod predstavlja ključen vzvod države pri reševanju problema brezposelnosti in pri celostni obravnavi brezposelnih oseb ter drugih iskalcev zaposlitve. Za uresničitev predloga o ukinitvi zavoda bi bila na podlagi predhodno pripravljenih temeljitih analiz o potrebnosti obstoja in funkcionalnosti zavoda ter o posledicah njegove ukinitve ali reorganizacije na strokovni ravni istočasno potrebno zagotoviti vsaj nemoteno delovanje obstoječega sistema zagotavljanja pravic iz naslova brezposelnosti, potrebno pa bi bilo tudi na novo definirati in sistemsko uvrstiti funkcije ter naloge zavoda oziroma organa, ki bi namesto njega izvrševal zgoraj omenjene naloge. Implementacija predlaganih sprememb v praksi bi po našem mnenju zaradi občutljivega socialnega položaja, v katerem se znajdejo posamezniki ob izgubi zaposlitve, terjala resnično tehten premislek in previdno, a hkrati ažurno in hitro ukrepanje. Bolj smiseln in razumljiv je sicer predlog v delu, v katerem omenja tkim. »prestrukturiranje zavoda«, kar razumemo kot predlog za izvedbo ukrepov, ki bi pripomogli k večji strokovnosti in istočasni racionalizaciji dela zavoda z vidika učinka, vidnega zlasti v novih zaposlitvah brezposelnih oseb. Ne dvomimo, da bi zavod z izboljšano organizacijsko strukturo in temeljito racionalizacijo poslovanja lahko v očeh državljanov pridobil na ugledu, vendar pa je po drugi strani potrebno upoštevati tudi dejstvo, da se zavod že od leta 2009 dalje sooča z višjim prilivom brezposelnih oseb in posledično (ob praktično nespremenjeni kadrovski zasedbi) izredno povečanim obsegom dela, na drugi strani pa s padanjem števila prostih delovnih mest. V zvezi z navedbami o nekoristnosti in nestrokovnosti svetovalcev zaposlitve pa pojasnjujemo, da so za opravljanje dela svetovalca zaposlitve pomembne poleg dosežene izobrazbe in poznavanja vseh veljavnih področnih predpisov tudi praktične izkušnje, občutek do sočloveka v stiski in zmožnost njegovega razumevanja. Zaradi vezanosti javnih uslužbencev zavoda na sprejeto zakonodajo pa opisanih kvalitet uslužbencev osebe, ki prihajajo z njimi v stik, v praksi večkrat ne zaznajo. Ob upoštevanju navedenega podani predlog ocenjujemo kot neprimeren, saj očitno temelji predvsem na osebnih izkušnjah predlagatelja, ki temeljne očitke zoper delo zavoda podaja pavšalno in brez trdnih argumentov, hkrati pa očitno ni seznanjen s celotnim obsegom in vrsto nalog, katerih izvajanje zagotavlja zavod. Tudi na možnosti zaposlitve brezposelnih oseb pri delodajalcih v realnem sektorju država preko zavoda ne more neposredno vplivati, ampak lahko zavod pri tem opravlja zgolj vlogo posrednika, medtem, ko je vsak posameznik za svoj uspeh pri iskanju zaposlitve v največji meri odgovoren sam. Vsled navedenega menimo, da si je v prihodnje treba prizadevati za še večjo učinkovitost delovanja zavoda, medtem, ko ukinitev zavoda po našem mnenju v obstoječem gospodarskem in socialnem položaju, v kakršnem se nahaja Republika Slovenija, ne bi bila niti smiselna niti koristna. Poleg tega ni nepomembno dejstvo, da bi vsaka takšna sprememba terjala tudi zagotovitev širokega političnega ter družbenega konsenza in ne nazadnje politično odločitev o njihovi implementaciji na najvišji ravni. Z ozirom na navedeno se o podanem predlogu, ki je zelo posplošen in premalo natančno razdelan, konkretneje ne moremo opredeliti." 2012-01-10 2011-11-11 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/2166 Vrednotenje nepremičnin & davek na nepremičnine "Predlaga, da se vrednotenje nepremičnin, ki je bilo izvedeno pred časom, ne upošteva za določanje davka na nepremičnine, saj je vrednotenje bilo izvedeno zelo nestrokovno, z veliko napak (vsebinskih), z nekvalificiranimi študenti, brez dokončane izobrazbe. V PRIMERU DA SE TO VREDNOTENJE UPOŠTEVA PA NAJ SE ODPRAVLJAJO NAPAKE S STRANI TISTIH KI SO JIH NAREDILI IN NE S STRANI LASTNIKOV NEPREMIČNIN!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2167.txt igica 6 2167 2011-12-10 5 2474 Nezadostna podpora 2011-11-11 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/2167 Predlog za spremembo sistema zdravstvenega zavarovanja "Predlagam, da se zdravstveno zavarovanje v Sloveniji reformira na naslednji način: - ukine se sedanje prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje. - doplačila zdravstvenih storitev, medicinsko-tehničnih pripomočkov in zdravil se naj plačujejo po naslednjem ključu: a) v primeru, da dohodek na družinskega člana ne presega minimalne bruto plače, so doplačil oproščeni vsi družinski člani b) v primeru, da dohodek na družinskega člana presega minimalno plačo, vendar pa ne presega povprečne plače, znaša doplačilo 5 % zdravstvene storitve, medicinsko-tehničnega pripomočka ali zdravila c) v primeru, da dohodek na družinskega člana presega povprečno plačo, vendar pa ne presega dvakratnika povprečne plače, znaša doplačilo 10 % zdravstvene storitve, medicinsko-tehničnega pripomočka ali zdravila d) v primeru, da dohodek na družinskega člana presega dvakratnih povprečne plače, vendar pa ne presega štirikratnika povprečne plače, znaša doplačilo 20 % zdravstvene storitve, medicinsko-tehničnega pripomočka ali zdravila e) vsi ostali plačujejo zdravstvene storitve, medicinsko-tehnične pripomočke in zdravila v celoti. Za doplačila so zavezani vsi - tako otroci kot tudi odrasli. - vsem zavarovancem naj se po opravljeni zdravstveni storitvi izda račun, da bodo videli, koliko je zdravstvena storitev stala, tudi če za zdravstveno storitev ne plačajo nič. Račun se lahko pošlje tudi avtomatično s pomočjo informacijskega sistema po elektronski pošti. Enako velja za medicinsko-tehnične pripomočke in za zdravila. - ukine se možnost, da brezposelni, ki so ""na bolniški"" dobijo nadomestilo v breme ZZZS. Pravico do tega, da v primeru bolezni ne iščejo službe ali pa, da se ne zglasijo na Zavodu za zaposlovanje, naj se ohrani, pravico do denarnega nadomestila v breme ZZZS pa ukine. Razlog: ker je brezposelni na bolniški, delodajalec ne izgubi možnosti zaslužka (ni izgubljenih delovnih ur, itd., nadomestilo za brezposelnost je pa itak treba plačati). Gre tudi za neenakost pred zakonom, saj upokojenci, ki prav tako prejemajo denar iz socialnega zavarovanja, nimajo pravice do prejemanja bolniške iz sredstev ZZZS. - ukine naj se plačevanje kontracepcijskih tablet v breme ZZZS, ker nobena zdravstvena zavarovalnica v Evropi ne plačuje kontracepcijskih tablet. - uvede se socialna kapica za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 4 povprečnih bruto plač. Tisti, ki zaslužijo več kot 4 povprečne bruto plače, ne rabijo biti vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje in lahko plačujejo vse zdravstvene storitve sami." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2168.txt lipi 2168 0 2804 Neustrezen podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2159 2011-11-08 https://predlagam.vladi.si/predlog/2168 Uvedba davka na premoženje "Res je nujno potrebno, da se končno v naši državi uvede davek na premoženje. Za vso premoženje, ki obsega po nekem standardu več, kot je potrebno za življene povprečne družine, npr. več kot ena hiša, eno stanovanje, več kot 1 ha zemlje, naj se uvede davek na premoženje. Pri tem je potrebno upoštevati tudi sorodstvena razmerja, saj si tisti, ki imajo veliko premoženja, le-tega razdelijo. Koliko neobdelane zemlje je v tej naši državi, koliko stavb propada, niso vzdrževane itd. Pobran davek bi krepko napolnil državno blagajno in s tem denarjem bi lahko pomagali socialno šibkim, predvsem mladim družinam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2169.txt Marija Krajnc 9 2169 2011-12-10 13 3730 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Predlog sicer govori o obdavčitvi premoženja, vendar je iz podrobnejše vsebine mogoče razumeti, da se v bistvu nanaša na obdavčitev nepremičnega premoženja. Predlog je bil podan v času priprave nove ureditve obdavčitve nepremičnin ob prvem ugotavljanju vrednosti vsem nepremičninam v državi. Razprava ob obravnavi takratnih predlogov je pokazala, da so stališča do te vsebine zelo različna. Prejetih je bilo veliko povsem odklonilnih mnenj, pa tudi veliko podpornih predlogov. Zaradi obsežnosti odzivov ni bilo mogoče odgovarjati na vsako pobudo, pač pa je bil pripravljen širši javni odziv s predstavitvijo predlaganih in upoštevanih rešitev. Danes imamo v Sloveniji nepremičnine že obdavčene s tremi vrstami javnih dajatev, ki imajo naravo davka na nepremičnine (nadomestilo za uporabo stavnih zemljišč - NUSZ, davek od premoženja in za gozdna zemljišča pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest). Prihodki od dajatev so v celoti prihodki občin. Obstoječi sistem je nepregleden, administrativno zapleten in zato relativno drag (tri različen dajatve z različnimi predmeti obdavčitve, različnimi zavezanci, različnimi pravili za določitev višine davčne obveznosti, različnimi viri podatkov za obdavčitev itd.), predvsem sistem NUSZ pa tudi neprimerljiv med občinami, pogosto neskladen s pravnimi podlagami pa tudi neustaven in zato posledično tudi nepravičen. Poleg tega je obstoječ sistem fiskalno neučinkovit, saj zagotavlja razmeroma skromne davčne prihodke, le okoli 0,6% bruto domačega proizvoda, kar je trikrat manj od deleža, ki ga obdavčitev nepremičnin prispeva v povprečju drugih držav OECD. Že vrsto let se zato pripravljajo nove rešitve obdavčitve nepremičnin. Z uveljavitvijo sistema množičnega vrednotenja nepremičnin je bila dana podlaga, da se tudi v Sloveniji uvede sodoben davek na nepremičnine, ki pa je do sedaj, tudi zaradi zelo različnih političnih in interesnih stališč do vsebine, ni bilo mogoče realizirati. Sedanja vlada ima sicer v koalicijskem sporazumu tudi predlog uvedbe davka na nepremičnine, vendar v obsegu sedanje ravni obdavčitve. Torej iz naslova morebitnega davka na nepremičnine ni pričakovati bistveno večjega proračunskega priliva kot v sedaj veljavnem sistemu oziroma bi se priliv lahko povečal le preko razširitve davčne osnove, torej zajema večjega obsega nepremičnin v obdavčitev." 2015-12-29 2011-11-11 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/2169 Ugasnimo luči podnevi "Predlagam, da se umakne ali vsaj ""zmehča"" določilo, da morajo imeti vozila med vožnjo ves čas prižgane luči. To določilo je stopilo v veljavo s pravim (samostojno) slovenskim zakonom o varnosti cestnega prometa leta 1998 (dan uveljavitve je bil 1. maja). Do sedaj to določilo ni pokazalo (napovedane) primerne večje prometne varnosti. Ima pa vrsto negativnih posledic predvsem na okolje in seveda kazni za zalotene, ki luči pozabijo prižgati. Določilo naj ostane za motorna kolesa (ne samo enosledna vozila pač pa vse kar je po obliki enako motornemu kolesu ali kolesu z motorjem torej tudi MP 3 in podobni), ki imajo sedaj zaradi razumne varnosti (nezakonito) prižgane dolge luči. Edino tako se namreč bolje vidijo, a hkrati slepijo nasproti vozeče. Za vse ostale torej osebne avtomobila, avtobuse, tovornjake, delovne stroje itd pa naj se to določilo umakne ali zmehča z dikcijo kdor želi ima lahko prižgane luči tudi podnevi. Možnost je tudi ta, da naredimo kot Hrvatje (sosedje bi morali imeti podobne zakonske rešitve v splošni rabi domačega prebivalstva in turističnih tokov in tranzita), kjer so dnevne luči obvezne le v zimskem obdobju to je od od zimskega preimika ure. Poleti ko je vidljivost dobra pri sosedih Hrvatih luči vozniki osebnih vozil, tovornjakov, avtobusov...lahko ugasnejo. S tem se zmanjša poraba goriva in kisika ter posledično tudi izpusti. Zmanjša se tudi obremenjenost žarometov, žarnic, akumulatorja itd. To so elementi, ki onsenažujejo naše okolje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2182.txt Tim Aš 18 2182 2011-12-17 9 3568 Nezadostna podpora 2011-11-18 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/2182 Predlagam ukinitev možnosti, da se država ali lokalna skupnost po smrti priglasi k dedovanju "Predlagam, da se ukine to, da se lahko država ali lokalna skupnost po smrti prejemnika naslednjih prejemkov (v nadaljevanju: socialni transferi): - denarna socialna pomoč, - varstveni dodatek, - plačilo oskrbe v domovih starejših občanov - plačilo občine za pomoč na domu priglasi k dedovanju njegovega premoženja. Po mojem mnenju je namreč navedeno v neskladju z ustavo. Obrazložitev: Socialni transferi so namenjeni zagotavljanju socialne varnosti državljanov (50. člen Ustave RS). V skladu s 50. členom Ustave RS je zagotavljanje socialne varnosti državljanov ena izmed nalog države in lokalnih skupnosti. V bistvu gre tukaj za prerazdeljevanje dohodkov od bogatih k revnim (prerazdelitvena funkcija države). V skladu s 146. členom Ustave RS pa država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Kar se tiče socialnih skladov, o katerih nepotrebnem siromašenju je govorilo Ustavno sodišče v svoji odločbi v primeru ustavne presoje Zakona o dedovanju, je treba poudariti, da socialnih skladov v pravem pomenu besede sploh ni, ampak se navedeni socialni transferi financirajo neposredno iz državnega proračuna oz. proračunov lokalnih skupnosti. Prerazdelitvena funkcija države in lokalnih skupnosti pa se financira iz: - visoko progresivnih davkov od dohodka fizičnih oseb (dohodnine) – osebe z visokimi dohodki je plačujejo veliko več kot osebe z nizkimi dohodki, ki se deli tako na državo kot tudi na lokalne skupnosti; - davkov od premoženja (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od stavb (velikih hiš, prostorov za počitek in rekreacijo), davek od vodnih plovil), ki so prav tako progresivni in pripadajo lokalnim skupnostim; - drugih davkov, ki pa niso progresivni (davek od dohodka pravnih oseb) ali pa niso progresivni v socialnem smislu (davek na motorna vozila). Nadalje se prerazdelitvena vloga države in lokalnih skupnosti vidi v tem, da je višina mnogih prejemkov odvisna (obratnosorazmerna) od dohodkov upravičenca ali njegove družine. To ne velja le za navedene socialne transfere, pač pa tudi za druge prejemke (npr. znižano plačilo za programe v vrtcu, otroški dodatki, državne štipendije, regresiranje prehrane v OŠ in SŠ,…). To dokazuje, da prerazdelitvena funkcija države in lokalnih skupnosti deluje že brez priglasitve države ali lokalne skupnosti k dedovanju po umrlem zapustniku, ki je za časa življenja prejemal zgoraj navedene socialne transfere. Nikjer pa v ustavi ni navedeno, da se lahko država ali lokalna skupnost priglasi k dedovanju po zapustniku, ki je v svojem življenju prejemal zgoraj navedene socialne transfere. Še več: 33. člen Ustave RS določa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja in s tem, ko se država ali lokalna skupnost priglasi k dedovanju, gre za grobo kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja, pa tudi načela enakosti pred zakonom in načela zagotovljenosti enakih človekovih pravic ne glede na različne osebne okoliščine (14. člen Ustave RS). Navedene socialne transferje namreč prejemajo tri skupine prebivalstva, ki pa so tudi najbolj ranljive: - stari (varstveni dodatek, plačilo oskrbe v domovih starejših občanov, plačilo občine za pomoč na domu in v manjši meri tudi trajna denarna socialna pomoč); - invalidi (varstveni dodatek, plačilo občine za pomoč na domu in trajna denarna socialna pomoč) in - dolgotrajno brezposelni (denarna socialna pomoč). In namesto, da bi se navedenim skupinam prebivalstva, ki so najbolj ranljive, pomagalo, se jih s tem, ko se lahko država ali lokalna skupnost po njihovi smrti priglasi k dedovanju, še dodatno prizadene in stigmatizira. Dolgotrajno brezposelni bodo zaradi dejstva, da bo po njihovi smrti premoženje dedovala država, še manj motivirani, da se vrnejo na trg dela. Raje bodo brezposelni do smrti, da ne bo vsega, kar bo v kasnejšem življenju ustvaril, vzela država. Da ne govorim o tem, da se bodo s tem, ko se bo za delo nezmožnemu invalidu, ki potrebuje tujo nego in pomoč, zaradi plombe na nepremičnini, ki ni arhitektonsko primerna, niti je ni mogoče prilagoditi, onemogočilo preseliti se v primernejše stanovanje in mu s tem onemogočili tudi neodvisnejše življenje (npr. da bi rabil manj pomoči, če bi živel v arhitektonsko prilagojenem stanovanju v arhitektonsko prilagojenem naselju, kjer bi mu bile na dosegu roke vse storitve). S tem se grobo krši 21. člen Ustave RS, ki določa, da je zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravnih postopkih. In eden izmed pravnih postopkov je tudi dodeljevanje socialnih transferov. 18. člen Ustave RS v nadaljevanju prepoveduje mučenje, dejstvo, da se invalid zaradi plombe na svoji neprimerni nepremičnini ne more preseliti, pa predstavlja ravno to. 16. člen Ustave RS pa določa, da se 18. in 21. člen Ustave RS ne smeta prekršiti niti v vojnem ali izrednem stanju. Treba ju je spoštovati, ne glede na to, da bi imeli pri nas grški scenarij v najhujši obliki. Nadalje pa ne glede na zgoraj navedeno obstaja cela vrsta od dohodkov odvisnih prejemkov, ki jih izplačujejo država in lokalne skupnosti, za katere pa si država ali lokalna skupnost (še) nista vzeli pravice, da se po smrti prejemnika priglasijo k dedovanju. To so npr.: - otroški dodatki - štipendije - regresiranje prehrane v OŠ in SŠ - zmanjšano plačilo za programe v vrtcu Iz navedenega se vidi, da se ljudi razlikuje ne le glede na osebne okoliščine, na katere ne morejo vplivati (starost, invalidnost in dolgotrajna brezposelnost), pač pa tudi glede na vrsto dohodkov, ki jo prejemajo. Vidi se še eno: s pravico, da se država priglasi k dedovanju, se najbolj udriha po starih in nemočnih. V prejšnjem odstavku navedene pravice namreč prejemajo mladi, socialne transfere iz prvega odstavka tega sestavka pa pretežno stari in nemočni (če izvzamem dolgotrajno brezposelne). Ljudje, ki so danes stari, so vse življenje plačevali davke - če že niso prispevkov plačevali, so plačevali vsaj davke. In zdaj v zameno niso upravičeni do tega, da dostojno živijo, po njihovi smrti pa nepremičnine in drugo premoženje podedujejo njihovi otroci. Čudim se tudi, da država ne zahteva nazaj pravic, ki so jih ljudje uživali v mladosti (vse našteto v predhodnem odstavku). Ali so res ljudje v starosti manj vredni kot so bili takrat, ko so bili še mladi? Toliko se govori, kako je treba skrbeti za stare, potem se pa dela tole!!! To je kršitev ne le ustave, pač pa tudi vseh moralnih načel! Zato prosim, da podprete moj predlog, da se ukine možnost, da se država ali lokalna skupnost po smrti prejemnika socialnih transferov priglasi za dedovanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2189.txt lipi 10 2189 2011-12-22 12 3624 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve V preteklosti je že bila dana Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 128. člena Zakona o dedovanju. Ustavno sodišče se je pri presoji dopustnosti posega v ustavno pravico do zasebne lastnine in dedovanja oprlo na t.i. strogi test sorazmernosti, ki izhaja iz 15. člena ustave. Zato je presojalo upravičenost posega zakonodajalca v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave RS) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave RS). Za dosego tega cilja je bil po njegovem mnenju poseg v pravico iz 33. člena ustave dopusten, nujen, primeren, ni pa bil sorazmeren. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju (ZD-B- Ur.l. RS, št. 67/2001) pa je bila v skladu z odločbo Ustavnega sodišča vzpostavljena tudi sorazmernost posega v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in dedovanja. RS je kot socialna država (2. člen ustave) na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. Ustavno sodišče je ugotovilo, da iz pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) za dediča ne izhaja pravica, da bi lahko dedoval premoženje zapustnika, ne da bi bil hkrati pripravljen sprejeti morebitne obveznosti, ki so povezane z dedovanjem zapustnikovega premoženja. Mednje vsekakor sodi tudi obveznost povračila vrednosti dane socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejel od države. S to pomočjo se je za časa zapustnikovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja. Po presoji Ustavnega sodišča je bistveno, da imajo dediči povsem avtonomno možnost izbire, ali povrnejo prejeto pomoč in dedujejo celotno zapuščino, ali pa dopustijo izločitev dela zapuščine v korist dajalca pomoči (republika ali občina). V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje. V 213. členu Zakona o splošnem upravnem postopku je določeno, da organ v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Obrazložitev odločbe vsebuje obrazložitev posamezne odločitve - izreka. Stranka vloži vlogo za denarno socialno pomoč, kar pomeni, da je predmet postopka v primeru vloge za denarno socialno pomoč odločitev o pravici do denarne socialne pomoči, zato izrek odločbe o denarni socialni pomoči vsebuje odločitev o upravičenosti do denarne socialne pomoči (ali se pomoč dodeli, v kakšni višini, za kakšno obdobje, za koga...), obrazložitev pa izrek pojasnjuje. O vračilu sredstev iz naslova denarne socialne pomoči, ki jo je prejemnik upravičeno prejel za čas življenja, odloča sodišče v zapuščinskih postopkih, kar pomeni, da to ni stvar upravnega postopka temveč sodnega postopka, zato CSD tega v odločbah o denarni socialni pomoči ni dolžan navajati, niti za to ne obstaja pravna podlaga. Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju odloči o vseh zahtevkih strank v zapuščinskem postopku, kar predstavlja pravni temelj – oziroma izvršilni naslov za pridobitev lastninske pravice dedičev ali RS. Hkrati tudi pojasnjujemo, da se na podlagi 154. člena Ustave RS predpisi RS objavljajo v državnem uradnem listu in morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Posamezen predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. S tem Ustava RS prebivalcem omogoča seznanitev z vsemi veljavnimi predpisi na območju države, zaradi česar tudi velja domneva, da so objavljeni splošni akti znani vsem ne glede na izobrazbo in tudi za vse veljajo enako. Skladno s tem je za socialno ogrožene prebivalce in državljane tudi predvidena brezplačna pravna pomoč, ki jo država omogoča vsem pod enakimi pogoji. Samo dejstvo, ali se je posameznik seznanil s pravnimi predpisi ali ne, v posameznem konkretnem primeru na uporabo pravnih pravil ne vpliva, saj se posameznik v pravnih postopkih na nepoznavanje prava uspešno ne more sklicevati (obrazložitev iz sodne prakse www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visje_del_in_soc_sodisce/ opr. št. VDS sklep Pdp 411/2007 ). Glede na stališče Ustavnega sodišča, menimo, da je sedanja ureditev primerna. Vprašanje povrnitve vrednosti dane pomoči bi bilo lahko urejeno tudi v predpisih o socialnih pomočeh. Vendar so se pravni strokovnjaki pri umestitvi teh določb odločili, da je bolj primerna ureditev, ki vprašanje povrnitve vrednosti socialne pomoči ureja generalno na enem mestu (v Zakonu o dedovanju), v enem predpisu in na enoten način, namesto parcialne normiranosti, po kateri bi lahko obstajala različna ureditev tega vprašanja glede na vrsto predpisa, ki bi urejal določene pravice. Hkrati omogoča sedanja ureditev realizacijo poplačila takoj ob uvedbi dedovanja, kar nedvomno prispeva k učinkovitejšem varstvu socialnih pravic drugih. Pojasnjujemo tudi, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in centri za socialno delo v praksi nismo zaznali, da javnost z določbami Zakona o dedovanju ne bi bila seznanjena. Takoj, ko se je izkazalo, da je treba javnosti posredovati dodatne informacije, je ministrstvo posredovalo informacije, povezane z izvajanjem 128. člena Zakona o dedovanju, centrom za socialno delo in medijem ter jih na primeren način objavilo na svoji spletni strani. Prav tako pa bo tudi nova vloga po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se bo začel uporabljati 1. 6. 2011, vsebovala obvestilo, da RS lahko v skladu s 128. členom Zakona o dedovanju v zapuščinskem postopku uveljavlja omejitev dedovanja premoženja oseb, ki je prejemala pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Menimo, da bo način seznanitve državljanov z določbami 128. člena Zakona o dedovanju že na vlogi, s katero bo posameznik uveljavljal pravico po predpisih o socialnem varstvu, bolj učinkovit, saj v primeru nestrinjanja s pravnimi posledicami, ki jih določa 128. člen Zakona o dedovanju, posameznik pravice morda ne bo uveljavljal. V primeru, da bi šele obrazložitev odločbe vsebovala pojasnilo – opozorilo o vsebini 128. člena Zakona o dedovanju, bi bila torej stranka z navedenim seznanjena šele po izvedbi upravnega postopka. V skladu s 134. členom Zakona o splošnem upravnem postopku, pa lahko stranka svojo zahtevo (vlogo za uveljavljanje pravice po predpisih o socialnem varstvu) umakne vsak čas med postopkom na prvi stopnji, do vročitve odločbe, v času ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitev odločbe. V primerih, ko bi seznanitev z določbami 128. člena Zakona o dedovanju vplivala na posameznika, da posamezne pravice ne bo uveljavljal, bi se upravni postopek o upravičenosti do pravice vodil zaman. Organ bi imel torej z vodenjem postopka samo stroške (materialni stroški organa, stroški za delo uradnih oseb), povrnitev katerih, kljub umiku zahtevka, od strank v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku organ ne more uveljavljati. Odziv Ministrstva za pravosodje Glede vračanja socialnih pomoči po smrti prejemnika pojasnjujemo, da Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 128. in 129. členu ureja omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu. Prvi odstavek 128. člena določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Vendar pa zakon v tretjem odstavku istega člena pušča dedičem možnost, da lahko dedujejo vse zapustnikovo premoženje, če se obvežejo, da bodo povrnili vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. Za ta primer četrti odstavek istega člena določa, da ima Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje svoje terjatve do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Če se dediči ne odločijo za možnost, da povrnejo vrednost dane pomoči, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik in s tem omogoči dajalcu pomoči, da postane solastnik na stvareh zapustnikovega premoženja. Peti odstavek 128. člena zaradi jasnosti določa, da se za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. Za podrobnejšo razlago predpisov o socialnem varstvu je pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pri čemer poudarjamo, da v konkretnih primerih zakon razlaga sodišče. Zakonodajalec je poskrbel tudi za socialni korektiv 128. členu ZD, ki je vgrajen v 129. člen ZD. Ta državi omogoča, da svoje terjatve ne uveljavlja zoper socialno šibke zavezance, saj določa, da se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali otroci, ki so sami potrebni pomoči. Določena je torej izjema načela, da postane premoženje, ki ustreza vrednosti pomoči, lastnina države ali občine. Breme vračanja socialne pomoči se v okviru veljavne zakonske ureditve torej ne prenaša na dediče. V zvezi s predlagano spremembo ZD, za katerega pravite, da posega v človekove pravice, vam pojasnjujemo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije 30. novembra 2000 z odločbo U-I-330/97-28 deloma razveljavilo takrat veljavni 128. člen ZD, hkrati pa ugotovilo pojmovno ustreznost zakonske ureditve glede omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ter v 11. točki svoje odločbe obrazložilo: »11. V tem primeru je zakonodajalec posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.« Ob ponovni presoji ustavnosti 128. člena ZD leta 2010 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. U-I-223/08 z dne 8. 4. 2010, s katerim je zavrnilo pobudo, navedlo, da je ratio legis omejitve po 128. členu ZD v tem, da se onemogoči dedovanje tistega dela (ali celega) premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi pomoči, ki jo je zapustniku dajala družba, ne da bi obstajali razlogi, iz katerih bi bila dolžna dajati pomoč. Če je namreč oseba, ki je prejemala pomoč, zapustila premoženje, iz katerega bi predhodno lahko krila svoje eksistenčne potrebe, je mogoče utemeljeno sklepati, da ni bila v socialni stiski. Omejitev po 128. členu ZD temelji primarno na zahtevi, naj se premoženj, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa, da ga dobijo dediči. V zvezi z navedbami, da so socialni transferji namenjeni zagotavljanju socialne varnosti državljanov, pojasnjujemo, da se proračunska, tj. državna sredstva dajejo tistim, ki takšno pomoč v resnici potrebujejo, ki torej nimajo ustreznih dohodkov niti premoženja (npr. nepremičnin). Tudi novi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) , ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2012, določa, da če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije center za socialno delo odloči v izreku odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči (36. člen). Tudi 53. člen istega zakona določa, da če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. Ob tem bi želeli izrecno poudariti, da ZD v nobenem primeru ne nalaga dedičem prejemnika socialnih pomoči nikakršnih dodatnih bremen glede vračila teh pomoči, ki bi prisilila dediče k jemanju kredita za vračilo le-teh, saj se lahko država oziroma občina, četudi bi bilo ugotovljeno, da je umrli prejel več pomoči, kot znaša vrednost zapuščine, v okviru omejitve dedovanja po umrlem prejemniku socialnih pomoči, poplačata največ do višine vrednosti celotne zapuščine prejemnika te pomoči. Glede na zgoraj obrazloženo Ministrstvo za pravosodje poudarja, da se breme vračanja socialne pomoči po trenutno veljavni zakonski ureditvi ne prenaša na dediče, in da je veljavna ureditev v 128. členu ZD v skladu z Ustavo Republike Slovenije." 2012-01-18 2011-11-23 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/2189 Odmera kazni za prometne prekrške na podlagi dohodkov in premoženja "Predlagam, da se višina kazni za storjene prekrške v prometu določi na podlagi dohodkov in premoženja. Obrazložitev: smisel kazni je, da vzbudi pogojni refleks, torej mora boleti vse enako. Z enako debelim kolom ne moremo tepsti mravlje in slona. Za enega to lahko pomeni kapljo čez rob že tako skrahiranega družinskega proračuna, prikrajšanje nič krivih družinskih članov, ki so od njega odvisni, morda celo zapor, medtem, ko bi drugi v posmeh oblastem najraje dodal še napitnino. Bogastvo prinaša najrazličnejše ugodnosti. Med njimi ne bi smelo biti možnosti za nevarno obnašanje na cesti in obratno: za nekatere prekrške lahko hitro odštejete celomesečno delavsko plačo, ki pomeni preživetje za cel mesec neke družine. Verjetno bo kdo rekel; pa naj ne delajo prekrškov, če si tega ne morejo privoščiti. Ravno zato gre; nihče si ne sme privoščiti. Reference: Zakon že učinkovito deluje v nekaterih severnoevropskih državah." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/219.txt Feniks 7 219 2009-12-27 93 16007 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Ideja, da bi se kazni pravično plačevale glede na dohodke, nam ni tuja. Namreč, enotne kazni povzročajo formalno enakost pred zakonom, ne pa tudi dejansko. A ugotavljanje premoženjskega stanja pri vsakem posamezniku ob izrekanju kazni ni preprost postopek. Posega tudi na področje financ in davkov, potrebna je vzpostavitev računalniške podpore... Gre za sistematično vprašanje in je načeloma v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, zato smo jih zaprosili, da se do tega vprašanja opredelijo. Ministrstvo za pravosodje je glede na postavljen predlog podalo naslednje stališče: »Strinjamo se z navedbo v dopisu, da je na podlagi 26. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 - ZIKS-1C in 128/09, v nadaljevanju: Zakon o prekrških) izrekanje glob v razponu možno le v primeru izdaje odločbe o prekršku ali sodbe o prekršku, ne pa v primeru izdaje plačilnega naloga, vendar pa je treba najprej izpostaviti namen in pomen plačilnega naloga v hitrem postopku o prekršku. Plačilni nalog je namenjen sankcioniranju kršiteljev »na kraju samem«, zato bi morale biti globe za prekrške, ki jih pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa osebno zaznajo ali ugotovijo s pomočjo tehničnih sredstev ali naprav, predpisane v ustreznih zneskih v predpisih, ki določajo prekrške (upoštevaje različen socialno ekonomski položaj kršiteljev). Postopek z izdajo plačilnega naloga naj bi bil hiter, zato je kršitelju omogočeno plačilo polovičnega zneska globe še v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, če ne vloži zahteve za sodno varstvo. Ravno možnost plačila polovičnega zneska globe je eden od možnih načinov upoštevanja dejstva, da imajo nekateri kršitelji nizke dohodke. Na podlagi drugega odstavka 57. člena Zakona o prekrških pa ima kršitelj tudi možnost plačati globo na obroke, na to pravico pa je izrecno opozorjen v plačilnem nalogu. Z dosedanjimi spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških se je skoraj izgubila razlika med plačilnim nalogom in odločbo o prekršku, z uvedbo možnosti, da bi se pri plačilnem nalogu upoštevali ekonomsko socialni kriteriji pa bi bila ta razlika še manjša. Če bi v postopku z izdajo plačilnega naloga upoštevali kriterije iz tretjega odstavka 26. člena Zakona o prekrških za odmero globe: storilčevo premoženjsko stanje, višino njegove plače, njegove druge dohodke, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti, bi s tem otežili delo prekrškovnih organov, saj bi morali pridobiti navedene podatke »na kraju storitve prekrška«. Ministrstvo za pravosodje meni, da je implementacija izrekanja glob na podlagi ekonomsko socialnih kriterijev v postopku z izdajo plačilnega naloga vprašljiva z vidika učinkovitosti in hitrosti tega postopka, ne glede na navedeno, pa bo Vaš predlog obravnavala tudi delovna skupina, ki je ustanovljena za pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških na eni izmed svojih sej.""" 2010-03-25 2009-11-27 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/219 Obdavčitev kapitalskih dobičkov Stopnja davka na dobiček, ustvarjen z izvedenimi finančnimi instrumenti (IFI), naj se izenači z ostalimi. Zdaj je namreč stopnja davka na dobiček prvo leto po nakupu kar 40%, šele nato pade na 20%. Že ob sprejetju Zakona je bila sedanja vlada proti (Lahovnik,...), zdaj pa o spremembah ni ne duha ne sluha. Do konca leta je še čas!!! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/22.txt bobi2009 3 22 2009-12-11 2 5947 Nezadostna podpora 2009-11-11 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/22 delo pravice do dela in plačila "Delo in plačilo za delo mora biti pravično to vsi vemo,da nekateri na račun delavcev dobro zaslužijo in jih izkoriščajo to tudi vemo.Vemo pa tudi da dosti delavcev izkorišča svoje delodajalce po starem reku ""da me tako malo kot lahko malo jaz delam ne moreš plačati "" pa je tudi res. Delavce v naši državi in še kje bi bilo treba naučiti , da lahko zaslužijo dosti več z efektivnejšim delom in jih temu primerno tudi vzpodbujati .Brez dvoma bi treba s strani države vzpodbuditi delodajalce in delavce da se šolajo v svojih poklicih saj bomo le z tem prišli do večjega dodanega dela in z tem do boljših plačil .Našim ljudem je treba dati v srce že v mladih letih , da je dober delavec le tisti ki ima voljo do efektivnega dela ,kar pa od njega zahteva dosti učenja in truda in v tem primeru ga bo delodajalec tudi moral bolje plačati saj bo za njega z svojim znanjem neprecenljiva vrednost. Našim sindikalistom pa je treba povedati da se morajo tudi oni naučiti iskati rešitve saj ni njihova naloga hujskanje neukih delavcev. Za zaključek bi treba reči da bo treba korenito spremeniti način razmišljanja po vrstnem redu : - starši moramo svojim otrokom povedati da je vsako delo častno v kolikor ga bodo častno opravljali in jim ne govoriti da naj se učijo zato da ne bodo rabili delati in trpeti kot oni - učitelje je treba naučiti kako naše otroke učiti kako naj razmišljajo in ne da jim že na začetku življenja zagabijo nadaljno voljo do učenja in z tem pot do boljšega življenja in več znanja inovativnosti zmožnosti razsojanja in samostojnosti saj si le tako lahko izboljša status. - naši politiki pa namesto da se borijo za volivce naj začnejo misliti na to kako bodo te stvari izpeljali (z temi besedami pa nimam namena nikogar kritizirati temveč le vzpodbujati)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/222.txt sokol 222 0 2834 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2009-11-28 https://predlagam.vladi.si/predlog/222 Zakon o dedovanju - 128.člen Popravek "Zakon o dedovanju (ZD) 128. člen (1) Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. (2) Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. (3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. (4) Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. (5) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. Predlagam da se vključi tale odstavek; 6. Republika Slovenija oziroma občina lahko uveljavlja zakonito zastavno pravico na stvareh, ki so bile v lasti osebe, v času ko je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu (5) ods., ne pa na stvareh pridobljene kasneje. In najkasneje v 10 ( desetih) letih od zadnjega prejemka pomoči. Po 10 (desetih) letih terjatev zastara." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2255.txt demokrat21 9 2255 2012-02-08 19 8313 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma pojasnjujemo, da je 22. 10. 2016 začela veljati novela ZD-C, s katero je bil noveliran tudi 128. člen Zakona o dedovanju (ZD; Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ in 31/13 – odl. US), ki sedaj določa sledeče: »(1) Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. (2) Če gre za zapuščino brez dedičev, ki postane last Republike Slovenije, se ne glede na določbe predpisov o socialnem varstvu, dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do celotne višine prejete pomoči, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. (3) Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. (4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. (5) Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, ima v zavarovanje svoje terjatve iz prejšnjega odstavka do celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. (6) Za pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu se šteje vse, kar je zapustnik zaradi slabega premoženjskega stanja prejel na podlagi zakona ali splošnega akta občine v denarju ali v obliki oprostitve plačila. (7) Dedovanje premoženja osebe se po tem členu omeji tudi do višine vrednosti stroškov pogreba, če je stroške pogreba krila občina v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.«. Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se torej po novelirani ureditvi omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Dikcija, da se dedovanje »omeji do celotne višine prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače«, pomeni, da se del premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, ne deduje, natančneje takšno premoženje ne postane del zapuščinske mase, ki je predmet dedovanja. Vrednost tega dela premoženja mora torej biti enaka vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre; Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16) pa v 54.a členu določa drugače, in sicer: »(1) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika. (2) Za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji. (3) Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 eurov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati: in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je prejel največ osemnajstkrat ali je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije. ZSVarPre torej določa, da se v večini primerov dedovanje ne omeji v vrednosti celotnih prejemkov socialne pomoči, v nekaterih primerih (ko gre za kratkotrajne) pa se prejemki iz naslova socialne pomoči sploh ne vračajo oziroma omejitev dedovanja iz tega naslova ni mogoča.«. Tudi če so po navedenih določbah izpolnjeni pogoji za omejitev dedovanja, pa do omejitve dedovanja ne pride, če se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. V takem primeru po četrtem odstavku 128. člena ZD sodišče odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje. Ker pa se dediči obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, je v petem odstavku 128. člena ZD določeno, da ima Republika Slovenija oziroma občina, iz proračuna katere se je pomoč financirala, v zavarovanje te svoje terjatve do njenega celotnega poplačila zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino. Zakonita zastavna pravica je torej določena le za navedeno situacijo, določena pa je z namenom hitrejšega postopka poplačila terjatve države oziroma občine, če do njenega plačila ne pride prostovoljno. V primeru prostovoljnega plačila zastavna pravica države oziroma občine seveda preneha. V predlogu je predlagano tudi, da bi država oziroma občina lahko uveljavljala zakonito zastavno pravico, kar pomeni, da bi imela tudi možnost, da je ne uveljavlja. Možnost države oziroma občine, da se ne poplača iz zapuščine, določa že 129. člen ZD: »(1) Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. (2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko občina odpove tudi pravici do povračila stroškov pogreba, ki jih je krila v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (3) Republika Slovenija in občina se lahko odpovesta pravici po prejšnjih odstavkih v treh mesecih od dneva, ko sta bili obveščeni o uvedenem dedovanju.«. Določba 129. člena torej upošteva tudi situacije, ko zapustnikovi dediči ne bi mogli povrniti pomoči, ki jo je prejel zapustnik, ker so sami potrebni pomoči. Poleg tega je bila z ZD-C dodana še ena možnost, po kateri ne pride do poplačila, in sicer, če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenije ali občine, pomenilo obremenitev za državo ali občino oziroma bi z njegovim upravljanjem ali posli razpolaganja imeli nesorazmerne stroške. Sklepno dodajamo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije ob odločanju o ustavni skladnosti ureditve omejitve dedovanja besedilo 128. člena takrat veljavnega Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 17/91-I) sicer razveljavilo (odločba U-I-330/97-28 z dne 30. 11. 2000 - Uradni list RS, št. 117-4907/00), saj je bilo s stališča 33. člena Ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine in dedovanja, sporno, da so smeli dediči na podlagi takrat veljavnega tretjega odstavka 128. člena ZD povrniti vrednost prejete pomoči le v soglasju z dajalcem te pomoči. Je pa ob tem v obrazložitvi odločbe navedlo tudi, da je zakonodajalec z ureditvijo v 128. členu ZD »posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov (prvi odstavek 50. člena Ustave). Za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena Ustave nujen. Po določbi prvega odstavka 50. člena Ustave imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Socialna država (2. člen Ustave) je na temelju pravice do socialne varnosti ogroženemu posamezniku dolžna zagotoviti ustrezno pomoč in te pravice posameznika ne sme ogroziti z neupravičenim siromašenjem skladov za zagotavljanje te pomoči. Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika v konkretnem primeru zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči. V nasprotnem primeru bi država neupravičeno zmanjševala sredstva za zagotavljanje pomoči drugim, ki to pomoč potrebujejo, ker nimajo drugih ustreznih sredstev za življenje.« Glede na opisano menimo, da je veljavna ureditev, upoštevaje ureditev v 54.a členu ZSVarPre, ustrezna in predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2018-04-16 2012-01-10 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/2255 Davek od obresti na depozite Predlagam spremembo načina plačila davka od obresti na vezana sredstva za fizične osebe pri hranilnicah in bankah. Po preteku vezave naj se prejemniku obresti izplača neto znesek. S tem odpade nepotrebna obveznost napovedi dohodka od obresti, varčevalec - fizična oseba dobi svoj del dohodka od kapiatala že ob preteku vezave, prav tako država. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2277.txt Ada Klari 12 2277 2012-02-23 6 5570 Nezadostna podpora 2012-01-25 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/2277 Sprememba stopenj DDV "V razpravo dajem predlog o spremembi stopnje Davka na dodano vrednost. Predlagam, da se uvede enotna stopnja DDV. Ta stopnja bi bila lahko kakšen odstotek nižja od sedanje osnovne stopnje, npr. 17%. Znižana stopnja 8,5% za hrano naj se ukine. To predlagam iz dveh razlogov. 1. Znižanje splošne stopnje DDV bi pozitivno vplivala na maloprodajne cene večine proizvodov, saj je trenutno pritisk nanje zelo velik, kar bi pospešilo potrošnjo. 2. Obstoj znižane stopnje, ki naj bi ohranjal nizke cene osnovnih življenskih potrebščin je izgubil svoj namen, saj producira predvsem višje profite trgovcev s prehrambenimi izdelki, ki svoje cene tako ali tako oblikujejo v skladu z sposobnostmi trga in elastičnostjo povpraševanja, ki je pri izdelkih, ki padajo v to skupino izredno nizka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/228.txt AnžeŠinkovec 228 0 6611 Neustrezen Podoben predlog je že v glasovanjuPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/37 2009-11-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/228 Sprememba ZKZ - odprava odškodnin "Predlagam vladi spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih in sicer, da se odpravi odškodnina za spremembo namembnosti zazidljivih kmetijskih zemljišč. Tole spremembo predlagam, ker se mi zdi odškodnina zelo visoka in precej nesmiselna, kajti ne glede na to, da človek pozida npr. le 350 m2 (stavba, parkirišče, dovoz), mora plačati odškodnino za celotno parcelo, tudi če celotna parcela ni zazidljiva. Pomembno dejstvo je tudi, da je bilo od sprejetja davka izdanih veliko manj gradbenih dovoljenj, saj ljudje enostavno nimajo denarja, kar posledično finančno ogroža občine, saj le-te ne dobivajo denarja (komunalni prispevek)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2288.txt nyah 2288 0 1933 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je že pridobil odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2066/null/answers 2012-01-27 https://predlagam.vladi.si/predlog/2288 Znižanje osnovne stopnje DDV in ukinitev znižane stopnje DDV "V razpravo dajem predlog o spremembi stopnje Davka na dodano vrednost. Predlagam, da se uvede enotna stopnja DDV. Ta stopnja bi bila lahko kakšen odstotek nižja od sedanje osnovne stopnje, npr. 17%. Znižana stopnja 8,5% naj se ukine. To predlagam iz dveh razlogov. 1. Znižanje splošne stopnje DDV bi pozitivno vplivala na gospodarstvo saj bi pomenila večjo dodano vrednost za vse panoge, v nekaterih pa, kjer je pritisk konkurence dovolj močan, verjetno celo znižanje cen. 2. Obstoj znižane stopnje, ki naj bi ohranjal nizke cene osnovnih življenskih potrebščin je izgubil svoj namen, saj producira predvsem višje profite trgovcev s prehrambenimi izdelki, ki svoje cene tako ali tako oblikujejo v skladu z sposobnostmi trga in elastičnostjo povpraševanja, ki je pri izdelkih, ki padajo v to skupino izredno nizka. Slednje se je deloma potrdilo ravno pred kratkim, ko se je znižala davčna stopnja za prodajo knjig na vseh fizičnih nosilcih, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, frizerske storitve, manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. V nasprotju s pričakovanji, da nižji davek pomeni nižje cene, da so nekatere verige frizerskih salonov že odgovorile, da cen ne bodo znižale." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/230.txt AnžeŠinkovec 11 230 2010-02-03 8 5482 Nezadostna podpora 2009-11-30 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/230 Oprostitev premije za dodatno zdravstveno zavarovanje za brezposelne osebe, prijavljene na ZRSZ in n "Predlagam, da se za vse brezposelne osebe, ki so na ZRSZ (Zavodu RS za zaposlovanje) prijavljeni kot iskalci zaposlitve in niso opravičene do prejemanja redne denarne pomoči (oz. izredne denarne pomoči), oprosti plačilo premije za dodatno zdravstveno zavarovanje oz. se za čas brezposelnosti ""zamrzne "" plačilo premije za dodatno zdravstveno zavarovanje (kot v primeru prejema redne denarne pomoči), saj brezposelne osebe nimajo vira dohodka, s katerim bi lahko plačale dodatno zdravstveno zavarovanje, prejemniki denarne pomoči pa imajo vir dohodka, s katerim bi si dodatno zdravstveno zavarovanje lahko plačali, pa so upravičeni do neplačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja za čas prejemanja redne denarne pomoči." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2308.txt Petka 2 2308 2012-03-07 10 13422 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki se krije iz državnega proračuna, upravičena le brezposelna oseba, ki je upravičena tudi do prejemanja denarne socialne pomoči – pod pogojem, da navedenih pravic nima zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (tretji in četrti odstavek 24. člena ZZVZZ). Omenjeno ne pomeni, da Republika Slovenija brezposelnim osebam, ki so hkrati tudi upravičene do denarne socialne pomoči, iz državnega proračuna plačuje prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ampak krije le razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, če je brezposelna oseba zdravstveno storitev koristila. Brezposelna oseba, ki ni upravičena do prejemanja denarne socialne pomoči, pa po veljavni zakonodaji (po ZZVZZ) premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje poravna sama. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju torej ne predvideva oprostitev plačila premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, temveč predvideva skrb za socialno najbolj ogrožene prebivalce z zagotavljanjem kritja doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev v breme proračuna Republike Slovenije. Upravičenci do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev so lahko le socialno ogrožene osebe. Status brezposelne osebe še ne pomeni, da je oseba brez prihodkov (prejema lahko npr. nadomestilo za brezposelnost, prejemke po podjemni ali kakšni drugi pogodbi), za osebe, ki pa so socialno ogrožene, pa veljavna zakonodaja že predvideva ustrezno rešitev. Ker pa delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance in ministrstva za zdravje, pripravlja novo zakonodajo za področje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bomo predlog občana posredovali tej delovni skupini." 2012-03-23 2012-02-07 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/2308 delo pravice do dela in plačila "Delo inplačilo za delo mora biti pravično to vsi vemo,da nekateri na račun delavcev dobro zaslužijo in jih izkoriščajo to tudi vemo.Vemo pa tudi da dosti delavcev izkorišča svoje delodajalce po starem reku ""da me tako malo kot lahko malo jaz delam ne moreš plačati "" pa je tudi res. Delavce v naši državi in še kje bi bilo treba naučiti , da lahko zaslužijo dosti več z efektivnejšim delom in jih temu primerno tudi vzpodbujati .Brez dvoma bi treba s strani države vzpodbuditi delodajalce in delavce da se šolajo v svojih poklicih saj bomo le z tem prišli do večjega dodanega dela in z tem do boljših plačil .Našim ljudem je treba dati v srce že v mladih letih , da je dober delavec le tisti ki ima voljo do efektivnega dela ,kar pa od njega zahteva dosti učenja in truda in v tem primeru ga bo delodajalec tudi moral bolje plačati saj bo za njega z svojim znanjem neprecenljiva vrednost. Našim sindikalistom pa je treba povedati da se morajo tudi oni naučiti iskati rešitve saj ni njihova naloga hujskanje neukih delavcev. Za zaključek bi treba reči da bo treba korenito spremeniti način razmišljanja po vrstnem redu : - starši moramo svojim otrokom povedati da je vsako delo častno v kolikor ga bodo častno opravljali in jim ne govoriti da naj se učijo zato da ne bodo rabili delati in trpeti kot oni - učitelje je treba naučiti kako naše otroke učiti kako naj razmišljajo in ne da jim že na začetku življenja zagabijo nadaljno voljo do učenja in z tem pot do boljšega življenja in več znanja inovativnosti zmožnosti razsojanja in samostojnosti saj si le tako lahko izboljša status. - naši politiki naj omogočijo z zakoni priporočili oziroma drugimi načini da bi se stvari začele pomikati v smeri ki bi omogočila delovanje gornjih dveh predlogov Verjetno pa to ni predlog ki bi rešil stvari v kratkem roku ampak je dolgoročni postopek ki pa ga moramo ravno zaradi tega začeti obravnavati čimprej" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/231.txt sokol 231 0 3283 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2009-11-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/231 MOŽNOST OPRAVLJANJA DELA KLJUB BOLNIŠKEMU STALEŽU ZARADI POŠKODBE IN HKRATNO IZPLAČILO ZAVAROVALNINE "Predlagam, da se uvede možnost opravljanja dela na delovnem mestu, kljub temu, da je oseba v bolniškem staležu zaradi poškodbe. Ob tem pa se naj osebi, ki ima sklenjeno zavarovanje za dnevno odškodnino zaradi poškodbe, izplača odškodnina za čas trajanja zdravljenja. Sedaj se dogaja, da je nekdo v bolniškem staležu npr. zaradi zvina gležnja in ima mavec, opravlja pa delo v pisarni. Če bi sam želel na delo bi se lahko vrnil na delo ob odobritvi lečečega zdravnika, khrati pa bi dobil izplačano zavarovalnino za dnevno odškodnino za čas trajanja zdrvaljenja, ne pa kot sedaj, ko jo dobi izplačano za čas trajanja bolniškega staleža. Odškodnina bi naj bila zaradi bolečin, trpljenja itd, ne pa da je za čas odsotnosti z dela. S tem bi se doseglo, da bi bilo manj odsotnosti z dela in posledično več prihranka za podjetja, hkrati pa tudi denarnica zaposlenega ne bi tako trpela. Zaradi bolezni in obiskov pri zdravniku ima tako že večje stroške, ko je v bolniški pa ima zaradi tega še manj denarja. Tudi če delavec pride opravljat delo in ga opravlja komaj polovično, je to bolje kot če ga ni in ga sploh ne opravlja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2319.txt radko hriberšek 6 2319 2012-03-13 2 2008 Nezadostna podpora 2012-02-13 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/2319 Uvedba inšpekcijskih služb "Pozdravljeni. Da najprej razložim zakaj uvedba inšpekcijskih služb. Te sicer obstajajo, a bi bilo trenutno za državljane mogoče celo bolje če nebi obstajale. Inšpekcijske službe v sloveniji delujejo zelo selektivno. Namreč za tiste delodajalce ki imajo praviloma srednje velika ali velika podjetja se daje vtis kot da se jih bojijo oz. popolnoma odpovedo. Pa naj bodo katerekoli inšpekcijske službe. Še posebej bi pa izpostavil te ki bi morale nadzorovati škodljive vplive na okolje in ljudi, ter inšpekcijske službe ki se ukvarjajo z kršitvami do delavcev. Po drugi strani so do malih podjetij ki niso še tako finančno močne ter s.p. zelo neprizanesljive. Za takšno dvolično stanje mislim da so možni le trije vzroki. 1. vse inšpekcijske službe so podkuplive in jih v praksi vedno podkupijo da ima podjetje mir. 2. So popolnoma nezainteresirane za delo. Podjetij se dejansko bojijo (njihovih odvetnikov in drugih oblik izsiljevanj), zato pa se toliko bolj spravljajo na male podjetnike. 3. so popolnoma nesposobni za delo. Vsi vemo kako lahko katerokoli podjetje zelo onesnažuje okolje. S tem začasno prenehajo šele s tem, ko gredo ljudje na ceste oz. koskoraj vdrejo v tovarno. Kar se tiče pa problemov v zvezi z delavci pa vam takoj naštejem nekaj hudih primerov kršitev delovnih pogodb, kolektivnih pogodb, mobinga, ter drugin kaznivih dejanj. Vse te zgodbe sem slišal na lastno uho od različnih zaposlenih v podjetjih ki jih bom imenoval. 1. primer trgovine Hofer Večino prodajalk imajo zaposlenih za polovični delovni čas oz. manjši od polnega, prodajalci pa so prisiljeni delati še celo več kot polni delovni čas. Tako dobijo kar veliko število + ur na mesec, ki pa so dejansko veliko manjše od realno narejenih ur. A jim te + ure čez nekaj dni delodajalec preprosto izbriše. Za nagrado za pridno delo (če nekdo več mesecev dela za 3) pa ne boste verjeli dobi plačano kakšno uro več. Vse je dokumentirano (ure, čas delavca na delovnem mestu, pogodba, ki je kršena,...) in nikomu nič. Kje so inšpektorji? 2. Primer je iz trgovine Dipo iz lj-rudnik. Tam je bil pred časom nek delovodja, ki je med drugim ocenjeval prodajalke z delovno uspešnostjo. Katera je znjim sexsala si je delovno uspešnost zagotovila. katera pa ne pa je padla na dno delovne uspešnosti. 3. primer javni zavod - šola nekje v lj - učiteljica ima med delovnim časom večkrat 1 uro ko ne predava. mora pa takrat pripraviti mnogo stvari za nadaljne delo. A se ji ta ura ne upošteva, pravtako de mnogo premalo vrednoti delo na domu kjer popravlja kontrolne naloge, pripravlja snov,... 4. primer javni zavod klinični center - sestre imajo do 250 delovnih ur na mesec! tako hitro dobijo veliko število + ur za katere so lahko proste (kdaj že?) a denarja zanje pa ne dobijo. 5. koliko je še drugih primerov trpinčenja na delovnem mestu, skrivanja denarja v prevozne stroške, neplačevanja, ... inšpecijskih služb pa ni. Včasih slišimo da jih je premalo. Prosim vas; če inšpektor dela 8 ur na dan, bi moral pregledati v povprečju 2 podjetja na dan. Pa jih po moje tolko na mesec ne, pa saj tako ali tako dobi podkupnino in je vse v redu. Bojim se da če ne boste kmal uvedl inšpekcijskih služb, ki bodo delale tako kot je to potrebno, bodo ljudje vedno bolj v stiski. To pa zna biti zelo nevarno. Ljudje so že zdaj zelo v hudih stiskah s službo in ne bodo prijavili inšpekcijski službi takšnega ravnanja ali šli na sodišče. Bojijo se. Inšpekcijske službe morajo same odkriti nepravilnosti. Med drugim tudi z pogovori zaposlenih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2329.txt BV 0 2329 2012-03-20 3 1605 Nezadostna podpora 2012-02-20 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2329 Sprememba ZDoh-2 glede plačila davka od dobička iz kapitala pri brezplačni odsvojitvi nepremični "Predlagam dopolnitev zakona o dohodnini (ZDoh-2) v delu, ki se nanaša na dobiček od kapitala in sicer oprostitev plačila davka v primeru brezplačne odsvojitve kapitala (nepremičnine) v last države in samoupravne lokalne skupnosti ter v primeru sklenitve prodajne pogodbe z države ali samoupravno lokalno skupnostjo, ki je sklenjena namesto razlastitve, namreč: 1) Po 94. členu navedenega zakona se za odsvojitev kapitala šteje tudi dajanje kapitala v dar. Pri tem je nesporno dejstvo, da darovalec nima nobenega dobička zaradi odsvojitve kapitala na tak način. V kolikor je zakon tako zastavljen zaradi morebitnih zlorab, je tako določilo še smiselno, nikakor pa to ni smiselno, ko darovalec kapital (nepremičnine) prenaša v last samoupravnih lokalnih skupnosti ali države. Po ZDoh-2 pa je darovalec v takšnem primeru zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala. Torej, če nekdo državi ali samoupravni lokalni skupnosti brezplačno v last izroči zemljišče, ki ga ta potrebuje, denimo za cesto (brez, da bi za to zahteval plačilo), plača davek od dobička iz kapitala, (v kolikor je ocenjena vrednost tega zemljišča ob odtujitvi višja od vrednosti ob pridobitvi), ne glede na to, da dobička dejansko nima. Glede na to, da država in samoupravna lokalna skupnost nista zavezanki za plačilo davka na dediščine in darila po Zakonu o davku na dediščine in darila, se zdi smiselno, da tudi nasprotna stranka v primeru podaritve nepremičnine ni zavezanec za plačilo davka od dobička iz kapitala. 2) Po interpretaciji Davčne uprave RS se davek od dobička iz kapitala plača tudi v primeru prodaje, ko je pogodba sklenjena namesto razlastitve, ne glede na tretji odstavek 95. člena ZDoh-2, in sicer zato, ker v primeru razlastitve do sklenitve pogodbe dejansko ne pride, navedeni člen pa posebej ne navaja tudi primera prodajnih pogodb, ki so sklenjene namesto razlastitve tako kot npr. Zakon o davku na promet nepremičnin v drugi alinei 10. člena." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2337.txt Julija 0 2337 2012-03-15 0 1963 Nezadostna podpora 2012-02-15 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/2337 Sprememba režima plačevanja kazni "Predlagam sistem da lahko osumljenca/oškodovanca kaznujejo po višini njegove plače in odbitnega procenta od nje recimo če ima ta človek plačo 2000€ dobi globo 30% od teh 2000€ če ima nekdo plačo 600 oz 700€ tako kot vsak povprečni slovenec z slabšo izobrazbo pa 30% na njegov dohodek z tem bi lahko odpravili preveč stresne in boleče situacije nekaterim državljanom in verjetno tudi zmanjšali kakšne druge kriminalne aktivnosti kajti kazni večje od minimalne slovenske plače bi znale človeka potegniti na slabo stran življenja medtem ko če bi uporabili preprosto to metodo bi se enako zamislil nad svojim prekrškom človek z 2000€ kot človek z 600-700€ kazni kajti v nobenem primeru ne pride lepo skozi in visoke kazni preprosto nebodo zaustavile nesreč norci bodo se še vedno našli ali pa jih bodo kazni na koncu naredile še bol nore Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2345.txt zelektron 2 2345 2012-03-20 12 2718 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZP-1) že sedaj določa odmero globe glede na premoženjsko stanje storilca prekrška, in sicer se premoženjsko stanje upošteva: 1) V rednem sodnem postopku, ki poteka na podlagi obdolžilnega predloga: 26. člen ZP-1 določa splošna pravila za odmero sankcije, ki se odmeri v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep; pri tem se upoštevajo vse okoliščine (olajševalne in obteževalne), ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Tretji odstavek navedenega člena med drugim določa, da se pri odmeri globe upošteva tudi storilčevo premoženjsko stanje, višina njegove plače, njegovi drugi dohodki, njegovo premoženje in njegove družinske obveznosti. 2) Upoštevanje premoženjskega stanja storilca prekrška je mogoče tudi v primeru, ko prekrškovni organ izda odločbo o prekršku v hitrem postopku o prekršku (56. člen ZP-1), pa zakon omogoča izrek globe, ki je višja od najnižje predpisane globe, torej znotraj razpona (tretji odstavek 52. člena ZP-1), saj se v tem primeru smiselno uporablja, kot pri točki 1) tega dopisa, tretji odstavek 26. člena ZP-1. Kot torej izhaja iz navedenih določb ZP-1, se premoženjsko stanje storilca prekrška po veljavni zakonodaji že upošteva pri odmeri globe, kadar je ta predpisana v razponu. Premoženjskega stanja storilca prekrška torej ni mogoče upoštevati le v primerih, ko je globa predpisana v fiksnem znesku (npr. odloki občin) in v primerih, ko zakon ne dopušča izreka globe, ki je višja od najnižje predpisane mere (izdaja plačilnega naloga po 57. členu ZP-1). V nadaljevanju Ministrstvo za pravosodje in javno upravo navaja razloge zaradi katerih v določenih primerih ni mogoče izreči globe ob upoštevanju premoženjskega stanja storilca prekrška: prekrškovni organi bi morali imeti neposreden (elektronski) dostop do uradnih evidenc, ki bi vodile podatke o premoženjskih razmerah kršitelja, kar pa zaradi tehničnih razlogov trenutno ni možno; mnogi kršitelji skrivajo svoje premoženje tako, da je napisano na drugega družinskega člana ali sorodnika, zato se kot vprašanje postavlja tudi verodostojnost podatkov iz uradnih evidenc; v materialnih predpisih, ki določajo prekrške, bi bilo treba vse določbe o globah spremeniti tako, da bi se določile v razponu, saj so v nekaterih predpisih globe določene v fiksnem znesku, pri tem pa je treba opozoriti tudi na to, da občine lahko predpišejo globe le v fiksnem znesku (sedmi odstavek 17. člena ZP-1) in ne v razponu; poleg tega tudi Ustava RS v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Drugi odstavek 14. člena Ustave RS pa določa, da so pred zakonom vsi enaki. To pomeni, da je vse veljavne pravne predpise treba uporabljati na enak način za vse osebe, na katere se nanašajo. Obenem to pomeni, da mora biti že norma oblikovana tako, da enake primere obravnava enako. Na koncu Ministrstvo za pravosodje in javno upravo podaja še dodatno utemeljitev: plačilni nalog je namenjen sankcioniranju kršiteljev »na kraju samem«, zato bi morale biti globe za prekrške, ki jih pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa osebno zaznajo ali ugotovijo s pomočjo tehničnih sredstev ali naprav, predpisane v ustreznih zneskih v predpisih, ki določajo prekrške (upoštevaje različen socialno ekonomski položaj kršiteljev). Postopek z izdajo plačilnega naloga naj bi bil hiter, zato je kršitelju omogočeno plačilo polovičnega zneska globe še v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, če ne vloži zahteve za sodno varstvo. Ravno možnost plačila polovičnega zneska globe je eden od možnih načinov upoštevanja dejstva, da imajo nekateri kršitelji nizke dohodke. Na podlagi drugega odstavka 57. člena ZP-1 pa ima kršitelj tudi možnost plačati globo na obroke, na to pravico pa je izrecno opozorjen v plačilnem nalogu. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo na podlagi navedenega meni, da je implementacija izrekanja glob na podlagi ekonomsko socialnih kriterijev v postopku z izdajo plačilnega naloga vprašljiva tako z vidika učinkovitosti in hitrosti tega postopka kot tudi z vidika ustavnosti." 2012-04-04 2012-02-20 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/2345 za ukinitev sodišč ter njihov pregon "Predlagam sprejetje zakona o smrtni kazni sodnikov,odvetnikov , ki zlorabljajo položaj in izvajajo organizirani kriminal z njihovimi ljubljenčki . Za njihove kriminalne sklepe naj odgovarjajo z lastnim premoženjem. Predlog sprejetja zakona o demokratičnih volitvah sodnikov . Naj jih volijo državljani ne da se ta golazm medsebojno dogovarja in pošten sodnik nima mesta . Še najbolje bi bilo ukinitev sodišč ." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2350.txt Zmago Ražem 2350 0 663 Neustrezen ukinitev sodišče (sodne veje oblasti) ni v pristojnosti Vlade RS 2012-02-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/2350 cene nepremicnin "Nepremičnine so temeljni problem trenutnega slabega stanja slovenskih bank, ki jih bo potrebno znova reševati s slovenskim davkoplačevalskim denarjem. Jasno je, da bo potrebno sprejeti tudi hud udarec znižanja cen nepremičnin (to je nakazala prav Evropska komisija s pozivom po pojasnilih glede višanja cen nepremičnin v času konjukture). Nekaj ukrepov v razmislek: - znižanje stopnje DDV-ja za novogradnje, s čimer se zniža končna cena nepremičnine (z 20% na npr. 8.5%, in sorazmerno na 5% za socialne gradnje), z veljavnostjo za nazaj, od trenutka ko se je uveljavila nova stopnja obdavčitve za novogradnje itd.; davkoplačevalcem, torej kupcem, je morda primerno vrniti preveč plačan DDV, pri tem pa je potrebno obenem vplivati na davek na dohodnino, kjer se v tem primeru vrnjen znesek davka všteva v davčno osnovo; - sprememba dohodninske lestvice, pri čemer se uvedeta več novih stopnji, za dohodke nad 13500 € letno, 31%, za dohodke nad 17500 € 33,5%, za dohodke nad 22000 € 35% in za dohodke nad 25000 € letno 37%; nad tem 41%. S tem pridemo do pravičnejše razdelitve in spoštovanje temeljnega načela obremenitve dohodkov fizičnih oseb. V ZDoh-1 je treba ponovno uvesti davčno olajšavo za nakup prvega stanovanja (upoštevajoč morebitna izigravanja, s pomočjo povezanih oseb itd.), pri tem pa se upošteva višina nakupa do npr. 150 000 €. - uvede se davek na luksuzne dobrine, kot so plovila, zasebna letala, vozila višjega in visokega cenovnega razreda, pri čemer se predmet obdavčitve definira s stvarnim opisom ter z določitvijo minimalne vrednosti, upoštevajoč temeljne usmeritve primerljivih tržnih cen itd., ter s spregledom lastništva (direktor d.o.o. itd.); med luksuzne štejejo tudi nepremičnine, ki ne služijo stanovanjskim potrebam zavezanca, s progresivnim obdavčenjem se poseže po premoženjskem stanju (neodvisno od obdačitve dohodkov iz kapitala); - uvedba materialne odgovornosti za člane vodstev bank, v določenem odstotku od letne izgube banke (enako bi veljalo za druge finančne družbe, kot npr. zavarovalnice), razen če član vodstva ne dokaže drugače (torej da ni odgovoren za izgubo ...), z možnostmi za zaseg premoženja (tudi družinskega) ter prepovedi opravljanja podobnih funkcij za nadalnjih 10 let oziroma kateregakoli položaja s podobnimi odgovornostmi, ne glede na njegovo vlogo v lastništvu družbe (enoosebni d.o.o.) - uvedba finančne policije; očitno ne želimo priti v položaj, kjer bomo državo razprodali zato, ker je davčna izvršba neučinkovita (primer Grčije, kjer je morala država v široke reforme, ki so/bodo prizadele 'navadne' državljane, pri tem pa je jasno in javno znano, da je državi peščica posameznikov, tamkajšnjih tajkunov, dolžnih preko 100 mrd €, s čimer bi država že pred vstopom IMF itd. popravila stanje javnih financ)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2359.txt jp1 0 2359 2012-03-20 0 788 Nezadostna podpora 2012-02-20 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/2359 Davek na nepremičnine Davek na nepremičnine ni in ne more biti ustaven v Sloveniji. Države je tista, ki mora zagotavljati nedotakljivost privatne lastnine, ne pa da je njen namen postopna nacionalizacija, kar davek na nepremičnine realno je. To, da država rabi denar, ni upravičljiv razlog posega v lastninsko sfero posameznika. Država lahko posega v lastninsko sfero nepremičnin, na podlagi upravičenja skupnosti do posega v izrednim razmerah, ki jih določa ustava, ko z nobenim drugim načinom, lažjim posegom ni mogoč, in ne na podlagi tega, da država rabi denar in da bomo mi tlačani to tudi prisilno plačevali, ne glede na to da ustavnega razloga ni. Država mora najti skladnost virov in obsega javne uprave, v delu birokracije; v delu servisiranja gospodarstva pa je smiselna. Tako nikakor ni mogoč davek na nepremičnine, država naj si financira svoje izdatke po viru stroškov in ne po možnosti izkoriščanja svojih državljanov, najlažje se je prisesat na nepremičnine, ki so v državi in jih vsak rabi za svoje in preživetje družine. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2365.txt boljedanes 2 2365 2012-03-22 1 2223 Nezadostna podpora 2012-02-22 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/2365 Obdavčitev nepremičnin Komur se vrednost nepremičnine poveča na primer iz zazidljive v nezazidljivo bi moral plačati 20 % davka na povečanje vrednosti ob prodaji. Ne bi se smel upoštevati rok od pridobitve nepremičnine temveč rok od spremembe dodane vrednosti nepremičnine. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2367.txt janez novak 2 2367 2012-03-22 2 916 Nezadostna podpora 2012-02-22 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/2367 Ukinitev študentskega dela "Predlagam vladi, da ukine študentski servis in delo preko študentskega servisa Vem, da je podobna tema že bila, pa sem kljub temu odprla novo. Poznam vse več primerov, ko na določeno delovno mesto raje zaposlijo študente, ki sploh niso ustrezno kvalificirani za tisto delovno mesto in niti nimajo prav nobenih izkušenj. Seveda – cenejša delovna sila, ni treba plačevati davkov, malice, potnih stroškov in prispevkov za ZPIZ, hkrati pa gre to v škodo vseh redno zaposlenih in tistih, ki iščejo delo, pa ga zato ne dobijo, ker bodo delodajalci pač za tisto delo, ki ga brezposelni iščejo, raje zaposlili študenta preko študentskega servisa zaradi nižjih stroškov. Mislim, da je šlo to v tej državi že krepko čez meje, kar se študentskega dela tiče, ki niti ni ustrezno nadzorovano. Nekateri tudi delajo preko drugih napotnic, goljufajo, tisti, ki majo lastno napotnico, pa pridejo delat, ko pač pridejo, več časa so celo odsotni, kot pa prisotni na delovnem mestu, skratka upravičeni so zmeraj izostankov, v nekaterih firmah, trgovinah in ustanovah pa imajo res ogromno dela in bi rabili redno ter zanesljivo delovno silo, ki bi na delo prihajala vsak dan. Nekako še razumem, če se kaj takega dogaja pri privatnikih, da pa se to dogaja celo v državnih službah in celo vrtcih, pa je nedopustno. Da ne bo pomote... Sama sem redno zaposlena in opravljam delo, ki me veseli, vendar poznam izobražene ljudi, ki so v stiski, različnih dolgovih, morali bi se nujno zaposliti, pa zaposlitve ne dobijo, ker jim država, dejansko tudi s podporo študentskemu delu, krati pravico do zaposlitve. Ve se, da tudi tole zaposlovanje študentov preko študentskega servisa dolgoročno vodi v propad pokojninskega sistema in v vse več brezposelnih. Sprašujem se pa tudi, kaj imajo študentje od študentskega dela. Delovna doba jim itak ne teče. Dejansko so skoz na mrtvi točki, sploh če ne opravljajo izpitov. Študentje imajo tudi neko predhodno izobrazbo in bi se lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in si našli zaposlitev, če že želijo delati ob študiju. Sprašujem se že, ali boš moral biti v tej državi študent, da boš lahko dobil delo??? To se lahko upravičeno vprašamo, saj je povpraševanje delodajalcev po študentih vse večje, kdo pa bo potem sploh še vplačeval v pokojninsko blagajno??? Jaz sem mnenja, da študentje naj študirajo, če so se že za to odločili, država pa jim naj financira študij s štipendijami za tiste, ki si študija brez teh ne bi mogli privoščiti. Lahko bi to uredili tudi s kakimi potrošniškimi krediti, ki bi omogočili študentom plačilo študija, ko pa bi se zaposlili, pa bi jih začeli vračati oziroma odplačevati. Nimam drugače nič proti študentom, vendar študenti bi naj v prvi vrsti študirali, v zadnjem času pa opažam, da vse drugo bolj počnejo, kot študirajo. Delajo, se zabavajo, popivajo po barih, nekateri so dejansko večni študentje in svoj status izkoriščajo... Žal mi je, da moram to napisati, vendar dejansko se je vse obrnilo tako, da študentje kradejo delo brezposelnim. To se v neki razviti državi oziroma državi, ki bi naj to bila, ne bi smelo dogajati. Upam pa, da država ne podpira tega študentskega dela le zaradi lepše statistike oziroma manjšega števila v evidenci brezposelnih. Torej, brezposelne zaposlit, študentje pa naj študirajo, kar je tudi njihova naloga, država pa naj financira šolanje tistim, ki tega niso finančno zmožni, ali pa vsaj omogoči najem kreditov, ki bi jih kasneje ob zaposlitvi vračali. Tako imajo to urejeno razvite države. Če tega vlada ne bo storila, se tudi mi ne smemo čuditi, zakaj bomo morali vsi delati do 65. leta starosti. Ob takem sistemu, kot ga ima trenutno Slovenija, je to kar za pričakovati. Kdo pa bo sploh še dejansko delal in prispeval v pokojninsko blagajno?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/237.txt Rose 237 0 2963 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/190 2009-12-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/237 Vpisovanje stanja prevoženih kilometrov za osebna vozila ob tehničnih pregledih "V Sloveniji je prodaja rabljenih osebnih vozil precej razširjena. Zato imamo veliko trgovcev, avtohiš oziroma posrednikov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Zgodb o prodaji vozil s nazaj vrtenimi števci prevoženih kilometrov je bilo že nešteto in verjetno vsak Slovenec pozna nekoga oziroma je bil sam deležen opeharjenja iz strani trgovca, kar povzroča veliko nezadovoljstvo, saj avto ni majhen strošek. Zato predlagam sedanji vladi oz. pristojnemu ministru, naj samo toliko spremeni zakon oz. pravilnik, ki obsega tehnične preglede vozil, da se ob vsakem tehničnem pregledu oziroma podaljšanju registracije vozila na potrdilo o t.p. ali še bolje, na prometno dovoljenje zapiše stanje prevoženih kilometrov na vozilu na dan opravljanja tehn. pregleda. Ta majhen ukrep bi krepko zmanjšal možnost zavajanja potrošnikov ob nakupih rabljenih vozil, predvsem tistih starejših od 4 let.(po 4 letih od 1. reg vozilo opravi 1. t.p.) Lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2379.txt Uroš Milavec 0 2379 2012-03-23 6 4015 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Na podlagi Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) je pripravljen osnutek Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, ki v svojih določbah že predvideva, da se ob tehničnem pregledu motornega vozila ugotavlja število prevoženih kilometrov po stanju na števcu. Ugotovljeno stanje bi se zabeležilo v evidenco registriranih vozil. Ker ima navedena določba tudi finančne posledice, ki se izrazijo v potrebni nadgradnji evidence registriranih vozil, je sprejem navedene določbe odvisen od zagotovljenih finančnih sredstev, ki bodo potrjena skozi rebalans proračuna. Glede na navedeno smo mnenja, da je predlog že obravnavan." 2012-06-15 2012-02-23 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/2379 Izbirno obvezno zdravstveno zavarovanje "Če hočemo kvalitetno in prijazno storitev v normalnem času jo v Sloveniji žal vedno moramo plačati iz lastnega žepa (zobozdravstvo, ginekologija, okolist, fizoterapija, ultrazvok,...). Naš javni sistem je praviloma neprijazen, ima nerazumne čakalne vrste in praviloma nihče za nič ne odgovarja. Vsak mesec damo ogromno denarja za zdravstveno zavarovanje; del tega denarja se vidi neposredno na naši bruto plači, del pa ga odvaja preko delodajalca. Oseba z 1500EUR plače vsak mesec tako nameni za zdravstveno zavarovanje cca 350EUR, v delovni dobi 40let to pomeni cca 168tisoč EUR. To je bistveno preveč za kvaliteto zdravstvene storitve, ki jo prejemamo. Izbirno zdravstveno zavarovanje bi nam naj omogočilo, da bi sami lahko izbrali izvajalca storitve. Da ne bi imeli preveč lažnih bolnikov predlagam 10-20% sofinanciranje za vse zdravstvene storitve do 1000EUR (in seveda ustrezno znižano mesečno premijo)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2380.txt nokia 2 2380 2012-03-23 4 4216 Nezadostna podpora 2012-02-23 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2380 Predlagam da namesto firm vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno banka "Predlagam da se tisti delež bruto plače ki je namenjen za pokojninko in zdravstveno blagajno doda v neto del plače da bo imel vsak posameznik nadzor nad vplačevanjem v pokojninsko in zdravstveno blagajno,in da vplačevanje v pokojninsko in zdravstveno blagajno namesto podjetij prevzamejo banke pri kateri imamo odprt bančni račun,da se ne bomo vsak mesec spraševali ali je naš delodejalec poravnal vse obveznosti do nas.in nas ne bo strah če smo zavarovani in če se bomo sploh lahko upokojili tedaj ko je to predvideno. In da bi bil ta del plače blokiran za lastnika računa in bi bil izključno namenjen za pokojninsko in zdravstveno blagajno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2385.txt peter i 4 2385 2012-03-24 7 1880 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Po osamosvojitvi Slovenije so bili leta 1992 sprejeti novi zakoni s področja socialnih zavarovanj, katerih vsebina pa ima zametke že v začetku 20. stoletja. Tako je bil tudi v nekdanji Jugoslaviji po vzoru večine evropskih kontinentalnih držav, leta 1922 sprejet zakon o delavskem zavarovanju, s katerim je bilo določeno, da mora biti uvedeno obvezno bolniško, nezgodno, pokojninsko zavarovanje in zavarovanje za brezposelnost. Zavarovanja so se uvajala postopno. Eno osnovnih načel obveznega zavarovanja ostaja nespremenjeno, in sicer govorimo o načelu vzajemnosti in solidarnosti, po katerem si subjekti zagotavljajo materialno i socialno varnost tako, da v skladu s svojimi možnostmi plačujejo prispevke, kasneje, ko izpolnijo pogoje, pa uveljavljajo pravice. Pri tem se zagotavlja materialna in socialna varnost tudi tistim osebam, ki si glede na svoj prispevek in pogoje iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti splošne ravni socialne varnosti. Tako imenovani dokladni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja omogoča, da se prispevki zbrani v pokojninski blagajni prerazporedijo glede na potrebe zavarovancev, kadar prispevki posameznega zavarovanca, ki so bili vplačani, ne bi zadostovali za izplačilo pokojnine oziroma minimalne pokojnine. Vendar pa je to le eden od argumentov za takšno ureditev. Potrebno se je namreč zavedati, da je ob morebitnih predvidenih spremembah ureditve pokojninskega zavarovanja, še posebej tako radikalnih, kot je predlagana, predhodno vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti, ali je družba za tako veliko spremembo zrela. Dokladni sitem pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je skozi svojo dolgo zgodovino že dodobra usidral v zavest državljanov, kar se kaže tudi v njihovem pričakovanje, da ob morebitnih izpadih socialne varnosti (izpad dohodka, nizek dohodek, nizka pokojnina,…) za njih poskrbi država. Ravno v obdobju finančne in gospodarske krize, s kakršno se Slovenija spopada zadnja leta, se še toliko bolj zdi, da je veljavna ureditev ustrezna. Dandanes smo vsi izpostavljeni potrebi po varčevanju, tako državnem kot osebne, ne eno ne drugo pa ni izvedljivo brez napora in discipline po odrekanju. Predlagani ukrep namreč vzbuja skrb, da bi posameznikom primanjkovali discipline, ki bi jo sistem zahteval, in sicer, da mesečno del prejetega dohodka nameni za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kaj hitro se lahko zgodi, da bi se prejeti dohodek porabil za tekoče mesečne potrebe, kar pa v času krize pričakovati še pogosteje. Nižji ko je dohodek, težje je del tega dati na stran, pa čeprav v namensko varčevanje za starost, kar pomeni, da bi predlagana oblika zavarovanja pomenila največjo grožnjo že tako bolj ogroženim skupinam prebivalstva. Eden od kazalnikov, da predlaganega ukrepa ni mogoče šteti za ustreznega, je tudi dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je bilo uvedeno v letu 2000. Kljub do danes precejšnjemu številu vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje, pa so ravno v zadnjih letih (gospodarska in finančna kriza) vse pogostejše zahteve posameznikov po enkratnem izplačilu privarčevanih sredstev in s tem izstopa iz zavarovanja. Smo namreč v času, ko je potreba po razpoložljivih sredstvih danes večja, kot potreba po varčevanju za starost. V skladu z zgoraj navedenim menimo, da glede na uveljavljena temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so skozi svojo dolgo zgodovino prišla v zavest posameznika, družba ni pripravljena na tako velike spremembe, še zlasti ne v obdobju gospodarske in finančne krize, s katero se vsakodnevno spopada. Odziv Ministrstva za finance V skladu z Zakonom o socialnih prispevkih (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96-ZDavP, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99-ZPIZ-1, 81/00-ZPSV-C, 97/01-ZSDP, 97/01, 62/10.Odl. US) plačujejo zavezanci prispevke za socialno varnost, med katere sodita tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje, iz bruto plače in iz bruto nadomestil plače za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ni z zakoni drugače določeno. Delodajalci plačujejo prispevke za socialno varnost od bruto plač in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Po 352. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) obvezne prispevke za socialno varnost obračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Obračun prispevkov morajo zavezanci predložiti v predpisani vsebini in obliki ter v njem navesti podatke, ki so resnični, popolni in pravilni glede na posamezen zakon o obdavčenju ter ne smejo spraviti v zmoto organa, pristojnega za pobiranje prispevkov za socialno varnost. Prispevki za socialno varnost se izračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznost za plačilo prispevkov za socialno varnost. V primeru, ko je za zavarovanca dolžan prispevke obračunati in plačati njegov delodajalec ali druga oseba (npr. izplačevalec nadomestila iz socialnega zavarovanja, izplačevalec pokojnine, izplačevalec denarne socialne pomoči, itd.), to stori v obračunu davčnega odtegljaja (tj. v REK obrazcu) hkrati z obračunom akontacije dohodnine. REK obrazec mora zavezanec DURS posredovati najpozneje na dan izplačila dohodka, skladno z 283. členom ZDavP-2. v skladu z 284. členom ZDavP-2 mora na dan izplačila dohodka zavezanec opraviti tudi plačilo obračunane akontacije dohodnine in prispevkov. Davčni organ v skladu z veljavno zakonodajo opravlja nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost. Ta nadzor davčni organ izvaja po zakonsko določenih pravilih, ki so določena enotno za vse davčne zavezance. Na področju obveznosti vključevanja v sistem obveznega socialnega zavarovanja ter obračunavanja in plačevanja obveznih prispevkov za socialno varnost davčni organ izvaja aktivnosti nadzora v vseh oblikah, kar potrjuje tudi visok obseg vplačil obračunanih prispevkov, ki na letni ravni znaša preko 97 odstotkov. Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost je treba obravnavati predvsem z vidika dveh temeljnih skupin zavezancev za prispevke: 1) zavezanci, ki davčnemu organu ne predložijo predpisanih obračunov prispevkov; 2) dolžniki – zavezanci, ki so davčnemu organu predložili obračun prispevkov, vendar prispevkov po obračunu niso plačali. K 1) Davčni organ usmerja veliko aktivnosti v nadzor zavezancev, ki sami ne predložijo obračunov prispevkov, saj v tem primeru obveznost za plačilo prispevkov pri davčnem organu ni avtomatično evidentirana. Zavezanci, ki davčnemu organu ne predložijo predpisanega obračuna prispevkov, niso avtomatično evidentirani kot dolžniki za prispevke, čeprav niso predložili mesečnega obračuna prispevkov in iz tega naslova tudi niso plačali prispevkov. Podatke o teh zavezancih davčni organ pridobi s preverjanjem podatkov o vzpostavljeni podlagi za obvezno zavarovanje zavarovancev, ki jih dnevno pridobiva od ZZZS. Če je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca delodajalec, ki davčnemu organu ne predloži mesečnega obračuna, davčni organ v kontrolnem postopku najprej preveri, ali je bilo dejansko izvedeno izplačilo neto plače zaposlenim, saj je glede na veljavno ureditev obveznost obračuna prispevkov vezana na dejansko izplačilo plače oziroma drugega prejemka. To stori na različne načine: poziva delodajalca k predložitvi obrazca REK-1 oziroma izjave, da plače niso bile izplačane; v primeru neodziva delodajalca poziva tudi zaposlene k predložitvi izjave ali dokazil o prejetih izplačilih; morebitno dejansko izplačilo neto plač davčni organ ugotavlja v uvedenem davčnem inšpekcijskem nadzoru. Če delodajalec pri preverjanju izkaže, da neto plače zaposlenim dejansko ni izplačal, tudi ni dolžan predložiti obračuna prispevkov ter plačati prispevkov, saj po veljavnih predpisih ni določena obveznost mesečnega obračuna prispevkov, če plače dejansko niso izplačane. Podatke o teh delodajalcih Davčna uprava RS (v nadaljnjem besedilu: DURS posreduje Inšpektoratu za delo RS, ki je pristojen za opravljanje nadzora nad izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih – ZDR. Ta zakon v 134. členu določa, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca in da se plača izplača najkasneje v 18 dneh po preteku plačilnega obdobja. Če davčni organ v postopku kontrole ugotovi, da je delodajalec izplačal neto plače, se obveznost za plačilo prispevkov pri davčnem organu evidentira takole: a) na podlagi naknadno predloženega obrazca REK-1 b) na podlagi cenitve osnove za obračun davkov in prispevkov v odločbi (na podlagi prejetih dokazil o dejanskih izplačilih s strani zaposlenih), c) na podlagi odločbe, izdane v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. O ugotovljenih nepravilnostih DURS redno obvešča ZZZS in ZPIZ. Hkrati pa DURS ob ugotovitvah nepravilnosti v zvezi z delovnopravnimi predpisi tudi sam na podlagi zakonskih pooblastil ukrepa in o nepravilnostih obvešča Inšpektorat za delo RS. Če ima ravnanje zavezanca znake prekrška, DURS izvede postopek o prekršku in če ima ravnanje zavezanca znake kaznivega dejanja, DURS v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, posreduje kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo oziroma naznanilo na policijo. Ker gre v primeru, da delodajalec ne predloži obračuna prispevkov, hkrati tudi za sum storitve prekrška po 10. točki prvega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih (delavcu ni bila izplačana plača v skladu s 134. in 135. členom Zakona o delovnih razmerjih), nastopa DURS v teh primerih kot predlagatelj prekrškovnega postopka. K 2) S ciljem zmanjševanja dolga izvaja DURS vse postopke davčne izvršbe, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Neporavnane obveznosti poskuša DURS izterjati z različnimi aktivnostmi in ukrepi davčne izvršbe. Praviloma DURS še pred začetkom davčne izvršbe pozove dolžnika z opominom, da v najkrajšem času poravna svoj dolg. Če dolžnik kljub opominu ne poravna zapadlih obveznosti, začne DURS davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Davčna izvršba se lahko izvaja na dolžnikove: d) denarne prejemke e) denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, f) terjatve, g) premično premoženje in vrednostne papirje. V kolikor neporavnanih obveznosti ni mogoče izterjati iz denarnih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz premičnega premoženja dolžnika, pošlje DURS državnemu pravobranilstvu predlog za izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje ali delež družbenika v družbi ali iz premoženjskih pravic. Izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Nadalje še pojasnjujemo, da z vidika nadzora delojemalca nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih je zanj dolžan obračunati in plačati njegov delodajalec, 21. člen ZDavP-2 vsaki fizični osebi omogoča, da ji davčni organ na podlagi njene zahteve razkrije navedene podatke. Izhajajoč iz zgoraj navedenega ocenjujemo, da je veljavna pravna ureditev primerna, zato menimo, da predlog s sistemskega vidika ni primeren za realizacijo." 2012-05-10 2012-02-24 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/2385 Predlog kako se rešiti črnih odlagališč Predlagam da bi morali poslali inšpektorje za okolje in prostor in občinske redarje z videokamerami in fotoaparati na teren oziroma da bi se skrili v bližnje grme in na drvesa, s katerimi bi posneli vse ki odmetavajo svoje odpadke na teh črnih odlagališčih,morali bi posneti tako avtomobile,tovorna vozila kot tudi ljudi,tako da bi potem v največ 6 mesecih poslali vsem ki so jih posneli pri odmetavanju odpadkov v naravi obvestilo o čistilnih akcijah ki bi se jih morali obvezno udeležiti morali bi pa tudi sami pokriti vse stroške glede čiščenja črnih odlagališč,če pa bi se skušali izogniti čiščenju bi jih pa strogo kaznovali in javno objavili vsa imena in primke vseh tistih ki se nebi udeležili teh čiščenj.Tako ne bi bilo potrebno čistiti tistim ki ne odmetavajo odpadkov vse povsod,in imeti vedno velikih čistilnih akcij.inšpektorji in redarji bi morali v primeru ko bi koga ulovili in se nebi udeležil čistilnih akcij posnetke predati policiji , nad inšpektorji in redarji bi pa morali izvajati strog nadzor da nebi slučajno sprejemali raznih podkupnin od kršiteljev in potrebno jih je plačati po učinkovitosti. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2404.txt peter i 2 2404 2012-03-29 6 844 Čaka odziv 2012-04-28 2012-02-29 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2404 kritje škode povzročene od neznanega povzročitelja iz obveznega zavarovanja "Predlagam, da se spremenijo ustrezni predpisi tako, da se bo krila, škoda, ki jo povzroči neznani povzročitelj iz obveznega zavarovanja. Škoda, ki jo povzročijo vozniki drugim, se že sedaj krije iz obveznega zavarovanja povzročitelja, vendar je pri manjših škodah predvsem na parkiriščih očitno postalo že skoraj normalno, da povzročitelji pobegnejo iz kraja nezgode in tako krije škodo lastnik (če nima kaska), ali pa je oškodovan pri plačilu zavarovanja (pri moji zavarovalnici mi ne povrnejo 10% premije). Zavarovalnice bi za ta namen morale ustvariti nekakšen zavarovalniški pool, v katerega bi izplačevale del obveznega zavarovanja. nekaj podobnega je pri nas pred cca. 25 leti že bilo, vendar mnogi tega sploh niso vedeli in škode niso prijavljali. Najbrž bi se zaradi tega za kakšen procent podražilo obvezno zavarovanje, kasko pa bi se lahko pocenilo" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2410.txt znalček 4 2410 2012-04-07 3 2392 Nezadostna podpora 2012-03-09 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/2410 Davek na luksuz "Če želite s socialnimi partnerji ""spraviti skozi"" nepriljubljene varčevalne ukrepe, podjetniške spodbude in reforme,morajo biti le-ti uravnoteženi. To pomeni, da ni mogoče varčevati le pri socialnih transferjih in socialno šibkih, pač pa je treba višje obdavčiti tudi bogatejše. Predlogi: * višja davčna stopnja pri dohodnini za tiste z najvišjimi prejemki, * nadomestilo za uporabo cest povišati za 100 EUR za vsa vozila s kubaturo višjo od npr. 2,5 litra, * davek na nepremičnine naj bo progresiven glede na velikost, tržno vrednost, število nepremičnin posameznega lastnika, namen uporabe nepremičnine... Če obdavčite luksuz boste sindikatom odvzeli argumente s katerimi nasprotujejo varčevanju na področju sociale, socialnim kapicam, spodbudam za podjetja in drugim reformam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2430.txt markoj 5 2430 2012-04-04 16 3132 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Pod točko 1 vam pojasnjujemo: V skladu z veljavno ureditvijo ima lestvica za odmero dohodnine tri davčne razrede z najvišjo stopnjo 41 %, s katero je obdavčena neto letna davčna osnova, ki presega 15.681 evrov (pri odmeri dohodnine za leto 2012). Navedena letna davčna osnova je primerljiva dohodku v višini približno 1,3 letne povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (ob predpostavki, da zavezanec poleg splošne olajšave ne uveljavlja drugih olajšav). Navedeno pomeni, da je del celotnega letnega aktivnega dohodka posameznika, ki presega navedeni prag dohodka, obdavčen s stopnjo 41 %. Uvedba višje davčne stopnje za tiste z najvišjimi dohodki bi pomenila dodatno obremenitev dohodkov fizičnih oseb v višjih dohodkovnih razredih. Pri tem je potrebno proučiti vse vidike, saj imajo spremembe v najvišjih davčnih stopnjah pomemben učinek na obnašanje teh zavezancev, za katere v splošnem velja, da imajo večjo možnost davčnega planiranja in so geografsko bolj mobilni kot večina drugih državljanov, zato je bolj verjetno, da zamenjajo državo rezidentstva v odgovor na višje stopnje dohodnine. Najvišja stopnja dohodnine je pomembna tudi z vidika mednarodne primerljivosti in konkurenčnosti z vidika stroškov dela. Po podatkih Evropske komisije je bilo v obdobju po letu 2000 do 2011 opaziti jasen in ustaljen trend zniževanja najvišjih davčnih stopenj. V tem obdobju je 20 držav članic znižalo najvišjo davčno stopnjo, medtem ko so tri države (Portugalska, Združeno Kraljestvo in Švedska) le-to zvišale, v štirih državah pa je najvišja stopnja ostala nespremenjena. Glede na navedeno menimo, da je uvedba višje stopnje pri dohodnini za tiste z najvišjimi prejemki mogoča rešitev, vendar je glede na vidik konkurenčnosti, mednarodne primerljivosti in velike odzivnosti zavezancev z najvišjimi dohodki potrebna posebna pozornost pri določanju konkretnih rešitev. Pod točko 3 vam pojasnjujemo: Na Ministrstvu za finance že dalj časa pripravljamo predlog zakona o davku na nepremičnine. Na podlagi predloga zakona bi prenehali veljati sistem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, saj bo novi davek na nepremičnine nadomestil vse tri dajatve. Davek na nepremičnine bi bil v celoti prihodek občin in se bi načeloma uvajal kot letna obveznost, plačevale pa bi ga tako fizične kakor pravne osebe. Davčna obveznost bi se vezala na obstoj nepremičnine, ki je evidentirana v registru nepremičnin. Določena bi bila enotna davčna stopnja za različne vrste nepremičnin oziroma bi bile davčne stopnje določene v razponu. Ker bi bila davčna osnova določena na podlagi tržne vrednosti nepremičnin, bi na podlagi enotne davčne stopnje, davčni zavezanci, ki bi imeli več vredno nepremičnino, plačevali več davka. Na ta način bi se davčna obremenitev bolj pravilno razporedila in bi se bolj obremenilo lastnike dražjih, luksuznih nepremičnin. Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu je urejena z Zakonom o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/08) , Uredbo o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 100/08 in 12/10) in Pravilnikom o potrdilu o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 14/09). Način določanja in višino letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo je treba plačati za posamezne vrste cestnih motornih vozil in priklopnih vozil, registriranih v Republiki Sloveniji, podrobno določa predhodno navedena uredba, ki pri določanju višine letne dajatve upošteva tehnične karakteristike po posameznih kategorijah vozil: za motorna kolesa in osebne avtomobile – prostornina motorja vozila; za avtobuse – število sedežev; za tovorna vozila – največja dovoljena masa; za vlečna vozila – nazivna moč motorja vlečnega vozila, največja dovoljena masa ali največja dovoljena masa skupine vozil; za priklopna vozila – največja dovoljena masa. Pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije vozil se kot merilo upoštevata tudi emisije onesnaževal zraka in način vzmetenja vozil. Letna dajatev se za posamezno vozilo samodejno izračunava glede na podatke iz evidence registriranih vozil. Iz predloga izhaja, da naj bi se v smislu davka na luksuzna vozila letna dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu zvišala pri vseh vozilih s prostornino motorja nad 2500 ccm. Navedeni predlog je neprimeren glede na podan namen, saj bi glede na predlog morali zavezanci plačevati »davek na luksuz« tudi za vozila, ki dejansko sploh niso luksuzna vozila, ampak morajo zaradi svojega namena ali funkcije imeti tako močne pogonske agregate. Na ta način bi dodatno obdavčili vse avtobuse, tovorna vozila, vozila za posebne namene, delovna vozila, po vsej verjetnosti pa tudi stara vozila, ki so za svoje normalno delovanje potrebovali pogonske agregate z večjo delovno prostornino. Poleg tega pa bi bilo potrebno zaradi tega predloga spremeniti tudi celoten računalniški program za izračunavanje letne dajatve, kar bi posledično povzročilo tudi dodatne stroške predlagane spremembe. Glede na navedeno smo mnenja, da je predlog neprimeren za nadaljnjo obravnavo." 2012-05-10 2012-03-06 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/2430 ukinitev hitrostne omejitev koles z motorjem (45km/h) "Kolesa z motorjem, to so mopedi in skuterji, imajo omejeno hitrost na 45km/h. Vozi se jih s kategorijo AM (starostna omejitev 15 let). Omejena hitost naj bi prispevala k večji varnosti (mladih) v prometu. Žal je teorija eno, praksa pa nekaj povsem drugega. Sam imam izobrazbo iz področja prometa in sem si pred štirimi leti lastil 20 let star moped ki je zmogel 45km/h. V praksi se je pokazalo, da je vožnja s tako hitrostjo v hitrejšem prometnem toku nevarna. Zakaj? Občutek, ko te vsi prehitevajo in to na majhni bočni varnostni razdalji ni prijeten, sploh če je promet gostejši, nadalje nizka hitrost povzroča oviranje prometa,...Zaradi tega sem bil primoran opustiti moped. Na mestnih vpadnicah je nemogoče držati korak s prometom, ker so hitrosti 60-70km/h. Kaj šele na cestah izven naselja, kjer so hitrosti do 90km/h?! Vsi mopedi in skuterji ki imajo 50cm3 delovne prostornine in do 4kw so konstrurirani za doseganje hitrosti preko 80km/h. Brez elektronske blokade sicer ta vozila dosežejo končno hitrost od 60-80km/h kar zadostuje za varno vožnjo s prometnim tokom na mestnih vpadnicah ali izven naselja. Za nameček elektronska blokada skrajšuje življensko dobo pogonskega agregata mopeda oz. skuterja Zato predlagam vladi, da v ustraznem zakonu oz. pravilniku odpravi to anomalijo omejitve hitrosti 45km/h, da bodo lahko vozniki koles z motorjem varno udeleženi v prometu z ostalimi vozili. S tem bi delno odpravili tudi nelegalno predelovanje oz. ˝tunanje˝ mopedov. Z ustrezno kaznovalno politiko se pa sankcionira vse prekrškarje. Nekoliko pa bi bilo verjetno treba spremeniti tudi postokep opravljanja izpita AM kategorije. Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2444.txt Uroš Milavec 5 2444 2012-04-03 6 8019 Nezadostna podpora 2012-03-05 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2444 DAVEK NA PSE "PREDLAGAM DAVEK NA PSE. V AVSTRIJI IN NEMČIJI GA ŽE IMAJO IN MISLIM DA BI TA DAVEK BIL SMISELN TUDI PRI NAS KAJTI TU PRI NAS JE OGROMNO ŽIVALI IN NEKATERI JIH IMAJO TUDI VEČ NA LETO BI DAVEK LAHKO ZNAŠAL OKROG 40 EVROV." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2461.txt ŽAREK 21 2461 2012-04-06 14 1530 Nezadostna podpora 2012-03-08 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/2461 Dodatna obdavčitev nepremičnin Vladi RS predlagam progresivno obdavčitev nepremičnin v katerih lastnik ne prebiva. V nepremičnini kjer oseba prebiva, naj davek ostane v približno taki višini kot je sedaj nadomestilo za stavbno zemljišče. Za vse ostale nepremičnine pa predlagam progresivno obdavčitev za vsako dodatno. Izkušnje iz realnega življenja v Ljubljani, kjer kot podnajemnik živim, so namreč zelo zanimive. Poznam primer gospoda, ki je imel v Ljubljani v lasti več stanovanj, ki jih je večinoma oddajal študentom. Vse je oddajal na črno, sam pa povrhvsega prejemal še socialno pomoč. V večini primerov lastniki, najemojemalcev nimajo prijavljenih zato ne plačujejo davka od dohodka iz oddajanja nepremičnin. Mislim, da bi s tem tudi sprostili trg nepremičnin, ki je v krču ker vsi držijo cene na nerealnih ravneh. Sodelavec, ki je živel v Kanadi je za najemnino v centru Otawa-e plačeval približno toliko kot v Ljubljani ob seveda občutno višji plači. Mladi ljudje si zaradi visokih cen nepremičnin ne morejo ustvariti svojega življenja in se ne morejo osamosvojiti. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2503.txt jakec_ 2503 0 396 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2430 2012-03-11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2503 Upravljanje voznega parka "Storitev upravljanja voznega parka. Vsi drzavni organi in organi v sestavi (vkljucno Policija, MORS) bi uporabljali storitev centraliziranega upravljanja voznega parka. Storitev je lahko organizirana po vzoru Rent-a car podjetji. Samo za primerjavo nekoc je HERTZ rent-a-car v Ljubljani, upravljal 3200 avtomobilov in 250 avtobusov. Vozila so se izdajala na podlagi rezervacij. Podjetje je imelo cca 180 zaposlenih vkljucno z mehanicnim delavnicam. Toliko v ponazoritev sistema delovanja. Prednosti: Centralna zavarovalna polica pokriva vsa vozila. Centralna servisna delavnica opravlja manjse posege, redne servise, menjavo gum,... in nadzira izvedbo vecjih posegov pri pooblascenih servisih. Vozila se obnavljajo skladno z amortizaciskim nacrtom. Boljse cene pri nabavi. Rabljena vozila se prodajajo po trznih cenah direktno iz servisnega centra (vecji priliv od rabljenih vozil. Vecja moznost nadzora opravicenosti uporabe vozil. Izracuni po stroskovnih mestih omogocajo previlno razdelitev stroskov po organih in sluzbah. Lazje obracunavanje bonitet glede na dejansko rabo vozil. (boljsa evidenca) Ob dobri organiziranosti vozniske sluzbe se dolgorocno zmanjsa stevilo zaposlenih voznikov, ter vecja motiviranost zaradi dinamike dela. Veliko zmanjsanje proracunskih stroskov, ce ne drugje pa na porabi goriv, maziv, gum,.... Del regionalnih depojev bi lahko bila tudi koncesija, ki bi omogocala lokalno zaposlovanje in razvoj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2505.txt Zbon 0 2505 2012-04-10 0 1831 Nezadostna podpora 2012-03-12 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/2505 Vinjete za kombinirana in lahka tovorna vozila do 3.5 t Predlagam, da se za kombinirana vozila in lahka tovorna vozila, ki ne presegajo 3,5 tone uvede dvojna cena vinjete. Pred uvedbo vinjet smo imeli štiri cestninske razrede, po uvedbi le te pa je ta cestninski razred združen z osebnimi vozil, ki uporabljajo vinjete. Če lahko imajo motorna kolesa polovično ceno vinjete, naj imajo kombiji in lahka tovorna dvojno ceno. Še vedno bo to za njih zelo ugodno, država pa bo prišla do kakšnega dodatnega milijončka. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2508.txt Andrej Snofl 2 2508 2012-04-10 1 3244 Nezadostna podpora 2012-03-12 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2508 davki Vladi predlagam, da obdavči bogate , ker je večina med njimi obogatela na nezakonit način.Na Danskem je davek za bogate čez 30%, s tem da jim potem vlada da bonuse pri upokojevanju , denar pa se vlaga nazaj v razvoj in socialo. Lahko bi tudi pri nas uvedli nekaj podobnega.Lep pozdrav. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2517.txt Marija Gergar 4 2517 2012-04-10 5 950 Nezadostna podpora 2012-03-12 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/2517 davki Vladi predlagam, da obdavči bogate , ker je večina med njimi obogatela na nezakonit način.Na Danskem je davek za bogate čez 30%, s tem da jim potem vlada da bonuse pri upokojevanju , denar pa se vlaga nazaj v razvoj in socialo. Lahko bi tudi pri nas uvedli nekaj podobnega.Lep pozdrav. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2518.txt Marija Gergar 2518 0 546 Neustrezen Enak predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2517 2012-03-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/2518 Omejitev tedenske in mesečne obremenitve delavca "Pogoste težave v Sloveniji: Vse naštete stvari ne samo, da negativno vplivajo na družbo temveč tudi ogromno stanejo. Nastanek velikega deleža teh težav vidim v preobremenjenosti ljudi s službo na eni strani, na drugi strani pa brezposelnost. Predlog: Mislim, da bi težavo lahko rešili z omejitvijo ur, ki jih delavec lahko opravi na teden (40) in mesec (168). Človek, ki intenzivno dela 8 ur mu zagotovo pripada počitek. Mislim, da 12 ur intenzivnega in zbranega dela (celo leto pa doupokojitve) ni sposoben noben. Torej če v firmi dva delata po 12 ur dnevno, kar se pogosto dagaja, po mojem mnenju en človek na tem delovnem mestu manjka. Če bi mi zaposlili ljudi, ki na posameznih delovnih mestih manjkajo in nebi prekomerno kurili tistih, ki jih imamo, bi zmanjšali brezposelnost in vplivali na zmanjšanje vseh zgoraj naštetih težav in še mnogih drugih. Naši predniki so se z razlogom borili za 8 urni delavnik. Nadure naj gredo v pozabo, delodajalec ne sme imeti pravice obremenjevati delavca čez omenjene ure." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2521.txt iprsa 2 2521 2012-04-10 7 4257 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Delovni čas je delovno pravna kategorija, ki je pomembna tako za delavce kot tudi za podjetje in organizacijo dela znotraj podjetja. Delovnega časa ne ureja samo zakonodaja, ampak tudi številni avtonomni viri (kolektivne pogodbe na različnih ravneh dogovarjanja, splošni akti). Delovni čas pa je tudi predmet urejanja različnih mednarodnih norm, za katere je značilno, da različna vprašanja glede delovnega časa pogosto urejajo z vidika delovnega časa kot človekove pravice. Ekonomski in tehnološki razvoj, razvoj v organizaciji dela, situacija na trgu dela, proces globalizacije in naraščajoča konkurenca, demografske spremembe, spremembe v strukturi zaposlenih in drugi podobni dejavniki vplivajo na novosti v oblikah in načinih organizacije delovnega časa. Z vidika delavcev so pomembne različne spremembe v razporejanju delovnega časa, ki pomenijo odstop od običajnega polnega tedenskega delovnega časa. Gre npr. za uvajanje dela s krajšim delovnim časom od polnega in drugih fleksibilnih oblik delovnega časa, za uvajanje referenčnih obdobij, v katerih se izračunava povprečno trajanje tedenskega delovnega časa, uvajanje različnih oblik razporejanja delovnega časa, ki omogočajo individualizacijo delovnega časa ipd. V zvezi z delovnim časom pa so seveda pomembni tudi interesi delodajalcev. Zaradi vse večje konkurence znotraj svetovnega gospodarstva delodajalci uvajajo nove metode dela in spreminjajo organizacijo dela s ciljem doseči čim večjo produktivnost in čim manjše stroške dela. To vpliva na zahteve delodajalcev po uvajanju večje fleksibilnosti pri organizaciji delovnega časa. Vendar pa uvajanje različnih načinov organizacije delovnega časa nemalokrat povzroča vedno večje napetosti med delodajalci in njihovimi zahtevami ter potrebami in željami delavcev glede delovnega časa. Zato tako v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD) kot tudi v okviru Evropske skupnosti (preambula Direktive 2003/88/ES) opozarjajo, da je izboljšanje varnosti, higiene in zdravja delavcev pri delu, ki mu je namenjena tudi ustrezna organizacija delovnega časa, cilj, ki ne more biti podrejen izključno le ekonomski situaciji. Potrebno in pomembno je iskati ravnovesje med legitimnimi interesi delavcev in podjetij. Zaradi velike pomembnosti je delovni čas predmet ureditve tako Mednarodne organizacije dela (MOD), Sveta Evrope kot tudi Evropske skupnosti. Skupno vsem mednarodnim instrumentom s področja človekovih pravic na splošno ali samo s področja socialnih in ekonomskih pravic je, da priznavajo pravico do razumno omejenega delovnega časa (npr. Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, spremenjena Evropska socialna listina). Norme, sprejete na mednarodni ravni, so v dosedanjem razvoju urejanja delovnega časa odigrale pomembno vlogo pri določanju in organizaciji delovnega časa v nacionalnih zakonodajah. V Sloveniji je v obdobju, odkar je postala članica EU, relativno največ pozornosti posvečeno pravu Evropske skupnosti. Z vidika delovnega časa je posebno pomembna predvsem Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju direktiva), ki določa minimalne zahteve v zvezi z varnostjo in zdravjem, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji delovnega časa. Direktiva nalaga državam članicam sprejem ukrepov, s katerimi se izpolnijo minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri organizaciji delovnega časa v zvezi s trajanjem dnevnega počitka, odmorov, tedenskega počitka, najdaljšega delovnega časa, letnega dopusta ter vidiki nočnega, izmenskega dela in vzorcev dela. Direktiva v 6. členu določa najdaljši tedenski delovni čas. Državam članicam nalaga, da s svojimi ukrepi zagotovijo, da je tedenski delovni čas omejen z zakoni, podzakonskimi, upravnimi akti ali s kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji, pri čemer povprečen delovni čas v posameznem sedemdnevnem obdobju vključno z nadurami ne sme presegati 48 ur. Upoštevaje 16. b člen lahko države članice za uporabo 6. člena določijo daljše referenčno obdobje (obdobje, v katerem se delovni čas upošteva kot povprečje), ki praviloma ne sme presegati štirih mesecev. Zaradi možnosti odstopanja od člena 16. b (te možnosti so predvidene členu 17(3) in členu 18), referenčno obdobje ne sme preseči šestih mesecev. Vendar pa imajo države članice skladno s splošnimi načeli varovanja zdravja in varnosti delavcev možnost, da iz objektivnih ali tehničnih razlogov ali razlogov, povezanih z organizacijo dela, s kolektivnimi pogodbami ali sporazumi, sklenjenimi med socialnimi partnerji, določijo daljša referenčna obdobja, ki pa v nobenem primeru ne presegajo dvanajstih mesecev (19. člen direktive). Ocenjujemo, da so splošne zahteve navedene direktive ustrezno prenesene v Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR ) v določbe, ki urejajo delovni čas, nočno delo, odmore, počitke in letni dopust. Prvi odstavek 142. člena ZDR omejuje maksimalno trajanje polnega delovnega časa na 40 ur na teden, kar pomeni, da z nobenim drugim zakonom ali kolektivno pogodbo, s katerima se sicer polni delovni čas lahko določa, ne more biti določen polni delovni čas, ki bi bil daljši od 40 ur na teden. V skladu z drugim odstavkom 142. člena pa se lahko s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo (splošno, panožno ali podjetniško) kot polni delovni čas določi krajši delovni čas od 40 ur, pri tem pa mora biti upoštevan zakonsko določen minimum 36 ur tedensko. Čeprav je določeno, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, pa to ne pomeni absolutne tedenske omejitve polnega delovnega časa. V primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa se namreč polni delovni čas upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev (šesti odstavek 147. člena), izjemoma pa v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev (5. odstavek 158 .člena). Pri tem velja poudariti, da zakon pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa določa absolutno omejitev tedenskega delovnega časa in sicer delovni čas v teh primerih ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Le izjemoma, v primerih ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali organizacije dela, se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, upošteva 40 urni polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. Poleg tega je pri razporejanju delovnega časa potrebno upoštevati tudi določbe ZDR, ki urejajo dnevni in tedenski počitek (155. in 156. člen). Pri tem pa 158. člen dopušča možnost, da se z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti lahko za delovna mesta ali poklice v primerih kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela določi, da se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev. Na tem mestu torej ZDR poleg splošne določbe 2. člena, še neposredno napotuje na možnost, da se s posebnimi zakoni ali kolektivnimi pogodbami dejavnosti določijo izjeme glede predvidenih rešitev o zagotavljanju dnevnega in tedenskega počitka. Tretji odstavek 143. člena ZDR določa časovno omejitev nadurnega dela in sicer na teden ni možno opraviti več kot 8 ur nadurnega dela, na mesec ne več kot 20 ur, letna omejitev pa znaša 170 ur. Dana je možnost opravljanja nadurnega dela tudi prek letne časovne omejitve ob vsakokratnem pisnem soglasju delavca, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V smislu dodatnega varovanja delavcev pa je dodatno določena še omejitev dnevne delovne obveznosti in sicer le-ta ne sme presegati 10 ur. Gre torej za omejitev dnevne delovne obveznosti, ki je vezana le na opravljanje nadurnega dela in torej ne pomeni splošne omejitve dnevne delovne obveznosti delavca. Obenem velja opozoriti, da ZDR dopušča možnost, da se vse te omejitve nadurnega dela – dnevna, tedenska in mesečna, lahko upoštevajo kot povprečne omejitve v določenem obdobju, ki je določeno z zakonom (posebnim zakonom) ali kolektivno pogodbo, ki pa ne sme biti daljše od šestih mesecev. Poleg tega pa je tudi v primeru določitve povprečne dnevne delovne obveznosti in tedenske omejitve števila ur nadurnega dela v obdobju do 6 mesecev potrebno upoštevati določbe ZDR, ki urejajo dnevni in tedenski počitek, kar pomeni, da je najdaljša možna delovna obveznost delavca tudi v teh primerih 12 oziroma 13 ur, v vsakem sedemdnevnem obdobju pa mora biti zagotovljen 36 oziroma 35 urni nepretrgani počitek. Upoštevaje navedeno ureditev ugotavljamo, da določbe ZDR, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, predstavljajo predvsem minimalne standarde, ki jih je zaradi zakonskega varstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju potrebno zagotavljati delavcem. Zato je prav pri vprašanjih delovnega časa v nadaljnjih spremembah delovne zakonodaje ob predhodnih obravnavah in usklajevanjih zakona med socialnimi partnerji potrebno posebej temeljito tehtati utemeljitve o obsegu minimalnih zakonskih pravic in varstva zaposlenih, saj je to varstvo lahko učinkovito le, če je ureditev čim bolj uravnotežena med interesi dela in interesi kapitala. Tudi pri morebitnih nadaljnjih spremembah delovne zakonodaje pa je seveda treba upoštevati zahteve mednarodnih dokumentov." 2012-04-25 2012-03-12 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/2521 Povračila potnih stroškov za prihod na delo "Vladi R Slovenije predlagam, da enkrat za vselej ukine povračila (refundacijo) potnih stroškov za prihod na delo in iz dela. Vsakdo si je pisal prošnjo za zaposlitev sam. Zaposleni sami krijejo potne stroške za prihod in odhod na delo. Izjema so službene premestitve za določen čas, kjer je delodajalec dolžan povrniti stroške prevoza. To obrazložim s tem, da se nekateri vozijo iz Maribora v Postojno. Ceneje bi bilo, da si v Postojni najamejo družinsko stanovanje oz. da jim država da za čas službovanja službeno stanovanje. Potem poslušam, da si nekateri s prevozom izboljšujejo plačo. S privarčevanim denarjem iz naslova potnih stroškov lahko realiziramo tretjo in četro uskladitev plač javnim uslužbencem. To je povečamo plače, večji prispevki v pokojninsko, zdravstveno in davčno blagajno. Treba je racionalizirati pevoze na delo zlasti v policiji in vojski. Policist ali vojak se vozi iz Murske Sobote v Postojno vsakodnevno v službo. To je nesmisel in metanje denarja skozi okno. Tako ne bomo prišli nikamor. Več potnih stroškov kot je višina plače. Ob tem pa je delavec že ob prihodu na delo praktično utrujen kot da bi že delal dve ali tri ure." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2546.txt Sony Globokar 30 2546 2012-04-13 22 4706 Nezadostna podpora 2012-03-15 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/2546 Talne označbe za povečanje prometne varnosti Kakovostne in dobro vidne talne označbe na splošno veljajo za najbolj stroškovno učinkovite metode za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Analize vzrokov prometnih nesreč kažejo, da je eden od razlogov neustrezna prometna signalizacija na posamičnih ali celotnih cestnih odsekih. Dosedanje študije kažejo, da lahko z uporabo sodobnih tehnologij in z metodološkim pristopom pri načrtovanju in obnovi prometne signalizacije bistveno zmanjšamo število prometnih nesreč in na ta način povečamo nivo prometne varnosti. Eden od preventivnih ukrepov je preverjanje kvalitete talnih označb na vozišču in s tem povečanje njihove kakovosti na želeno raven. Posebej pomembno je spremljanje vrednosti nočne vidnosti (retrorefleksija RL), ker te vrednosti definirajo vidnost talnih označb ponoči in v slabi vidljivosti takrat ko so talne označbe nepogrešljiva pomoč vozniku pri določanju položaja vozila na vozišču. Za vse udeležence v prometu so talne označbe na vozišču zelo pomembne, saj jasnost prejetih obvestil, katera voznikom predstavljajo talne označbe na vozišču, neposredno vplivajo na varnost, hitrost in udobje vožnje. Predlagam, da se nivo retrorefleksije (nočna vidnost) talnih označb na državnih in lokalnih cestah dvigne na minimalno raven 150 mcd (kot je v sosednih državah) in tako nam uporabnikom cest zagotoviti boljšo prometno varnost. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2548.txt Nejc100 1 2548 2012-04-13 5 2164 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Karakteristike označb na vozišču in materiali iz katerih so te označbe lahko izvedene so določene s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/2000, s spremembami) ter evropskim standardom SIST EN 1436. Materiali iz katerih morajo biti označbe izdelane so s Pravilnikom določeni le za avtoceste , hitre ceste in ceste na katerih povprečni letni dnevni promet presega 10.000 vozil, na ostalih cestah pa morajo biti označbe iz teh materialov izvedene le na določenih posebnih lokacijah (krožna križišča, grbine), na katerih je predpisano, da so izvedene iz materialov za debeloslojne označbe. Prav izbira vrste materiala pa ima precejšen vpliv na trajnost in karakteristike izvedenih označb. Standard SIST EN 1436 ne določa karakteristik označb v odvisnosti od kategorije ceste ali količine prometa na njej, ampak jih razvršča v posamezne kategorije (razrede). Pri karakteristikah označb je potrebno poudariti, da je odsevnost (nočna vidnost) označb na suhem vozišču (RL) le ena od karakteristik. Vsaj toliko kot je pomembna odsevnost označb na suhem vozišču, je pomembna njihova odsevnost na mokrem vozišču (RW) oz. ob dežju (RR). Ker je takrat splošna vidljivost bistveno zmanjšana, toliko bolj voznik potrebuje označbe za orientacijo, kje na vozišču se nahaja. Običajne označbe izdelane iz materialov za tankoslojne označbe – barve (na večini cest so označbe še vedno izvedene iz teh materialov) v času dežja hitro prekrije tanka plast vode, ki preprečuje njihovo odsevnost. Tudi ostale karakteristike označb (drsnost, svetlostni faktor, dnevna vidnost in kromatske koordinate) imajo določen vpliv na varno odvijanje prometa. Skladno z omenjenim standardom so s stani upravljavcev državnih cest v uporabi navodila o lastnostih in kontroli kvalitete vzdolžnih in prečnih označb na vozišču, kjer so določene zahtevane retroodbojne lastnosti v suhih pogojih in sicer: za nove označbe (meritve se izvedejo v obdobju od 3 do 14 dni po nanosu materiala in sprostitvi prometa), kjer mora vrednost RL dosegati ≥ 200 mcd/luxm2 (R4), za označbe v garancijski dobi (običajno 3 leta, na bolj obremenjenih lokacijah kot so npr. križišča pa 2 leti) kjer mora vrednost RL dosegati ≥ 150 mcd/luxm2 (R3) in, na koncu življenjske dobe (ko vrednosti dosežejo ta nivo je potrebno označbe obnoviti) kjer vrednosti RL ne smejo biti manjše od 100 mcd/luxm2 (R2). Glede na zahtevane nivoje, ki se uporabljajo pri vzpostavljanju in vzdrževanju talnih označb na državnih cestah vrednosti koeficienta odbojne svetlosti dobršen del njihove življenjske dobe dosegajo nad 150 mcd/luxm2 . Standard EN 1436 izbiro karakteristik talnih označb na posamezni cesti prepušča posamezni državi članici, da to uredi s predpisom, kar pa pri nas na nivoju države še ni urejeno. V pripravi je nov Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi, kjer bodo vključene tudi zahteve glede minimalnih karakteristik talnih označb glede na kategorijo ali prometno obremenjenost cest. Evropske države imajo zelo različne zahteve glede karakteristik talnih označb. Doseganje višjih vrednosti posameznih karakteristik v začetni fazi ni problematično, dviganje vrednosti posameznih karakteristik v življenjski dobi talnih označb pa ima lahko velik vpliv na stroške vzdrževanja. Ker pa predvsem na karakteristike v življenjski dobi označb iz debeloslojnih materialov vpliva večje število faktorjev, odločitev o minimalnih vrednostih posameznih karakteristik ni enostavna." 2013-03-11 2012-03-15 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/2548 Sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa "Spoštovani ! Letno naredim cca 30,000 km in na cesti vidim marsikaj. Prometnih kazni nimam že kar nekaj let, zato me težava kazni ne zadeva, kljub vsemu pa imam predlog za takojšnjo spremembo ZPrCP in sicer bistveno znižanje kazni za nekatere prekrške. Današnje kazni za prekrške namreč nimajo popolnoma nobene povezave z načelom sorazmernosti v primerjavi s kaznimi za kazniva dejanja, so namreč drakonske kazni glede na plače povprečnega Slovenca. Nesorazmernost kazni je zelo velika. En primer, ko kazen sploh ni potrebna ali max opozorilo. Na parkirišču ob parkiranju podrgneš sosednji avto. Ker lastnika ni bilo takrat zraven pustiš listek z imenom in telefonsko. Ko pride lastnik ne glede na listek pokliče policijo in policija seveda vehementno pride in prične z obravnavo. V tistem trenutku pride voznica, ki je trčila in predlagam, da glede na to, da se je zadeva zgodila na funkcionalnem zemljišču bloka in da je pustila listek voznika napišeta evropsko poročilo in se zadeva zaključi. Naj dodam, da sta bila oba avta vseskozi parkirana skupaj. Policija: NE, in napiše kazen v znesku 300 € in 3 kazenske točke, na podlagi 3.odstavka 42 člena ZPrCP, kar pa po nestrokovni oceni presega materialno škodo. Tu je dokaz, da se poštenje ne izplača in da zakon in ravnanje policije nima zveze z realnostjo, saj se takšna praska lahko zgodi vsakomur, nihče ni bil ogrožen, kazen pa znaša skoraj pol policistove neto plače. To ni mogoče razumeti drugače kot polnjenje proračuna, ker izgovor na varnost tukaj vzdrži, saj je zadeva res neznatnega pomena. Tožilec bi v primeru tako minornega kaznivega dejanja samo zadevo zavrgel oziroma prenesel na zasebnega tožilca. Na taistem parkirišču je avto opisane voznice poškodoval neznani voznik in pobegnil pred cca. 1mesecem. Toliko o poštenju in ali se splača biti pošten. Veste nekateri so pač pošteni ljudje in zato so še kaznovani!!! In še in še je takih primerov: policija kazniuje stare ate, ki se dopoldne namesto 50 peljejo 63 km/h. Ponoči pa je dirkačev oho ho !.... Mirno preverite moje prometne prekrške in boste videli da jih nimam ! Prosim, če posredujete MNZ ! Ne vem kaj točno kaže statistika ampak mislim, da je bil Zakon učinkovit le v smeri pobranih kazni pri manjših prekrških. Je pa življenje v demokratični državi pod stalno grožnjo hudih kazni za tako minorne prekrške kot zgoraj opisani daleč od normalnega ! LP Jože Urankar" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2598.txt Jože Urankar 1 2598 2012-04-24 2 2680 Nezadostna podpora 2012-03-26 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/2598 Spremenitev zakonodaje glede samostojnega podjetništva, ki je dopolnilo redni zaposlitvi "Prispevki za ""popoldanski"" s.p. za drugo skupino, torej za tiste, ki so zaposleni za 40 ur ali več tedensko, znašajo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 29,33 evrov ter 4,27 evrov za zdravstveno zavarovanje. Skupaj tako to znese 33,6 evrov mesečno. Takšen pavšal deluje destimulativno in je nepravičen do posameznikov, ki padejo v omenjeno kategorijo. Še posebej zato, ker se plačniku ti prispevki nikjer ne poznajo - nima višje pokojnine, niso osnovani na vičini dohodka in ustvarjajo dodaten nepotreben negativen socialni transfer v višini 400 EUR letno. Zato zahtevam od vlade, da premisli po ukinitvi tega pavšala, saj je poleg že omenjene diskriminatornosti ustvarja še razliko med tistimi, ki ""popoldanska"" dela lahko opravljajo preko avtorke pogodbe in tistimi, ki lahko le preko običajne podjemne (ki je bistveno bolj obdavčena zaradi stimulacije rednih zaposlitev)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/260.txt AnžeŠinkovec 1 260 2010-01-05 3 4922 Nezadostna podpora 2009-12-05 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/260 Ukinitev pravice uporabe službenih vozil funkcionarjev za prevoz na delo in z dela Predlagam ukinitev pravice uporabe službenih vozil za prevoz funkcionarjev na delo in z dela ter posledično tudi uporabo službenih vozil v osebne namene. Povračila stroškov prevoza na delo naj veljajo za vse javne uslužbence enako, torej tudi za funkcionarje, ki službena vozila uporabljajo za brezplačen prevoz na delo kakor tudi za lastno uporabo na račun proračunskega denarja. Omenjena vozila pa naj se dajo nazaj v floto vozil ministrstev, ki se lahko uporabljajo izključno za namene službenih poti uslužbencev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2603.txt varčujem 0 2603 2012-04-21 1 2808 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Uredba o uporabi službenih avtomobilov v državi upravi (Uradni list RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06, v nadaljnjem besedilu: uredba) natančno določa, osnove in kriterije za pridobivanje službenih avtomobilov, pogoje uporabe službenih avtomobilov in upravičence do uporabe službenih avtomobilov. Uredba pa je bila v preteklosti že spremenjena, pri čemer se je ožil krog upravičencev do uporabe službenega avtomobila. Skladno z 28. členom uredbe so upravičenci do stalne uporabe službenega vozila samo izrecno navedeni funkcionarji in določeni javni uslužbenci. Pravico do službenega avtomobila s šoferjem ima samo ozko omejen krog funkcionarjev, skladno z 32. členom uredbe. Pri tem je potrebno poudariti, da se pri uporabi službenega avtomobila za privatne namene (tudi za vožnjo z dela in na delo) uporabljajo določila veljavne zakonodaje o obračunu bonitete ter se upravičencu ne izplačuje povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, kar sicer pripada drugim javnim uslužbencem." 2017-03-14 2012-03-23 32 https://predlagam.vladi.si/predlog/2603 Davek na sladkarije Preldagam višji davek na sladkarije. Naj se tu raje varčuje kot pa pri bolj osnovnih stvareh. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2625.txt yamast 8 2625 2012-04-24 6 1197 Čaka odziv 2012-05-24 2012-03-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2625 Učitelji naj delajo 8 ur, kot ostali zaposleni! "Preglagam, da učitelji in drugi zaposleni v vzgojno-izobraževalnem procesu delajo 8 ur, kot vsi ostali zaposleni. Moti me, da učitelji svoje službe/šole zapuščajo po 12 uri in so tako v službi le 4 ure in zato dobijo visoko plačilo tudi po 1.700 evrov neto. Naj si učitelji svoje priprave in druge obveznosti naredijo v službi/šoli v sklopu 8 urnega delavnika. Še bolj problematično je, ko slišim učitelje, da v poletnih počitnicah dobijo osnovno plačo, najmanj 1.000 evrov neto, pa v teh dveh mesecih ne delajo prav nič. Veliko učiteljev poznam, ko po 2 meseca v času poletnih počitnic preživijo na morju s svojimi otroci. To se mi zdi nepošteno, saj drugim zaposlenim kaj takega ni omogočeno, še hujše je to, da za nedelo v teh dveh mesecih dobijo redno in to visoko plačilo. Poleg tega, da imajo učitelji svoj dopust, ki ga lahko koristijo v času delovnega proseca, imajo zimske, prvomajske, poletne počitnice, kulturne praznike, športne dneve in še kaj bi se našlo. Na tem področju bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo, predlagam, da učitelji v času poletnih počitnic kot ostali sezonski delavci gredo na Zavod za zaposlovanje, ki jim bo v tem času poiskal primerno delo, ker bodo lahko za svoje delo dobili zasluženo plačilo! Mislim, da je na področju šolstva in predšolske vzgoje mogoče veliko privarčevati!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2627.txt felči 20 2627 2012-04-24 13 7245 Nezadostna podpora 2012-03-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2627 Ukinitev dodatka na delovno dobo, ukinitev izplačil stroškov prevoza, prehrane, obdavčitev študentsk "Že pred 15 leti ali več je bilo govora o ukinitvi dodatka na delovno dobo - zamenjal naj bi ga dodatek za delovno dobo pri delodajalcu. Dodatek na delovno dobo je čisti nesmisel. Če govorimo o težji zaposljivosti starejših, jim ta dodatek zaposlovanje samo še dodatno otežuje. Delodajalcu se ne splača zaposliti starejšega delavca, saj mu brez oprijemljivega razloga dvigne strošek dela. Delavce, ki so lojalni delodajalcu in imajo na podlagi dolgoletnih izkušenj določene prednosti, se da nagraditi s stimulacijo in ne z obveznimi dodatki. Z ukinitvijo dodatka za delovno dobo bi takoj prihranili veliko denarja v negospodarstvu in gospodarstvu. Pa še pritoževati se ne bi mogel nihče. Mlajšim tako ne bo v interesu, starejši pa bodo izpadli hipokriti. To da starejši dobi 5 ali 10 % več kot mlajši ni nič drugega kot diskriminacija na podlagi starosti. Če se borimo proti diskriminaciji na podlagi spola, narodnosti, itd., se dajmo še tu. Delavce pri nas (v naši gospodarski družbi) delimo samo na dobre in slabe. Na slabšo zaposljivost starejših zelo vpliva tudi odpravnina ob upokojitvi in pa ""neodpustljivost"" starejših delavcev. Izračunajte, kakšen strošek predstavlja odpravnina na mesečno plačo, če zaposliš človeka ki ima dve leti do upokojitve! Ti ukrepi, ki naj bi ščitili starejše delavce, jih samo potiskajo v slabši položaj pri iskanju nove zaposlitve po drugi strani pa betonirajo trg dela. Nujno bi bilo tudi izvesti obdavčitev študentskega dela (ki ne sme biti več kot 5% nižja kot je skupna obdavčitev rednega dela) ter uvesti najvišji procent razmerja rednega in študentskega dela (npr 10%). Pri rednem delu je treba ukiniti neobdavčene dodatke na prehrano in prevoz na delo in izplačilo potnih stroškov v zvezi z delom. Delodajalec, ki bo potreboval delavca od daleč, ga bo pač plačal tako ali drugače. Davčna obremenitev naj bo enaka na vsa izplačila fizični osebi. To bo imelo dvojni učinek: 1. Prenehale se bodo goljufije s študentskim delom in z izplačevanje plače v obliki prehrane in prevoza na delo in potnih stroškov. Od davkov se bo nateklo več denarja. 2. Omejila se bo nelojalna konkurenca med tistimi gospodarskimi družbami, ki se teh ukrepov poslužujejo in tistimi, ki pošteno plačujejo davke. Prosperirale bodo tiste družbe, ki res boljše delajo in ne tiste, ki znajo bolje goljufati. Dodatna prednost bo ta, da se inšpektorjem ne bo več potrebno dosti ukvarjati s kontrolo trivialnih goljufij (pri zgornjem predlaganem načinu se da to avtomatično kontrolirati) in se bodo lahko posvečali bolj sofisticiranim. Na podlagi finančnih učinkov zgornjih ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na priliv v proračun in zmanjšanje stroškov proračuna ter enakomerneje obremenili vse gospodarske subjekte, bi lahko GENERALNO ZMANJŠALI obdavčitve za vse subjekte za ustrezen prihranjen procent in s tem razbremenili gospodarstvo. Verjamem da bo huda s sindikati, ampak huda bo v vsakem primeru. Mislim da bodo imeli pri takih ukrepih še najmanj maneverskega prostora za ugovore. Ukrepov, ki bi popravili stanje ali pa vsaj vlili optimizma gospodarskim družbam, ki skušajo poslovati pošteno - da se jim poštenost splača, je še veliko: Npr. tale: Prepoved poslovanja državnim, paradržavnim in vsem ostalim subjektom, ki imajo kakšrnokoli zvezo ali prejemajo karkoli iz proračuna Slovenije oz. evropskih sredstev (posredno ali neposredno) z družbami, ki imajo lastnike iz davčnih oaz ali poslujejo z družbami iz davčnih oaz. Lep pozdrav, Rok" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2628.txt rocker 8 2628 2012-04-24 6 4679 Nezadostna podpora 2012-03-26 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/2628 Uravnoteženje višine kazni za nedovoljeno sečnjo dreves "Pred kratkim sem prebral primer nedovoljene sečnje dreves. Zagrožena kazen je 50€. Po besedah poznavalca naj bi ta vsota pokrila vrednost polmetrske sadike čeprav so bila posekana drevesa neprimerno višja. Ob tem navajajo, da je kazen v primeru, da vaš pasji ljubljenček v navalu vročine skoči v mestno fontano 100€. Nekih proporcev tu ni. Zato predlagam, da se na tem pa tudi na nekaterih drugih področjih uvede proporcionalnost. Menim, da bi kazen za nedovoljeno podiranje dreves v javnih parkih, naseljih ipd morala znašati vsaj 1000€. Še vedno seveda ne bi pokrila škode pa vendar. Jasno je, da ko govorimo o zdravih drevesih višine recimo 20m, nihče pri nas ne more doseči vračila v prvotno stanje, ker pri nas odraslih dreves nihče ne presaja. Pa tudi, če bi jih bi račun po hitri oceni presegel deset kratnik predlagane kazni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2629.txt Feniks 1 2629 2012-04-24 4 3468 Čaka odziv 2012-05-24 2012-03-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2629 Obvezno cepljenje "predlagam, da vlada oz. ministrstvo za zdravje z varčevalnimi ukrepi kot je obvezno cepljenje- nalezljivih boleznih naredi samoplačniško disciplino in možnosti izbire samega obveznega cepljenja. obrazložitev 1.zavarovanec,ki ima urejeno zavarovanje in se odloči za obvezno cepljenje naj bo samoplačnik,vendar ko nastopi bolezen ,ki je predpisana v obveznem cepljenju naj se to zdravljenje financira iz zavarovanja samega. 2.zavarovanec,ki ima urejeno zavarovanje in se odloči za necepljenje naj v primeru, ko nastopi bolezen,ki je predpisana v obveznem cepljenju in zdravljenje plačuje zavarovanec sam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2630.txt noone00 11 2630 2012-04-24 5 2897 Nezadostna podpora 2012-03-26 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/2630 Če en revež mora delati dva meseca za kazen, naj dala tudi bagat, da bo učinek kaznovanja enak. "Predlagam da se vse kazni (za cestno prometne prekrške, in vse druge kazni), izrekajo v procentih od dohodka doseženega v preteklem mesecu-lahko tudi letu. Se pravi, če bo nekdo dobil kazen 200-procentov mesečnega dohodka, bo pač dal dve plači za to kazen. Za izračun minimalne kazni, ki jo bo moral plačat vsak, pa naj bo osnova za tak izračun minimalna plača. Vsak kršitelj si izračuna višino kazni na podlagi svojih prejemkov sam ali s pomočjo nekoga tretjega. Goljufe ki bodo navedli napačne zneske pa nadzirati in jim zaračunati trikratno kazen. Treba je zagotovit pravično kaznovanje, ker mislim ,da je to osnova za pravno državo. Kazen more biti učinkovita za vse enako, ne za REVNE preveč in za BOGATE premalo, naj bo sistem enak kot pri zaporni kazni kjer se bogatim in revnim sodi z enakim številom let." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2631.txt sbe 2631 1 555 Neustrezen Podoben predlog pristojno ministrstvo že obravnavaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2345 2012-03-25 https://predlagam.vladi.si/predlog/2631 Spodbujanje brezposelnih oseb "Predlagam, da se ljudi, ki so dalj časa na zavodu vključi v izobraževane, delovno prakso v podjetjih, gospodarstu. Torej, da postanejo delovno aktivni, ne izgubijo delovnih navad ter se ob tem aktivno izobražujejo. Na podoben način, kot so v izobraževanje vključeni študentje. Obvezna praksa v podjetjih bi trajala 9 tednov. Strošek delodajalca 100 € na delavca + mentorstvo. Obvezno mentrostvo v podjetju ter individualen program, ki ga delodajalec in zavod pripravita skupaj (sam program je v seveda precej enostaven, ker mora puščati tudi nekaj prilagajanja). Po preteku 9-ih tednov, če delodajalec zaposli tega delavca iz tega programa ima sofinancirane prispevke za naslednjih 9 mesecev. Delavec, ki je prijavljen na zavodu lahko letno odkloni do 5 takšnih usposabljanj. Drugače pa je vključitev obvezna za ugodnosti, ki uporabniku pripadajo iz naslova brezposelnosti, ipd. S tem seveda ima delavec nekaj možnosti da odkloni neprimerno delo zanj. Pripravi se nabor možnih usposabljanj na delovnem mestu, da se brezposelni lahko tudi sami prijavijo, torej naj se grebejo za programe, ki se jim zdijo zanimivi. Slabosti: Ja res je, da lahko pride do določenih izkoriščanj s tem, da delodajalci s tem pridejo do poceni delovne sile. Vendar pridemo do precej prednosti. Ljudje, ki so v tistem času na zavodu ne morejo opravljati dela na črno, se izobražujejo na stroških delodajalca in ne zavoda, če imajo občutek izkoriščanja lahko tudi nekaj usposabljanj zavrnejo, vendar ne več kot 5 letno, torej so lahko selektivni. Na ta način se jih seveda lahko uprabi tudi za družbeno koristna dela v občinah, čiščenju, pomoči starejšim, ipd. Če pa delajo v gospodarstvu pa s tem doprinesejo dodano vrednost gospodarstu kar nas vsekakor pelje naprej. Delodajalci pa lahko na ta način preizkusijo delavca in če je dober ga lahko sofinancirano zaposlijo tudi naprej, kar je vsekakor dobrodošlo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2633.txt bost35 4 2633 2012-04-24 8 2710 Nezadostna podpora 2012-03-26 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/2633 Sprememba DDV Predlagam spremembo zakona o DDV. Nižji davek naj bi se iz 8.5% povišal na 10%, s tem da breme podražitev prevzamejo trgovci s svojimi maržami, hkrati pa se uvede davek 0% za osnovna živila, kot so kruh, mleko, sadje in zelenjava http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2649.txt Bulgo 7 2649 2012-04-25 10 3715 Nezadostna podpora 2012-03-27 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/2649 Varčevalni ukrepi "Vlada Republike Slovenije predlaga serijo varčevalnih ukrepov. It teh ukrepov je razvidno, da bodo prikrajšani ravno najšibkejši členi družbe. Vendar vlada noče videti, da imamo tudi nekaj maneverskega prostora, ki bi lahko pripomogel k zmanjšanju primankljaja. Zato bi bilo lepo, če bi vladi tudi sami predlagali nekaj ukrepov in sicer: - prenehanje financiranja verskih skupnosti iz proračuna - obdavčitev verskih skupnosti, dodati bi jim bilo potrebno status podjetja (RKC letno zasluži 200 milijonov EU in ne plača niti centa davka) - legalizacija in obdavčitev prostitucije, ki je sedaj dekriminalizirana (2500 slovenskih prostitutk letno zasluži 10 milijonov EU in ne plača niti centa davka) - legalizacija marihuane (dilerji na črnem trgu letno zaslužijo preko 10 milijonov in ne plačajo niti centa davka) - uvedba trošarin na kofeinske in teinske izdelke, sladkarije in pa hrano z dodanimi škodljivi E konzervansi (vsi niso škodljivi, za neškodljive naj se trošarin ne bi dajalo) Na vse to bi se uvedlo 20% DDV-ja, 20% davka od dobička od podjetij, za delavce pa 41% dohodnine, saj večina teh delavcev zasluži mesečno več kot 1500EU neto (delavci v bogoslužju, preprodajalci marihuane in prostitutke). Take stvari poznajo že povsod drugje v Evropi. To so namreč priviligirane skupine, ki jim iz neznanega razloga ni potrebno plačevati davka! Naprošam vlado in uporabnike, naj podprejo ukrepe, v nasprotnem primeru naj mi vlada odgovori, zakaj teh priviligiranih skupin noče obdavčiti, obdavčuje pa najšibkejše!? Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2653.txt mlad27 0 2653 2012-04-25 8 3718 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Zakon o verski svobodi (Ur. l. RS, št. 14/2007, 46/2010 – Odl. US, v nadaljevanju ZVS) opredeljuje pravico do namenske državne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti. Nadalje ZVS določa, da javna sredstva za plačilo le teh zagotovi pristojni organ iz državnega proračuna, nakazuje pa jih na račun cerkve ali druge verske skupnosti. Nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe izvajajo računsko sodišče Republike Slovenije in drugi pristojni organi. Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil v obravnavi v Državnem zboru hkrati s predlogom rebalansa proračuna za leto 2012 spreminja ZVS v delu, ki se nanaša na višino namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti (27.člen). Po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ se bo 1. odstavek 27. člena glasil : »Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko pod pogoji tega zakona za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca).« Spreminja se odstotek, saj je v do sedaj veljavnem ZVS-ju le ta bil 60%. Glede vprašanja obdavčitve verskih skupnosti vam pojasnjujemo sledeče: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO - 2, Uradni list 117/06 in naslednji) določa obdavčitev pravnih oseb, torej tudi verskih skupnosti. V skladu z 9. členom ZDDPO-2 verske skupnosti plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti verskih skupnosti so oproščeni plačila davka. Pri določanju davčne osnove verske skupnosti iz 9. člena se prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove. Pridobitno in nepridobitno dejavnost (za vse zavezance iz 9. člena ZDDPO-2, ne samo za namene verskih skupnosti), oziroma kateri dohodki se štejejo za opravljanje pridobitne dejavnosti, oziroma kateri za opravljanje nepridobitne dejavnosti, nadalje opredeljuje Pravilnik o opredeljevanju pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list št. 109/07 in 68/09). Pravilnik določa, da se dejavnost zavezanca šteje za pridobitno, če je izpolnjen vsaj eden od pogojev in sicer, da se dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička ali zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. Pravilnik v nadaljevanju (to je v 3. in 4. členu) primeroma določi, kateri dohodki imajo naravo nepridobitnosti (npr. članarine, donacije)in kateri dohodki imajo naravo pridobitnosti (npr. dividende, bančne obresti, najemnine). Glede obdavčitve nepremičnega premoženja verskih skupnosti veljajo podobna pravila. Načeloma so verske skupnosti kot pravne osebe zavezanke za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za nepremičnine v njihovi lasti. Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97) in Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 - UPB1, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - Odl. US, 120/06 - Odl. US, 126/07, 57/09 - Skl. US, 108/09, 61/201 - ZRud-1 in 20/11 - Odl. US). Oprostitev na podlagi ZSZ velja le za stavbe, ki jih verske skupnosti uporabljajo za svojo versko dejavnost. Po razlagi Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za to dajatev, so to cerkve, kapele, župnišča, semenišča, verske šole itd. Za druge vrste nepremičnin, torej za nepremičnine, ki jih verske skupnosti uporabljajo za opravljanje pridobitne dejavnosti, pa se dajatev plačuje. Dodatno navajamo, da nadzor nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti opravlja Davčna uprava Republike Slovenije. V zvezi z obdavčitvijo prostitucije in trgovine s prepovedanimi substancami, podajamo naslednje stališče: Z davčnega vidika se dejavnost prostitucije obravnava enako kot opravljanje vseh preostalih neodvisnih dejavnosti, in sicer se dohodke iz dejavnosti prostitucije obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti v skladu z določbami Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 24/2012, 30/2012, v nadaljevanju ZDoh-2). Torej, fizična oseba, ki opravlja dejavnost prostitucije bi se morala za opravljanje takšne dejavnosti registrirati v skladu s 44. členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07-UPB2, 40/09, 33/11) pri pristojnem davčnem organu in v skladu z določbami ZDoh-2 od dohodkov iz te dejavnosti plačevati dohodnino, katere višina se ugotavlja v skladu z ZDoh-2 in na način, ki je določen z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, v nadaljevanju ZDavP-2). Iz tega izhaja, da so fizične osebe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prostitucije obdavčene enako kot preostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Z vidika davčnega nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti spada prostitucija med visoko tvegane dejavnosti, saj se opravlja pretežno na črno, v najetih stanovanjih, kjer je nadzor otežen. Za razliko od dejavnosti prostitucije, ki v slovenskem pravnem redu ni prepovedana, je prodaja prepovedanih substanc nelegalna in kazniva dejavnost, kot to izhaja iz določb Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 39/09, 91/11). Kljub nelegalnemu izvoru dohodkov in premoženja iz dejavnosti preprodaje prepovedanih substanc, pa so v skladu z določbami ZDavP-2 dohodki iz takih dejavnosti obdavčljivi. Ker se dohodki iz nelegalnih in kaznivih dejavnosti praviloma ne poročajo davčni upravi, so v zakonu o davčnem postopku določena pravila, ki nadzornemu organu omogočajo odmero davčne obveznosti z odločbo v postopku davčnega nadzora tudi, če gre za dohodek nelegalnega izvora. Tako je npr. v 68. členu ZDavP-2 določeno, da v primeru, da zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti oziroma fizična oseba ne napove dohodkov oziroma davčni organ ugotovi ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na neresničnih ali nepravilnih podatkih oziroma davčni organ ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge oziroma zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti oziroma delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve, lahko davčni organ na podlagi določil 68. člena ZDavP-2 opravi cenitev davčne osnove in na tej podlagi odmeri davek. Poleg tega je v 74. členu ZDavP-2 določeno, da na obdavčenje ne vpliva dejstvo nelegalnega dejanja ali ravnanja, temveč se upošteva gospodarske (ekonomske) posledice takega ravnanja, ki se nato ustrezno davčno ovrednoti. Slednje pomeni, da v primeru izogibanja ali zlorabe drugih predpisov davčna obveznost nastane, in to taka, kot bi nastala glede na razmerja, nastala na podlagi gospodarskih dogodkov. V petem odstavku 132. člena ZDavP-2 pa je določeno, da se lahko inšpekcijski nadzor opravi tudi pri fizični osebi, ki opravlja neregistrirano dejavnost, z vplivom na obdavčenje zavezanca. Na podlagi navedenega menimo, da je problematika obdavčevanja fizičnih oseb in dejavnosti, ki jih obravnava predlog zakonsko ustrezno urejena. Glede predloga za uvedbo trošarin na kofeinske in teinske izdelke, sladkarije ter hrano z dodanimi škodljivimi E konzervansi pa sporočamo sledeče: Na temo uvedbe trošarin na sladke pijače je bilo v drugi polovici leta 2011 pri Ministrstvu za finance opravljenih več razgovorov z ministrstvi, pristojnimi za zdravje, gospodarstvo, kmetijstvo in prehrano ter predstavniki živilske industrije (GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij). Po izmenjavi mnenj o zdravstvenem stanju v Sloveniji, vplivu sladkih pijač na debelost mladih, vrstah in škodljivosti nadomestnih sladkorjev, vplivu na konkurenčnost, projektih glede lokalne pridelave in ponudbe kmetijskih produktov, je bilo ugotovljeno, da gre za dolgoročen projekt, v katerem morajo vsa zgoraj navedena ministrstva uskladiti politike glede zdravega življenja, strukturnih sprememb v gospodarstvu in kmetijstvu ter uvedbe trošarin. Pri odločitvi glede nadaljnjega dela na tem projektu, bo treba upoštevati, da obdavčitev s trošarino ni le plačilo dodatnega davka, ampak vključuje izvajanje zahtevnega trošarinskega režima, kar pomeni predvsem uvedbo nadzora proizvodnje, skladiščenja in gibanja izdelkov, natančno opredelitev izdelka, ki bo predmet obdavčitve, natančno opredelitev zavezanca za plačilo trošarine in drugo. Za obravnavanje določenih živil in pijač kot trošarinske izdelke in za vzpostavitev trošarinskega nadzora nad njimi, morajo obstajati tehtni razlogi, da ne bi s tem ukrepom potencialnim trošarinskim zavezancem le naložili dodatno administrativno breme. Uvedba novega trošarinskega izdelka mora biti ustrezno argumentirana, v obravnavanem primeru (sladkarije, kofeinski in teinski izdelki ter hrana z dodanimi škodljivimi E konzervansi) predvsem z vidika vpliva na zdravje. Poleg tega kriterija, bo pri odločanju o uvedbi predlagane obdavčitve merodajen finančni učinek, odločitev pa bo treba presoditi tudi z vidika psihološkega efekta na porabnike. Namreč, s trošarinami se praviloma obdavčujejo izdelki, za katere je značilno, da jih načeloma ni mogoče nadomestiti z drugimi podobnimi izdelki in da je povpraševanje po teh izdelkih relativno togo. V nasprotnem ni mogoče pričakovati pozitivnih učinkov in je osnovni namen njihove uvedbe razvrednoten. Ob tem kaže opozoriti, da uvedba trošarin na izdelke, ki v sosednji državi niso obdavčeni oziroma obravnavani kot trošarinski izdelki, zaradi prostega pretoka blaga med državami članicami, ne bi dala želenega učinka. Celo nasprotno, vodila bi v razmah vnosa takih živil in pijač iz drugih držav članic. Ideja o dodatni obdavčitvi določenih, predvsem zdravju škodljivih živil in pijač je sicer dopadljiva, vendar finančno ne nujno učinkovita, z vidika stroškov (tako za zavezanca, kot tudi za nadzorni organ) in administrativnih ovir pa zelo obremenjujoča, kar finančni učinek še zmanjša. Cilj vlade pa je zasledovanje takšne trošarinske politike, da bodo skupni finančni učinki pozitivni - upoštevati je treba vse koristi proračuna RS zaradi višjih prilivov in stroške proračuna RS." 2012-05-17 2012-03-27 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/2653 Nepremičnine - prenos lastninske pravice "Predlagam, da se k Zakonu o nepremičninskem poslovanju doda, da se lahko pravni posel pri prenosu lastninske pravice opravi izključno pri strokovnjaku, ki z licenco države in zavarovano odgovornostjo zagotavlja, da bo prenos lastninske pravice pravno varen in ne bo potrebno v prihodnosti sprožati raznih pravd in tožb na sodiščih in s tem povzročati dodatnih stroškov za kupce in prodajalce. Kakor je znano in določeno že v zakonu o nepremičninskem posredovanju in Zakonu o zaščiti kupcev stanovanj in enostanovanjskih hiš se v primeru, da se prenos lastninske pravice opravi pri nepremičninski družbi z nepremičninskimi posredniki z licenco MOP, mora ta zagotoviti, da pogodbo oz. vse listine pripravi najmanj univerzitetni diplomirani pravnik, ki s svojim podpisom tudi zagotavlja pravno veljavnost, kar pomeni tudi, da pred tem ponovno preveri morebitne pravne ovire za sklenitev posla. Prav tako nepremičninski posrednik zagotovi kupcu vpogled v vse potrebne dokumente, kakor tudi preverjanje identitete pogodbenih strank. Tako se ne more, ali pa je zelo težko, pripetiti, da se proda nepremičnina, ki ni v nesporni lasti prodajalca. Če pa se to že zgodi, pa z zavarovano odgovornostjo jamči poplačilo škode oškodovanim strankam. Hkrati je to tudi občuten znesek iz naslova plačila DDV državi, ki ga plača nepremičninska družba za vsak izstavljen račun pri prenosu lastninske pravice. Prav tako predlagam, da se davek na promet z nepremičninami dvigne na raven 3,5%, kakor je to v sosednji Avstriji. Višino tako pridobljenih sredstev v državni proračun na letni ravni je moč izračunati po podatkih DURS-a o izdanih odločbah za plačilo davka na promet nepremičnin in poročilom notarjev o potrjenih prodajnih pogodb za nepremičnine za katere je potrebno plačati 8,5% ali 20% DDV." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2666.txt BorisL 4 2666 2012-04-26 3 3001 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor V predlogu 2666 pobudniki predlagajo, da se v Zakonu o nepremičninskem poslovanju (Ur. l. RS, št. 72/06-UPB1 in 49/11) doda določilo, po katerem bi se lahko pravni posel pri prenosu lastninske pravice opravil izključno pri strokovnjaku, ki z licenco države in zavarovano odgovornostjo zagotavlja, da bo prenos lastninske pravice pravno varen in ne bo potrebno v prihodnosti sprožati raznih pravd in tožb na sodiščih in s tem povzročati dodatnih stroškov za kupce in prodajalce. Zakon namreč določa, da se v primeru, ko se prenos lastninske pravice opravi pri nepremičninski družbi z nepremičninskimi posredniki z licenco, mora ta zagotoviti, da pogodbo oziroma vse listine pripravi najmanj univerzitetno diplomirani pravnik, ki s svojim podpisom tudi zagotavlja pravno veljavnost, kar pomeni tudi, da pred tem ponovno preveri morebitne pravne ovire za sklenitev posla. Prav tako nepremičninski posrednik zagotovi kupcu vpogled v vse potrebne dokumente, kakor tudi preverjanje identitete pogodbenih strank. Tako se ne more, ali pa se zgodi zelo redko, da se proda nepremičnina, ki ni v nesporni lasti prodajalca. Če pa se to že zgodi, pa nepremičninska družba z zavarovano odgovornostjo jamči poplačilo škode oškodovanim strankam. Takšna ureditev bi po mnenju pobudnikov pomenila tudi občutno več sredstev iz naslova plačila DDV državi, ki ga plača nepremičninska družba za vsak izstavljen račun pri prenosu lastninske pravice. Pobudniki tudi predlagajo, da se davek na promet z nepremičninami dvigne na raven 3,5%. Po preučitvi predloga odgovarjamo, da se s predlagano rešitvijo ne strinjamo, kar utemeljujemo v nadaljevanju. Zakon o nepremičninskem poslovanju (Ur. l. RS, št. 50/2006, 72/06-UPB in 49/11) določa pogoje tako nepremičninskim družbam kot posrednikom pogoje za opravljanje posredovanja ter določa pravila za varno in skrbno poslovanje pri nepremičninskem posredovanju. V primeru, da nepremičnino prodaja investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki gradi za trg, pa zakon izrecno določa, da mora investitor zagotoviti, da prodajo opravijo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje poslov posredovanja. Temeljni namen zakona je omogočiti čimbolj skrbno, predvsem pa varno posredovanje v prometu z nepremičninami. Prav gotovo je posamezniku, ki z nepremičninsko družbo sklene pogodbo o posredovanju, zagotovljena varnost posla, še posebej ker zakonodaja izrecno določa, da morata tako nepremičninska družba kot posrednik poskrbeti za zaščito interesa naročitelja in preveriti pravno in dejansko stanje nepremičnine za katero posredujeta. Odločitev o tem ali bo posameznik, ki želi skleniti posel, to storil s posredovanjem nepremičninske družbe oziroma posrednika, ki je vpisan v imenik posrednikov, ali pa bo posel opravil sam, pa je prepuščena svobodni volji vsakega posameznika. Menimo, da bi morebitna sprememba predpisov v smeri, da bi se pravni posli pri prenosu lastninske pravice lahko opravljali izključno pri strokovnjaku, ki ima licenco države in zavarovano odgovornost, pomenila prehud poseg v svobodno voljo posameznika do proste izbire. Prav tako menimo, da bi takšna obveznost vplivala tudi na cene nepremičnin. Odziv Ministrstva za finance Zakonodaja s področja nepremičninskega poslovanja oz. posredovanja, kot posredno ugotavljate že sami, prodajalcem in kupcem nepremičnin omogoča svobodno izbiro, ali bodo prodajo oz. nakup nepremičnine opravili preko posrednika ali drugače. Z lastno izbiro posamezniki seveda privzamejo tudi vse eventuelne rizike, zato menimo, da je takšna ureditev ustrezna in pravična, saj vedno dopušča strankam možnost izbire in s tem tudi možnost prilagajanja stroškov transakcije glede na konkretno situacijo. Z vidika davčnih predpisov pa pojasnjujemo, da je obdavčitev prenosa lastninske pravice v konkretnem primeru odvisna od več dejavnikov, predvsem od tega, za kakšno vrsto nepremičnine gre (zemljišča, stavbe itd.) in ali je prodajalec zavezanec za DDV ali ne. Glede na to se od prodajne vrednosti zaračuna DDV ali pa mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin. Morebitni DDV na storitev nepremičninskega posrednika (če je ta seveda zavezanec za DDV) predstavlja le manjši del davčnega prihodka nepremičninskega posla, saj se DDV na storitev plača le na znesek provizije posrednika. Davek na promet nepremičnin znaša v Sloveniji 2 %. Ocenjuje se, da je stopnja primerna. Želja je namreč ohraniti nizko stopnjo, s katero se ne spodbuja prikrivanja višine davčne osnove ter obenem zagotovi še vedno primerne davčne prihodke. O morebitnem povišanju stopnje davka na promet nepremičnin se v danih razmerah ne razmišlja." 2012-06-15 2012-03-28 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/2666 Uvedba davka na nepremičnine "Z uvedbo davka na nepremičnine povečamo pritisk na ponudbeni strani in obdavčimo lastnike kapitala. S tem omogočimo mladim družinam cenejši dostop do stanovanja, premožnejši sloj prebivalstva pa prisilimo k participaciji pri varčevalnih pogojih. Obvezno je uvesti selekcionirano obdavčitev. Minimalna davčna stopnja za lastnike stanovanj, ki v nepremičnini dejansko živijo in progresivna za tiste lastnike, ki z nepremičninami služijo. Upravniki morajo imeti podatke o stanovanjih, ki se oddajo, o tem jih zaradi razdelitve stroške obveščajo tudi stanovalci. Vlada bi morala sprejeti zakonodajo, ki bi od upravnik zahtevala redno posredovanje podatkov o oddajanju stanovanj. S tem bi zajezili ""črno"" oddajanje stanovanj, hkrati pa bi dobili relevantne podatke o uporabnikih stanovanj. Davčne utaje z izvirnostjo, da imamo prijavljeno partnerico v enem, otroka v drugem stanovanju, tretjega pa si lastnimo sami bi enostavno prepričili. Pobiranje davkov iz oddajanja stanovanj v najem bi se bistveno izboljšalo, če bi zakonodaja predpisala visoke kazni za potencialne utajevalce davkov. Uvedene bi bila baza o številu stanovanj, ki se oddajo in bi omogočila pravičnejšo uvedbo davka na nepremičnine. Potrebno se je zavedati, da podatkov o trgu najemnih stanovanj ne spremlja nobena institucija in je tu tudi iz tega vidika nujno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2709.txt DAVOR MANDIČ 7 2709 2012-05-01 4 779 Nezadostna podpora 2012-04-02 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/2709 Varčevalni ukrepi "V namene varčevanja in spoštovanja državljanov Slovenije, bi se morala poslanska funkcija izenačiti z zaposlitvijo. Torej: - poslanec ni nič drugega kot ZA DOLOČEN ČAS izvoljenec ljudstva in opravlja delo v imenu volilcev - torej je na podlagi tega zaposlen ZA DOLOČEN ČAS, za polni delovni čas 8 ur. V teh 8ih urah mora opravljati svoje delo, ki obsega seje, sestanke, komisije, obiske poslanskih pisarn ... - Višina plače bi morala biti določena - največ 2x znesek povprečne plače v gospodarstvu. Če bi se povprečna plača dvignila, bi bilo to samo dobro za njihove plače. - Delovni čas je od 8ih do 16ih (oz. kakorkoli). V tem času dela vse za plačo. - Povračilo stroškov mu pripada tako kot ostalim zaposlenim. Za prehrano in prevoz na delo in iz dela tako kot za ostale zaposlene državljane - ""če ne vedo, so zneski redno objavljeni v Uradnem listu"" :)) - Po preteku mandata mu pogodba za DOLOČEN ČAS izteče in mu sledijo pravice kot navadnemu državljanu. To pomeni brez odpravnin, nadomestil ipd. Če bo dober in bo ponovno izvoljen, se mu pogodba spet podaljša: ZA DOLOČEN ČAS. Če pa ne, gre direkt na zavod z nadomestilom, kot je določen z zakonom. Naj tudi poslanci upoštevajo zakone, tako kot jih moramo ostali državljani. Saj jih sami ""pišejo"". Na ta način se bo prihranilo precej, precej denarja.... ______________________ PS: v tujini je tako, da se gre politiko tisti, ki ima denar. Pri nas se pa gre politiko tisti, ki bi rad na hitro in enostaven način prišel do denarja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2723.txt Evrona 2723 0 1782 Neustrezen podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2656 2012-03-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/2723 Odprodaja zemljišč v zakupu "Predlagam, da se zemljišča v zakupu, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, pod stimulativnimi pogoji prodajo zakupnikom. Razlogi: - nekatera zemljišča so že desetletja oddana v zakup oz. jih država že desetletja ne koristi, - zemljišča so slabše kvalitete in njihova širša ter načrtna obdelava ni ekonomsko upravičena, - zakupniki ne bodo več v skrbeh glede podaljšanja zakupnih pogodb in bodo kot lastniki načrtno in več vlagali ter nadalje prispevali k razvoju podeželja in ohranjanju naravne dediščine, - z dodatnimi vlaganji imajo več možnosti pridelovanja (bio) hrane za lastne potrebe - zmanjša se potreba pridobivanja socialnih transferjev, - država pridobi dodatna likvidnostna sredstva, - država dokaže, da ji je mar tudi za ""malega"" človeka, - ob morebitni uvedbi davka na nepremičnine so zavezanci tudi novi lastniki zakupljenih zemljišč." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2742.txt Beno Topolnik 2742 0 365 Neustrezen podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2455 2012-04-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/2742 Davek od oddajanja nepremičnin v najem Predlagam, da se določi posebej dohodninska lestvica za dohodek od oddaje nepremičnin v najem in ne da se prišteva k dohodnini, ker je to nepravično. Vsi, ki zaslužimo letno nad 15.681,03 eur, plačamo 41% davek, kar pomeni, da moramo od svojega osebnega dohodka poravnati še razliko 16% dohodnine. Ob prijavi oddaje premoženja v najem, dobiš po vseh izračunih za plačilo 25% davka z odločbo, ki ga moraš poravnati v roku 30 dni, in ker se ti ta dohodek prišteva v dohodninsko lestvico še pri odločbi dohodnine, poravnaš preostalih 16% davka. V tem primeru smo državljani, ki oddajamo nepremičnine v najem, v neenakem položaju. Naj se upošteva dohodek od nepremičnine in ne od plače, za katero trdo delaš in si nanjo že tako visoko obdavčen. Že tako plačujemo davek od nepremičnine. Tudi kapitalski dobički so obdavčeni posebej in se ne prištevajo v dohodninsko lestvico, tako mislim, da mora biti dobiček, ki ga prinese nepremičnina, obdavčen s svojo dohodninsko lestvico. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2803.txt inka 3 2803 2012-05-03 11 3220 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Vlada Republike Slovenije je dne 5.4.2012 sprejela sklep s katerim je Ministrstvu za finance naložila, da preuči obdavčitev dohodkov od premoženja, ki se oddaja v najem. Ministrstvo bo v okviru navedene preučitve preučilo tudi predlog, ki ste nam ga poslali." 2012-06-07 2012-04-04 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/2803 davki "Polnenje državnih blagajn je najlažje tako,da se vzame ljudstvu,ker je to pač najštevilnejše in tako tudi največ prispeva k ""varčevanju"".Mislim pa,da bi tudi drugi morali prispevati v skupni mošnjiček.Novega davka za najpremožnejše od nikoder,obdavčitev cerkve tudi ne,res pa da se duhovnikom plačujejo razni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.Davka na nepremičnine od cerkvenih objektov bi bilo ogromno,da o cerkvenih zemljiščih ne govorim." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2810.txt amleirkur 2810 0 135 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2567 2012-04-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/2810 VRTCI "Uredimo sistem! Volitve, nova vlada, novi ministri, nov sistem.... ""Končno, je že čas!"" smo družno ugotovili s sodelavci. Smo zaposleni v javni upravi, v šolstvu, natančneje v vzgojno varstvenih zavodih - vrtcih, na delovnih mestih pomočnik vzgojitelja. Svoje delo radi opravljamo, že dlje časa pa nam zbija motivacijo pri delu razlika v vrednotenju dela vzgojiteljice in pomočnika vzgojiteljice v oddelku. Vsi, ki ste se kdaj srečali z vrtcem, veste, da sta v oddelku z otroci dve osebi, ki delata skupaj, skupaj izvajata dejavnosti, skupaj načrtujeta dejavnosti, imata skupaj sestanke s starši.... Seveda so med njima tudi razlike. Ena teh razlik je naziv, razlika je tudi v stopnji izobrazbe (vzgojitelj - visokošolski strokovni študijski program , pomočnik vzgojitelja - štiriletni srednješolski program), potem so razlike v delovni obveznosti (vzgojitelj - 6 ali 6,5 ure v oddelku, pomočnik vzgojitelja - 7 ali 7,5 ure v oddelku - čeprav imata oba tedensko 40 urni delavnik), največja razlika pa je v vrednotenju dela - plači. Razlike so daleč prevelike, razlika v neto plači je nekje med 400/500 euri, kar je postalo nesprejemljivo. Nekako nam ne uspe odkriti tega dodatnega dela vzgojiteljic, ki je vredno te razlike v plači. Vse delamo skupaj, skupaj se udeležujemo strokovnih usposabljanj, skupaj načrtujemo in izvajamo, res pa je da so opravili tri leta šolanja več, kar pa ne opraviči takšne razlike pri vrednotenju dela, ki ga opravljamo skupaj. Razlika da, vendar ne 60%!!! Istočasno se udeležujemo istih usposabljanj, s katerimi so si vzgojitelji pridobili laskave nazive mentor, svetovalec, za nas pa so ta izobraževanja pomenila nova znanja, ki smo jih lahko nato skupaj z vzgojiteljico izvajali v oddelku. Vsi ti nazivi, ki so jih z lahkoto tudi vsi pridobili, so tudi mesečno poplačani pri osebnem dohodku, neglede na to ali opravi kakršna koli dela z naslova mentor/svetovalec. Kljub temu da so napredovanja v plačilne razrede zamrznjena, s čimer se tudi strinjamo, glede na gospodarsko stanje v državi, že veliko pove razvrstitev v te razrede - za pomočnika vzgojitelja, je plačilni razred med 19 in 29. za dipl. vzgojitelja pa med 30 in 35. Ne želimo ustvarjati negativne klime, ki pa je zaradi nepravične ureditve žal prisotna, želimo pravičnejši sistem, želimo da se razlike zmanjšajo! V času prihajajočih varčevalnih ukrepov, bi želeli da se ta zavožen sistem spelje nazaj na pravičnejšo pot!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2812.txt pomočniki 8 2812 2012-05-03 6 6249 Nezadostna podpora 2012-04-04 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/2812 Koga financira država "Veliko je poklicev oziroma dejavnosti, ki bi jih morala država rešiti, pa jih ne. Naj opišem primer enega prevoznika, ki opravlja turistično dejavnost in pa tudi javni promet. Vozniki imajo delavnik, ki zavzame od 10 do 14 ur časa. Npr. ima vožnjo ob 5h za Ljubljano, nato čaka v Tržiču 1 uro, nato pride v Ljubljano in čaka 2 uri, ... In vse skupaj se lahko zavleče od 10 ur časa naprej. Formalno pa je voznik delal le 6 ur, torej obvezna sobota in lahko tudi nedelja. Če prištejemo še turizem lahko dela tudi več. Ampak vse je s skladu z Zakonom in nič ne more. Pri tem pa ima plače zgolj med 600 in 700€ na mesec. Njihov direktor ima služben avtomobil, ugodnosti, veliko plačo tudi po nekaj tisoč €, vse vikende je prost, pa nihče nič ne more. Kaj želim povedati? Država financira lopove in z ukrepi jemlje sredini. Država nima posluha in se ukrepov loteva napačno. V državi si želimo red in enakopravnosti. V tujini dobi voznik dodatek na delovne pogoje, pri nas pa vsi delajo na meji zmogljivosti. Predlagam, da se uredi delavnik voznikov in vseh tistih majhnih, ki so izkoriščani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2821.txt jurij1276 0 2821 2012-05-09 1 1702 Nezadostna podpora 2012-04-10 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/2821 Obdavčitev kapitalskih dobičkov in dividend "Imam dopolnilni predlog glede predlaganega zvišanja kapitalskih dobičkov in dividend na 25%. Ljudje bi morali biti motivirani (tudi) za varčevanje v delnicah in podobnih naložbah, saj država ne bo zmogla zagotavljati dostojnih pokojnin za večino prebivalcev. Z novim vladnim predlogom bodo (po silovitih kapitalskih izgubah v zadnjih letih) ljudje vsekakor še bolj demotivirani za varčevanje v delnicah. Vemo pa, da je v razvitih državah varčevanje v delnicah eno najpomembnejših načinov varčevanja prebivalstva. S predlogom z zvišanju davka na 25% se v osnovi ne strinjam (argumenti so spodaj), a če bo predlog zaradi kriznih razmer obveljal, naj se mu doda še nekaj popravkov: Pomisleki: 1) bogatejši sloj prebivalstva so večinoma podjetniki in delnice lahko kupujejo prek svojih podjetij. Davek na dobiček podjetij naj bi se celo znižal na 15%. Tako bodo bogatejši imeli bistven privilegij pri kapitalskih dobičkih in dividendah kot pa srednji in nižji sloj. Sploh pa naj bi po poročanju medijev v preteklosti precej kapitala pobegnilo v tujino (v davčne oaze) in tako so iznajdljivi bogati ponovno močno privilegirani pred ostalim prebivalstvom. Predlog: morali bi doseči izravnavo te anomalije. Ker se kratkoročno bolj splača delnice kupovati na podjetje, bi se moralo dolgoročno bolj splačati delnice kupovati fizičnim osebam. Npr. po petih letih lastništva (da motiviramo dolgoročno lastništvo) bi bili kapitalski dobički za fizične osebe obdavčeni le še 10% (tj. manj kot pri podjetju), po desetih letih lastništva pa 0%. Ničelno obdavčitev davka na srednjeročne kapitalske dobičke pozna kar nekaj članic EU. Trenutna davčna lestvica z zmanjševanjem kapitalskih dobičkov proti nič na rok 20 let je brezpredmetna, ker v tem času lahko večina firm iz vlagateljevega portfelja gre v stečaj, lahko se vmes zgodi prevzem in prevzemnik iztisne male delničarje itd. Tudi glede obdavčitve dividend bodo lastniki podjetij močno privilegirani pred fizičnimi osebami, saj bodo plačevali skoraj polovico nižji davek. Predlagam, da se za fizične osebe po vzoru bančnih obresti ne obdavči posamičnih izplačil dividend do zneska npr. 200 EUR (s tem se privilegira nižje sloje). Če pa dividenda posameznega izdajatelja presega 200 EUR, se razlika obdavči cedularno po predlagani davčni stopnji. 2) precej malih delničarjev ponižno dolgoročno čaka v delnicah zaradi nižanja kapitalske osnove (vsakih 5 let se davek na kapitalske dobičke zniža za 5 odstotnih točk). Z uvedbo predlagane višje stopnje (25%) bi povsem demotivirali dolgoročne vlagatelje, saj se jim vsakih nekaj let spremenijo pravila igre in še preden padejo v nižji davčni razred, se spremeni zakon o obdavčitvi. Poleg tega na daljši rok lahko inflacija pobere ves kapitalski dobiček, vlagatelji pa so še vedno obdavčeni kot bi da dosegli realne kapitalske dobičke. Predlog: kapitalski dobički ob prodaji bi morali biti obdavčeni tako, kot so zakonsko obdavčeni v trenutku, ko je vlagatelj delnice kupil. Druga možnost je ponovno ta, da se z leti lastništva stopnja davka močneje zniža (tj. po petih letih lastništva ostane še 10% davka, po desetih letih 0%). 3) Kapitalski dobički in izgube se za fizične osebe pobotajo le znotraj istega koledarskega leta. Fizične osebe so v tem pogledu spet zelo deprivilegirane v primerjavi s podjetniki, ki lahko izgubo pobotajo s prihodnjimi dobički. Tako za fizične osebe dejanski davek na dobiček ni 25% ampak je efektivna davčna stopnja v najslabšem primeru lahko celo 100% (če preteklo leto mali delničar realizira visoko izgubo, v naslednjem letu pa realizira minimalni dobiček, ki mu ga za povrh vsega država še obdavči). Predlog: kapitalsko izgubo za fizične osebe naj se prenaša v naslednja leta, kjer bi se lahko pobotala z bodočimi kapitalskimi dobički. Ni namreč korektno, da država pobira davek od dobička, pa čeprav ima vlagatelj kumulativno izgubo. 4) Del prebivalstva dolgoročno vlaga v delnice prek storitve individualnega upravljanja premoženja. To je ena redkih oblik finančnih storitev, ko se obračunava DDV, in sicer po stopnji 20% (za upravljavsko provizijo in za delitev dobička med banko/BPH in stranko). Poleg tega pa prihaja celo do dvojne obdavčitve, saj se plačilo DDV ne upošteva kot zmanjšanje davčne osnove pri obdavčenju kapitalskih dobičkov). Predlog: storitev individualnega upravljanja premoženja bi bilo potrebno izenačiti s storitvijo vzajemnih skladov, kjer se DDV ne obračunava. Med obema storitvama ni vsebinsko bistvene razlike, z davčnega vidika pa med njima razlika neupravičeno obstaja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2832.txt j123 0 2832 2012-05-09 1 4967 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju: ZUJF) se je med drugim spremenil prvi odstavek 132. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12 in 30/12; v nadaljevanju: ZDoh-2). Tako se bo za dohodek iz kapitala, ki bo prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje, dohodnina izračunala in plačala po višji stopnji od sedanje (ta je 20%) in sicer po stopnji 25%. Določbe ZUJF so rezultat socialnega dialoga. Predlog, ki se nanaša na obdavčevanje dohodka iz kapitala po ZDoh-2, ki ste nam ga poslali, je treba ocenjevati ne zgolj v luči primerjave obdavčitve neposrednih naložb posameznikov v delnice z naložbami v delnice prek podjetij v lasti posameznikov, temveč tudi in predvsem v luči primerjave obdavčitve dohodka iz kapitala z obdavčitvijo drugih vrst dohodka fizičnih oseb, od katerih se plačuje dohodnina. Vsako nižanje stopnje obdavčitve določene vrste dohodka napram drugim vrstam dohodka namreč lahko povzroči t.i. prelivanje dohodka iz ene vrste v drugo (tj. dohodku se spremeni narava in se formalno izplača kot dohodek vrste, ki je manj obdavčena). Na splošno se pri pripravi sprememb davčne zakonodaje, še posebno v pogojih zaostrenih javnofinančnih razmer, upošteva tudi javnofinančni vidik in vsakršni predlogi sprememb davčne zakonodaje se preučujejo tudi v luči javnofinančne vzdržnosti. Predlog, ki se nanaša na oprostitev plačila DDV za storitve individualnega upravljanja premoženja z vidika usklajenosti z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ni sprejemljiv. Tako po navedeni direktivi kot po 4. f) točki 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB3, 18/11, 78/11 in 38/12) je oprostitev plačila DDV predpisana le za upravljanje investicijskih skladov (torej tudi vzajemnih skladov), ne pa tudi za storitve individualnega upravljanja premoženja." 2012-06-19 2012-04-10 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/2832 PREDLOG VARČEVANJE "Spoštovani, glede na vse zadeve v zvezi z predlogi varčevanja v javnem sektorju bi pripomnil: zaposlen sem v računovodstvu manjšega javnega zavoda (centra za socialno delo) kot računovodja in delno kadrovnik z 10 redno zaposlenimi, ostalo so programi. Moja plača za zahtevno in odgovorno delo znaša 28 plačni razred. Med drugim opravljam tudi veliko drugega dela in sem pri svojem delu učinkovit. Začetnik na strokovnem področju v zavodu ima najmanjši končni 30 plačni razred. Za javni zavod je določena odgovorna oseba - direktorica z 44 končnim plačnim razredom. Odgovorna oseba ne opravlja skoraj nič strokovnega dela. Sprašujem se ali je potrebno za tako majhen zavod direktorja s takšnim plačilnim razredom kot je naš (sprašujem se kaj je produkt dela direktorice, razen vodenje zavoda)? Delo se prelaga na tajnico in računovodstvo. Financiranje zavoda je namreč že zagotovljeno s strani ministrstva. Glede na dosedanje izkušnje se določeni centri tudi po svoje razlagajo določeno zakonodajo - odgovorne osebe, tako da ponekod še vedno plačujejo dnevne potne stroške najcenejšega javnega prevoza za prevoz na delo namesto mesečne karte, kar podraži stroške prevoza zavoda. Centri se kljub prevzetim nalogam z novo zakonodajo (ZUPJS) še vedno ukvarjajo s programi in drugimi zadevami, tako da to tudi dodatno - stroškovno pade na kader plačan s strani ministrstva ter materialne stroške. Je pa še veliko zadev pri katerih bi lahko dodatno privarčevali. Predlagam: -da se določena zakonodaja poenoti (predvsem tista, ki zadeva stroške) in vključuje tudi druge državne inštitucije, ki so v veliki večini financirane s strani proračuna RS, -da se za manjše zavode in druge državne inštitucije zagotovi strokovno vodjo (namesto direktorja) ki bo opravljal strokovne naloge in imel naziv vodja, ali priključi večjemu zavodu inštituciji, -da se zavodi (primer center za socialno delo) ukvarja z namenom oziroma nalogami in ne z programi in kadrovsko in materialno tako črpa sredstva ministrstva. Lepo pozdravljeni" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2833.txt PREDLOG - VARCEVANJE 0 2833 2012-05-11 0 749 Nezadostna podpora 2012-04-12 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/2833 PREDLAGAM DA SI ZA VZOR VZAMEMO "Islandsko gospodarstvo je utrpelo zlom leta 2008, ko so njene banke bankrotirale zaradi 85 milijard dolarjev dolgov. V letu 2009 so se njeni državljani podali na ulice in od vlade zahtevali ukrepe proti tistim, ki so jih videli kot odgovorne za krizo. Vlada je odgovorila, postavila svoje ljudi pred in DANES SO REŠENI ZAKAJ VSAKA VLADA MISLI DA BO ODKRILA TOPLO VODO IN ŠČITI KAPITAL IN BOGATAŠE ZA VZOR SI VZAMIMO TAPRAVE PRIMERE KI DELUJEJO TUDI V PRAKSI NE FILOZOFSKIH DIPLOMANTOV PREDLOGE. MI PA DELAMO TAKO. Davek na plačo, davek na dobrine, zdaj še davek na premoženje, pa davek na premičnine in nepremičnine, davek na transakcije. Trije in več davkov za isto stvar.Pa naj poberejo 70% dohodkov saj več itak ne bo ostalo. Nekaj ne razumem. Če že dvigujejo trošarino na nafto, alkohol in cigaret zakaj potem še vse skupaj obdavčijo? Najbolje, da nam priklopijo števec na rit, da vidijo koliko sranja proizvedemo in še to obdavčijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2836.txt SIME84 2836 0 145 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2012-04-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/2836 FINANČNA POLICIJA Čas bi že bil, da se razmisli o ustanovitvi finančne policije. Pa ne tako pombozno kot NPU, temveč je potrebno zbrati majhno skupino ljudi iz policije, DURS, UPPD v obliki specializirane finančne skupine, kot jo predvideva Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), morda uporabiti izkušnje preiskovalcev iz dela specializiranih preiskovalnih skupin ustanovljenih po določilih ZKP, kjer so združbeni strokovnjaki v multidisciplinarnem timu, ter čimhitreje pričeti s pegledom premoženja nezakonitega izvora - katerega je v naši državi veliko. Glede na izkušnje nato skupino počasi širiti s preverjenim kadrom, ter tako postaviti trdne temeljen za finančno policijo. Ustanovitev take skupine je v prvi fazi brezplačna, državni organi pa ji za delo ponudijo le pomoč v materialnih sredstvih in pogojih za delo. Preko Specializiranega državnega tožilstva, ki bi moralo voditi tako skupino pa nato čimhitreje doseči, da se nezakonito premoženje v pravndnem postopku odvzame. Odvzeto premoženje se proda in se kupnina nakaže v proračun. ZOPNI, ki se uveljavi meseca maja ima vse podalage za delo take skupine in odvzem premoženja, bi bilo pa dobro uporabiti izkušnje multidisciplinarnega pristopa pri takih zadevah glede na delo specializiranih preiskovalnih skupin. Ob pravem kadru in videnju bi si proračun hitro in krepko opomogel. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2842.txt Miran Deželak 2842 0 3028 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2683 2012-04-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/2842 Subvencije za zaposlovanje. "Predlagam da vlada uvede subvencije za zaposlovanje delodajalcem, kateri želijo zaposliti delavce za nedoločen čas ali vsaj za dobo dveh let. Subvencije naj bi bile dodeljene izrecno delodajalcem, kateri želijo zaposliti delavce na čekalnih listah na borzi dela. Na tak način bi delodajalci bolj zaposlovali in bi se s tem razbremenilo državo za nadomestila, ki jih izplačuje nezaposlenim. Če je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 115.000 brezposelnih in od teh 50.000 oseb prejema minimalna nadomestila v znesku 350Eur je to kar zajeten mesečni izdatek v znesku 17,5 mio Eur. Če to vse skupaj pomnožimo z 12 meseci je kar lepa vsota katera se nabere za izplačilo iz državnega proračuna. Poleg tega, da ne bi izplačevala astronomskega zneska bi blo več zaposlenih, ki bi doprinašali v proračun države. Razen tega se je za zamisliti, ali preostanek nezaposlenih ne pridobiva nikakršnih nadomestil in če jih ne, na kakšen način živijo( od zraka sigurno ne). To pomeni, da se nobeden ni zamislil ali se na tak način pospešuje delo na črno in prepušča malega človeka, da se znajde na kakršen koli način, ne glede nato ali država pobere kakšno dajatev ali ne. To ne pišemi z razloga, da bi se omenjene reveže kontroliralo in jih še bolj ""privijalo"", temveč zato, da bi razmislili na kakšen način ljudem ponuditi možnosti do pravice do dela , dostojnega življenja z zaslužkom, ki naj bi bil vreden človeškega dostojanstva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2862.txt Sergio Berce 6 2862 2012-05-09 14 1758 Čaka odziv 2012-06-08 2012-04-10 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/2862 Omejevanje študentskega dela "Moj predlog gre v smeri omejitve študentskega dela po vzoru uspešnih evropskih držav(Nemčija, Avstrija, Švedska, Finska...). Menda je že vsakomur jasno, da ureditev kakršna je sedaj ne pelje v boljšo prihodnost. Najmanj za študente! Že tisočkrat je povedano, da so študentski servisi pri nas unikum v Evropi. Imamo problem zaposlovanja diplomantov, ker jih je enostavno preveč, imamo problem zaposlovanja starejših, ker jih nadomeščajo študenti, imamo preveč študentov in nizko kvaliteto študija. Vse to že močno bije v oči, zgodi pa se nič. Ko gre človek v katero izmed trgovin, opazi veliko zaposlenih z značkami »študent«, v restavracijah ravno tako, tudi pri visoko specializiranih poklicih je enako. Recimo pri arhitektih, kjer je v načrtih veliko več napak kot jih je bilo včasih. Pri njih so zaposleni samo lastniki, potem pa vrsta študentov in ljudi prek pogodb. Zaposlovanja praktično ne poznajo. Treba je dojeti, da ta način ne pelje v povečanje blaginje in tudi ne k povečanju konkurenčnosti! To zadnje bi rad poudaril, ker mnogi mislijo, da poceni delovna sila pomeni večjo konkurenčnost, v resnici pa ni tako. Prav tako je ne povečujejo negotove zaposlitve prek raznovrstnih pogodb(avtorskih, najemnih, itd.). Samo človek, ki ima varno zaposlitev, bo lahko nekaj ustvarjal. Tudi zase namreč, ne le za podjetje, ki ima korist od manjših stroškov. In ravno to bo poganjalo gospodarstvo, da si bo lahko kupil stanovanje, ustvaril družino, ustvaril podjetje, plačeval prispevke za pokojnine, davke, itd. Študent k temu ne prispeva nič. Povprečna dolžina študija je alarmantno dolga v primerjavi z drugimi državami. Predvsem zaradi študentskega dela. Namesto, da bi se študij čim preje dokončal, se vleče zaradi dela preko napotnic, ker so možnosti za zaposlitev zelo nizke. To je začaran krog in enkrat ga je treba prekiniti! V začetku bo boleče, vendar bodo učinki opazni dokaj hitro. Načinov kako bi bilo potrebno to urediti, pravzaprav ni potrebno čisto na novo odkrivati. Moj predlog je, da se preuči in ustrezno implementira nemški sistem. Glavne usmeritve so: a) omejitev števila ur, ki jih lahko opravi študent(zato, da lahko še nemoteno opravlja študijske obveznosti - pri nas je dolžina študija alarmantno dolga!). V Nemčiji je to 20h/teden oziroma ustrezno število ur na leto - lahko opravlja delo tudi v enem kosu, recimo med študijskimi počitnicami lahko dela poln delovni čas, vendar, dokler ne izpolni letne kvote ur. b) omejitev zaslužka, v Nemčiji 400€/mesec oziroma odgovarjajoča vsota na letni ravni, podobno kot pri zgornji točki. V kolikor študent zasluži več, si je dolžan sam plačevati zdravstveno zavarovanje, šolnino itd. Predlog je, da se nemški znesek ustrezno zmanjša, glede na slovensko povprečno plačo, ki je približno dvainpolkrat manjša od nemške. Pogoja pod točko a in b morata biti vzajemno izpolnjena. c) določitev najmanjše tarife za študentsko delo(tako, kot je določena minimalna plača). Konkurenčnosti in blaginje ne povečujejo prekerne zaposlitve, ampak relativno gotove oziroma regulirane zaposlitve, tako da ljudje, predvsem mladi lahko ustvarjajo, najemajo kredite, plačujejo davke, prispevke, ddv... skratka, da lahko trošijo! Obveznosti študentov so, da vneto študirajo in kasneje prispevajo k širši družbeni blaginji in ne to, da zagotavljajo poceni delovno silo podjetjem. Prepričan sem, da so prihranki na tem področju enormni. Izračunati je potrebno kakšen strošek predstavlja za državo podaljšan čas študija, fiktivni vpisi, šolanje kadra, ki kasneje ne prispeva k družbeni blaginji. Vse to pa plačujejo aktivni državljani. Ali je Slovenija tako bogata država, da lahko šola visokoizobražene ljudi, ki bodo oddali svoj delovni potencial v tujini namesto doma? Prosim za komentar in odziv. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2883.txt Daniel 2 2883 2012-05-11 6 5267 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Analiza obstoječega stanja: Začasno in občasno delo dijakov in študentov (v nadaljevanju: študentsko delo) je sistemsko urejal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB), ki se je zaradi sprejema novega Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljevanju: ZUTD) prenehal uporabljati z dnem 1. 1. 2011. Glede na to, da se je v obdobju sprejemanja ZUTD istočasno pripravljal tudi nov sistemski predpis na področju urejanja študentskega dela, je ZUTD do začetka njegove uporabe podaljšati veljavnost tistim določbam ZZZPB, ki urejajo področje študentskega dela, in sicer členom 5, 6, 6a, 6b, 6c, 6č, 6d, 6e, 7 in 8 poglavja II Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela. Sistemski predpis, ki bi na novo uredil področje študentskega dela (t.j. Zakon o malem delu), pa je bil v letu 2011 zavrnjen na referendumu. Področje študentskega dela se je deloma na novo uredilo v pravkar sprejetem, a še neuveljavljenem Zakonu o uravnoteževanju javnih financ (ZUJF), s katerim se bo zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za štipendije, ki jih podeljuje država, povišala koncesijska dajatev iz naslova opravljanja dela dijakov in študentov, in sicer s sedanjih 12% na 23%; k tem deležu je potrebno dodati še 2% dodatno koncesijsko dajatev po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki ostaja nespremenjen. Skupna obremenitev študentskega dela bo torej z uveljavitvijo ZUJF znašala 25 %, sredstva pa se bodo zbirala v posebnem proračunskem skladu, ki ga bo upravljalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: proračunski sklad). Obenem pa se bodo v prejšnjih letih zbrana sredstva iz koncesijske dajatve, ki se sedaj zbirajo pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije in so namenjene štipendiranju (vendar po sedanji ureditvi samo za Ad futurine in kadrovske štipendije), prenesla v proračunski sklad. Razdelitev 23 % koncesijske dajatve bo potekala v dveh časovnih fazah, saj je bilo pri pripravi zakonskega besedila potrebno upoštevati, da so bile za obdobje celotnega leta 2012 že sklenjene koncesijske pogodbe po ZZZPB, v katere ni mogoče enostransko posegati brez plačila odškodnine obstoječim koncesionarjem. Tako se za leto 2012 (t.j. do izteka veljavnih koncesijskih pogodb) razdelitev 23 % koncesijske dajatve spreminja na način, da bi Študentska organizacija Slovenije namesto dosedanjih 37,5 % obračunane koncesijske dajatve prejemala 17,4 % (t.j. 4 odstotne točke), študentski servisi pa v enaki višini kot do sedaj (ob upoštevanju povečane višine koncesijske dajatve 4,5 odstotne točke oziroma 19,6 % obračunane koncesijske dajatve, kar je enako kot 37,5% dosedanje nižje koncesijske dajatve),v proračunski sklad pa bi se za namene štipendiranja in programov zaposlovanja mladih namesto dosedanjih 25% namenilo 63 % obračunane koncesijske dajatve (t.j. 14,5 odstotnih točk). Za obdobje od 1. 1. 2013 dalje pa se bodo sredstva v proračunskem skladu povečala na 67% obračunane koncesijske dajatve (t.j. na 15,4 odstotnih točk), saj se bo temu ustrezno zmanjšal delež Študentske organizacije Slovenije in študentskih servisov (in sicer na 16,5% obračunane koncesijske dajatve ali 3,8 odstotne točke). Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Po preučitvi posredovanega predloga sporočamo, da predlog pravzaprav predstavlja eno od možnosti, ki jih je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob pripravljanju izhodišč za sistemsko ureditev področja študentskega dela že preučevalo in jih skoraj v celoti upoštevalo v predlogu Zakona o malem delu, ki pa, kot že omenjeno, ni bil nikoli uveljavljen. Do nadaljnjega bo tako, seveda ob predpostavki uveljavitve varčevalnih ukrepov, v veljavi opisana ureditev po ZUJF, bomo pa možnosti za upoštevanje posredovanega predloga preučili ob pripravi predloga sistemskega predpisa na tem področju." 2012-05-29 2012-04-12 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/2883 BREZPLACNA ELEKTRIKA, VODA, RTV IN KOMUNALA! "Predlagam, da zacne vlada resno razmisljati v smeri ukinitve poloznic za storitve, katere so nujne za prezivetje, oziroma so vsiljene prebivalcem za placevanje. Najnujnejse so seveda elektrika in voda, katere bi morale biti dostopne fizicnim osebam zastonj v doloceni kolicini, saj trenutno predstavljajo prevelik strosek za ljudi. Morda naj bo to omogoceno najprej samo za penzioniste, ter socialno ogrozene skupine, posledicno, se lahko zmanjsa penzijo, socialno pomoc, place, itd..., saj je nesmiselno placevati omenjene storitve, saj ce imamo lahko zastonj, solstvo, zdravstvo, policijo, gasilce, itd..., bi lahko imeli tudi te stvari, katere so nujne za prezivetje in bi morale v SOCIALNI DRZAVI REPUBLIKI SLOVENIJE, kakor pise v USTAVI RS, biti tudi zagotovljeno!!! Mogoce se lahko da ta ukrep tudi vsem tistim, ki imajo nizje place od povprecne, torej placa v skupnem gospodinjstvu, saj prevec pogosto prihaja, do financnega nasilja, kadar se partnerji izzsiljujejo zaradi neplacevanja poloznic ali ko starsi otroke izsiljujejo in obratno. Z taksnimi ukrepi, bi lahko zagotovili, boljsi socialni mir, saj bi bili teji stroski zagotovljeni. Trenutno placujemo pevec za poloznice, vecina od teh niso nujne za prezivetje, toda kljub temu predstavljajo vecji strosek kot pa hrana, katera je nujna za prezivetje in to ni prav. Prav tako nisem se zasledil, da bi mi nekdo razlozil, cemu tocno je dejansko namenjena SOCIALNA POMOC, saj nikjer ni definicije, oziroma zaposleni na centru niti sami ne vedo cemu je namenjena, ter kako si lahko clovek pomaga z njo, saj dejstvo je, da z socialno pomocjo ne moras preziveti, ce imas tako visoke poloznice, saj ti ne ostane niti za hrano, katera bi morala biti prijoriteta! Zato zelim, da po novem, bi imeli vsi socialno ogrozeni, ki zivijo pod pragom revscine, oziroma imajo v skupnem gospodinjstu nizjo placo, oziroma dohodek od povprecne place v zadnjih 3 mesecih pravico do placanih poloznic." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2885.txt Anti NWO 4 2885 2012-05-11 15 2584 Nezadostna podpora 2012-04-12 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/2885 PREDLAGAM DA SI ZA VZOR VZAMEMO "Islandsko gospodarstvo je utrpelo zlom leta 2008, ko so njene banke bankrotirale zaradi 85 milijard dolarjev dolgov. V letu 2009 so se njeni državljani podali na ulice in od vlade zahtevali ukrepe proti tistim, ki so jih videli kot odgovorne za krizo. Vlada je odgovorila, postavila svoje ljudi pred in DANES SO REŠENI ZAKAJ VSAKA VLADA MISLI DA BO ODKRILA TOPLO VODO IN ŠČITI KAPITAL IN BOGATAŠE ZA VZOR SI VZAMIMO TAPRAVE PRIMERE KI DELUJEJO TUDI V PRAKSI NE FILOZOFSKIH DIPLOMANTOV PREDLOGE. MI PA DELAMO TAKO. Davek na plačo, davek na dobrine, zdaj še davek na premoženje, pa davek na premičnine in nepremičnine, davek na transakcije. Trije in več davkov za isto stvar.Pa naj poberejo 70% dohodkov saj več itak ne bo ostalo. Nekaj ne razumem. Če že dvigujejo trošarino na nafto, alkohol in cigaret zakaj potem še vse skupaj obdavčijo? Najbolje, da nam priklopijo števec na rit, da vidijo koliko sranja proizvedemo in še to obdavčijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2918.txt SIME84 2918 0 147 Neustrezen ni predloga sistemske rešitve 2012-04-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/2918 Upokojenci in delo Prilagoditev in sprostitev zakona glede upokojencev, da lahko tudi upokojenci delajo po upokojitvi, če to hočejo in če so voljni delati, saj prinašajo napredek s svojim znanjem v družbo, pa tudi davek državi. Če so plačevali toliko let prispevke, naj se jim ne ukine pokojnina v primeru, da imajo že od prej s.p. ali pa na novo odprejo svoj s.p. in preko njega dodatno služijo. Da niso več omejeni z mnogimi zakoni. Tako bodo mnogi motivirani, da delajo dlje in ne da čakajo na dom upokojencev. Naj jih zakon ne tretira več kot neuporabne ljudi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/297.txt malancan 1 297 2010-01-09 5 5693 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Trenutna veljavna zakonska ureditev določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pogojene s statusom zavarovanca in pokojnina je v tem smislu nadaljevanje plače, ki jo je zavarovanec prejemal do svoje upokojitve. Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost, saj status zavarovanca praviloma ni združljiv s statusom upokojenca. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-1/(Ur. l. RS, št. 109/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 10/08 ZVarDod - ZPIZ-1) tako v 156. členu zahteva za pridobitev pravice do pokojnine, izpolnjevanje pogojev starosti in dopolnjene pokojninske dobe ter prenehanje obveznega zavarovanja. To pomeni, da v kolikor upokojenec začne opravljati delo oziroma dejavnost, katere posledica je vključitev v obvezno zavarovanje, se mu pokojnina preneha izplačevati, dokler ima status zavarovanca. Tako je v skladu s prvim odstavkom 178. člena ZPIZ-1 uživalec pokojnine, ki na območju RS ali v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Ne glede na navedeno pa se skladno z drugim odstavkom 178. člena ZPIZ-1 upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa. Z zaposlitvijo je mišljeno delovno razmerje. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja pogodbeni stranki (tudi takrat, kadar je ena od pogodbenih strank upokojenec) ne moreta izbrati, ali bo njuno razmerje opredeljeno kot delovno razmerje ali ne. Če je razmerje med strankama takšno, da je v njem mogoče prepoznati elemente delovnega razmerja (delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca), je pogodba med strankama pogodba o zaposlitvi, njuno razmerje pa je delovno razmerje, ne glede na to, ali sta pogodbeni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi, in ne glede ne to, da sta morda sklenili kakšno drugo pogodbo civilnega prava. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi med uživalcem pokojnine in delodajalcem ima tako, upoštevaje prvi oziroma drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1, za posledico neizplačevanje pokojnine oziroma izplačilo le polovice pokojnine. Če delovno razmerje ni sklenjeno, ker elementi za obstoj delovnega razmerja niso podani, zakon upokojencu dopušča, da poleg pokojnine pridobiva dohodke na podlagi sklenjenih civilnih pogodb. Vendar pa se mora upokojenec iz tega naslova zavarovati za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in tako plačati pavšalni prispevek za posebne primere zavarovanja. Ob tem bi želeli opozoriti, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v okviru reforme trga dela v letu 2010, pripravlja novo ureditev tako imenovanega »malega dela« tudi za upokojence, zato je v ta namen pripravilo strokovne podlage in izhodišča za pripravo zakona o malem delu, ki so objavljene na naslednji spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__..." 2010-01-27 2009-12-11 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/297 Ko varčevanje preide v potrošniško krizo "Predlog se povezuje z varčevalnim predlogom.. Skratka, državljani Slovenije porabimo več, kot zaslužimo. Po eni strani je to dobro, saj se kolesje obrača; roba se kupuje, nova se izdeluje, hrana se prideluje... Primer, cca 25% kupljenega svinjskega mesa se proizvede v Sloveniji, vse ostalo se uvaža. Kdo pa je največji potrošnik? Mali ljudje, kmetje, delavci, nižji in srednji sloj.. Višji tu izstopa, saj si le ta kupuje redke, a drage materialne dobrine (luksuz). Če se nižji in srednji sloj ""odere"" za nekaj 10 €, potrošnja upade. Življenski stroški se višajo, dohodki, pokojnine, pomoč, dodatki pa znižujejo ali celo ukinjajo. Nekaj se res privarčuje, vendar kriza šele nastopi; trgovci manj prodajo, posledično odpuščanje; proizvajalci manj proizvedejo, ker je poraba manjša - manjša poraba in odpuščanje zaposlenih. Res se je nekaj privarčevalo, vendar pa je škoda večja kot je privarčevano..na daljši rok. Slovenski narod je daleč od skromnega...na cestah ni videti slabega vozila, 85% populacije s(m)o lastniki nepremičnin, standard je na nivoju.. V Nemčiji si lahko hišo napravi/kupi direktor, pri nas pa povprečen državljan ima hišo+vikend... Hvala bogu za socialistično Jugoslavijo! Krog potrošništva se ne sme ustaviti, saj se ustavi celoten razvoj. Tega si vlada ne sme dovoliti, če želi dobro domovini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2979.txt Kristian Božičnik 2979 0 405 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve 2012-04-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/2979 Neenakost državljanov zaradi znižanja povračila stroškov prevoza "Menim, da je napovedano znižanje povračila potnih stroškov v JU (za začetek, predpostavljamo lahko, da bo prej ko slej do tega prišlo tudi v gospodarstvu) diskriminatorno do državljanov, ki ne živimo v glavnem mestu oz. večjih mestih. Primer: s partnerjem se voziva v 60km oddaljeni službi. Vsak s svojim avtom, ker sicer ne moreva prevzeti otrok v vrtcu oz. šoli v roku 9 ur, kolikor traja varstvo. Povračilo prevoza že danes komaj pokriva stroške bencina, vse ostalo (servis, pnevmatike, zavarovanje, vinjeta) gre iz prejete neto plače. Vladni predlog, da se drastično znižajo stroški povračila prevoza v JU, pomeni, da bomo vsi, ki živimo v cca 1 uri oddaljenosti od glavnega mesta, plačevali večino stroškov prevoza od svojih neto prejemkov. To pomeni, da bodo delavci z nižjimi plačami lahko zaradi stroškov prevoza padli pod minimalno plačo. Marsikdo bo pomislil, zakaj nameniti vsak dan dve uri vožnji, delati za nizko plačo, od katere mora plačati še prevoz, da je sploh lahko šel v službo in zaradi taiste plače morda še dražji vrtec - če je lahko ob manjši socialni podpori ostane doma, sam varuje otroka in ne plačuje vrtca, zraven pa še malo ""pofuša"". Na podlagi tega si drznem trditi, da je ta ukrep eden izmed tistih, ki bo ženske zaradi relativno majhnega preostalega zaslužka vrnil za štedilnik (ni plačila vrtca, večje doklade, štipendije, ni ur voženj v službo itd...). Zato se kot državljan sprašujem - ali je pravično, da država preferira državljana, ki živi bliže glavnemu mestu (ali drugemu večjemu mestu)? Tistega, ki živi na podeželju, pa kaznuje tako, da mora ta bistveno znižati svoj razpoložljiv dohodek zato, da sploh pride v službo? Vsi vemo, da je v manjših krajih malo možnosti za zaposlitev in da veliko državljanov dnevno migrira večje kraje. Kot državljanu mi tako država s tem ukrepom sporoča naslednje - zapustite podeželje in se preselite vsi v mesta. Kaj to npr. pomeni za Ljubljano - večja gneča na cestah, višje cene nepremičnin, večja obremenitev vrtcev, šol zdravstvenih domov ip.... Si res to želimo? Menim, da je oddaljenost službe 0,5 do 1h vožnje premajhna, da bi od ljudi pričakovali, da se bodo preselili v kraj dela. Ali pač? Predlog: zaposlovanje v JU čim bližje glede na kraj zaposlitve, sicer pa povračilo po dejanskih stroških prevoza vsaj do oddaljenosti 50 km od mesta zaposlitve (to pomeni - pol ure vožnje po avtocesti oz. uro vožnje po regionalni cesti)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/2989.txt Skoti99 1 2989 2012-05-17 0 2753 Nezadostna podpora 2012-04-18 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/2989 Konec financiranja strank iz proračuna "Predlagam, da se preneha kakršnokoli financiranje katerekoli politične ali verske institucije iz proračuna. Kdor želi imeti stranko, naj se financira iz članarin, donacij ali 'oferja'. Tako kot se morajo financirati planinska ali športna društva, sindikati, moto klubi... Povsem nepravičen je sedanji sistem, ko iz davka financirajo razne stranke/verske ustanove... primeri državljan ni član nobene stranke in je ateist je član NEKE stranke in je NEKE vere , a preko davka financira tudi vse druge stranke/vere ..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3019.txt Kamen 2 3019 2012-05-17 4 3385 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Financiranje političnih strank ureja Zakon o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14) v poglavju ""IV. Financiranje stranke"" (od 21. do 26. člena). Navedeni zakon tako v 21. členu med drugim določa, da stranka pridobiva sredstva iz članarine, prispevkov fizičnih oseb, prihodkov od premoženja in proračuna ter prepoveduje vsakršno pridobivanje sredstev stranke iz tujine. Financiranje političnih strank iz državnega proračuna in iz proračuna lokalne skupnosti podrobneje urejata 23. in 26. člen zakona. Določba 23. člena tako v prvem odstavku določa, da imajo stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov volivcev. V drugem odstavku določa, da imajo v primeru, če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank). V tretjem odstavku med drugim določa, da so stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena upravičene do 25% sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. V četrtem odstavku pa med drugim določa, da se sredstva, namenjena financiranju političnih strank določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo preseči 0,017% bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Določba 26. člena določa, da lokalne skupnosti financirajo stranke v skladu s tem zakonom in da pristojni organ občine s sklepom o financiranju strank določi, da stranka, ki je kandidirala kandidatke oziroma kandidate na zadnjih volitvah za občinski svet, dobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Če se volitve izvedejo po večinskem volilnem sistemu, se število glasov, ki so jih stranke dobile na volitvah v posamezni volilni enoti, deli s številom članom sveta lokalne skupnosti, ki se volijo v tej volilni enoti. Določeno je tudi, da stranka pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta lokalne skupnosti, ki ga dobimo, če število veljavnih glasov delimo s številom mest v občinskem svetu. Višina sredstev, namenjenih za financiranje političnih strank, se določi v proračunu lokalne skupnosti za posamezno proračunsko leto. Pri opredelitvi višine sredstev se izhaja iz izhodišča, da ta ne smejo presegati 0,6 % sredstev, ki jih ima lokalna skupnost zagotovljena po predpisih, ki urejajo financiranje občin in s katerimi zagotovi izvajanje ustavnih in zakonskih nalog za to leto. Zakon v 25. členu tudi določa, da državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ne smejo financirati strank, razen če zakon določa drugače. Iz navedenih določb izhaja, da podjetja (in druge pravne osebe javnega in zasebnega prava) ne smejo financirati političnih strank oziroma lahko politične stranke pridobivajo sredstva le iz zgoraj navedenih virov, zato jih glede financiranja ne moremo enačiti z društvi ali sindikati, ki lahko pridobivajo sredstva tudi iz drugih virov. Prepoved financiranja s strani pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, je bila v Zakonu o političnih strankah urejena z novelo zakona iz leta 2013 (ZPolS-E) predvsem z namenom, da se prepreči financiranje strank tudi s strani podjetij, ki so v neposredni ali posredni večinski državni lasti oziroma izogibanje razkritju podatkov o osebah, ki dajo prispevek stranki ter možnost, da bi s prispevanjem prispevka stranki pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, pridobili neupravičeno prednost pred tistimi subjekti, ki strankam prispevkov niso dali (na primer pri javnih naročilih); ter da se zmanjšajo koruptivna dejanja, ki so povezana s financiranjem strank. Zaradi navedene prepovedi financiranja strank pa je bil z isto novelo zakona spremenjen 23. člen zakona v delu, ki določa kriterije za delitev proračunskih sredstev med strankami, in sicer se del sredstev (25 odstotkov) strankam, ki so upravičene do sredstev, dodeli v enakih deležih, ne glede na število prejetih glasov volivcev (linearno), drugi del sredstev (75 odstotkov) pa se strankam dodeli glede na število prejetih glasov (proporcionalno). Do manjšega dela sredstev so upravičene vse stranke, ki pridobijo najmanj 1 odstotek glasov volivcev, s čimer je dosežena enakost med navedenimi strankami. Manjši del sredstev (25 odstotkov) je namreč namenjen za pokrivanje fiksnih stroškov strank, ki nastanejo pri njihovem delovanju in s katerimi se soočajo vse stranke, ne glede na število prejetih glasov volivcev. Preostali del sredstev (75 odstotkov) pa se med upravičene stranke razdeli glede na uspeh na volitvah oziroma število prejetih glasov volivcev. Taka delitev sredstev omogoča tudi majhnim, zunajparlamentarnim strankam enakopravnejši položaj pri konkurenčnem boju za volivce in izvajanju drugih dejavnosti ter povečuje resnost kandidiranja strank na volitvah. Iz istega razloga je bil spremenjen tudi 26. člen zakona, ki za razliko od prej veljavnega zakona, določa obveznost lokalnih skupnosti, da financirajo politične stranke, ki izpolnjujejo pogoje, ter da mora pristojni organ občine sprejeti sklep o financiranju strank, v katerem določi, da lokalna skupnost financira politične stranke le za glasove, ki so jih te dobile na volitvah članov sveta lokalne skupnosti. Financiranje političnih strank iz državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti je torej utemeljeno tudi z dejstvom, da so stranke prikrajšane za sredstva iz tistih virov, ki jih ZPolS prepoveduje, stroški strank pa ostajajo fiksni. Hkrati pripominjamo, da sta bili tako določba 23. člena kot tudi določba 26. člena Zakona o političnih strankah predmet presoje pred ustavnim sodiščem. Določba 23. člena zakona namreč predstavlja uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-367/96 z dne 11.3.1999, s katero je bilo med drugim zakonodajalcu naloženo, da: spremeni oziroma dopolni protiustavno ureditev tako, da odpravi diskriminacijo med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi strankami, postavi lahko določen prag za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, ki je lahko izražen v številu glasov, pridobljenih na volitvah, ali v drugem merilu, prag je lahko le tolikšen, da prepreči pridobivanje denarja iz proračuna strankam, ki so vložile kandidature, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele nobenih realnih možnosti za uspeh, iz državnega financiranja je dopustno izločiti le tiste stranke, za katere se na volitvah izkaže, da niso imele realnih možnosti za pridobitev vsaj enega mandata, prag za pridobitev sredstev je lahko večji od zahtevanega števila podpisov, s katerimi je potrebno podpreti kandidaturo, zakonodajalec ima pravico, da pri določanju potrebne podpore za kandidiranje izbere nižji prag, pri določanju pogojev za pridobitev denarja iz državnega proračuna pa višjega. Zakonodajalec je po proučitvi več možnih rešitev kot najprimernejši kriterij določil uspeh na volitvah, ki ga je opredelil v odstotkih glasov (1%), ki jih je na volitvah dobila posamezna stranka glede na vse veljavne glasove, oddane v državi. Prag je manjši od potrebnega števila glasov za pridobitev enega poslanskega mesta in večji od potrebnega števila podpisov volivcev, s katerimi volivci lahko določijo listo kandidatov. Na pobudo političnih strank je Ustavno sodišče ponovno presojalo 23. člen Zakona o političnih strankah ter v obrazložitvi odločbe, št. U-I-223/00-22 z dne 24.10.2002, med drugim navedlo da: je volilni prag 1% oziroma 1,2% in 1,5% postavljen razumno in v skladu z namenom, ki naj bi ga dosegel – izločitev tistih strank iz državnega financiranja, za katere se je na volitvah izkazalo, da niso imele nobenih možnosti za vstop v Državni zbor (ni kršeno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave), je financiranje strank po novi ureditvi zgolj prispevek države k izoblikovanju in graditvi demokratičnih odnosov v družbi z zagotavljanjem enakih možnosti za delovanje različnih strank različnih političnih opcij; sredstva naj bi strankam zagotovila določen finančni vir za njihovo politično delovanje in večjo usposobljenost za nastop na volitvah, sredstva iz državnega proračuna nedvomno vplivajo na zmožnost stranke pri kandidiranju kandidatov na volitvah, zato bi previsok prag za pridobitev sredstev lahko pomenil poseg v navedeno ustavno pravico, čeprav lahko pridobijo pravico do teh sredstev tudi zunajparlamentarne stranke, je volilni prag določen dovolj nizko – podobno ureditev financiranja imajo tudi Avstrija, Nemčija, Madžarska, je volilni prag 1% za pridobitev sredstev iz državnega proračuna primeren ukrep, ukrep je tudi sorazmeren. Volilni prag 1% predstavlja le manjšo oviro za pridobitev teh sredstev (za stranke, ki niso dosegle tega praga se lahko šteje, da nimajo zadostne podpore volivcev oziroma je njihova politična moč še neznatna. Glede določbe 26. člena zakona pa je Ustavno sodišče RS z odločbo, št. U-I-223/00-22 z dne 24. 10. 2002, odločilo, da prvi in drugi odstavek 26. člena ter prvi stavek tretjega odstavka 26. člena zakona o političnih strankah niso v neskladju z ustavo. V navedeni odločbi je zavzelo stališče, da ureditev financiranja političnih strank iz proračunov lokalnih skupnosti določa kot pogoj za pridobitev pravice do financiranja določen uspeh na volitvah, pri čemer gre za enak kriterij, kot je določen za pridobitev pravice do financiranja iz državnega proračuna. Število glasov (50% glasov, potrebnih za pridobitev enega mandata) omogoča financiranje političnih strank, ki na volitvah niso uspele pridobiti mandata v občinskem svetu. Tako so iz financiranja izključene tiste politične stranke, za katere je zakonodajalec ocenil, da niso imele realnih možnosti za določen uspeh na volitvah. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je navedena ocena razumna in da volilni prag ni previsok glede na to, da vloga političnih strank v lokalnih skupnostih ni tako izrazita kot vloga političnih strank na državni ravni ter da je postavitev volilnega praga za pridobitev pravice do financiranja iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z načelom sorazmernosti iz razlogov, ki jih je ustavno sodišče navedlo že pri presoji volilnega praga za pridobitev pravice do financiranja iz državnega proračuna. Iz navedenih razlogov menimo, da je predlog predlagatelja, da se financiranje strank iz proračuna v celoti ukine, neutemeljen in sporen. Uradni odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanjem besedilu: MIZKŠ) je v zvezi s predlogom št. 3019 v delu, ki se nanaša na predlog, da se preneha kakršnokoli financiranje katerekoli verske institucije iz proračuna, analiziralo in proučilo določbe Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odločba US in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZVS) in drugih zakonov, ki urejajo neposredno ali posredno financiranje cerkve in vseh njenih institucij iz državnega proračuna. V nadaljevanju vam posredujemo odgovor na predlog št. 3019, ki je vsebinsko enak odgovoru MIZKŠ na predlog št. 3231, saj sta oba predloga vsebinsko enaka (tj. predlog prenehanja financiranja verskih skupnosti in njihovih institucij). a) Registrirane cerkve in druge verske skupnosti se skladno s prvim odstavkom 29. člena ZVS primarno financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja, kakor tudi iz prispevkov mednarodnih verskih organizacij, katerih članice so. V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZVS sme registrirana cerkev ali druga verska skupnost zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in veljavno zakonodajo. b) Tretji odstavek 29. člena ZVS določa, da lahko država gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu ZVS. ZVS v 5. členu opredeljuje cerkve in druge verske skupnosti kot splošno koristne organizacije, pri čemer pa opredeljuje tudi pojem splošno koristne organizacije. Namreč kot splošno koristna organizacija se lahko opredeli cerkev in druga verska skupnost, ki se zavzema za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju, si prizadeva za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja in ima hkrati tudi s svojim delovanjem pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogati nacionalno identiteto in s tem opravlja pomembno družbeno nalogo. Podobno kot ostale nevladne organizacije tudi verske skupnosti opravljajo dejavnosti, ki pomembno prispevajo k izvajanju socialne funkcije države. Slovenska ustava v 2. členu zavezuje državo, k izvajanju socialne funkcije države, kar od države terja zagotavljanje obstoja in delovanja različnih segmentov civilne družbe, drugih ustanov in združenj, posebej tistih, ki podobno kot nevladne organizacije izvajajo splošno koristne dejavnosti. Verske skupnosti opravljajo specifično delo, ki v prvi vrsti doprinaša h kulturni in duhovni obogatitvi družbe, hkrati pa pomaga pri graditvi narodne identitete. Ustava v 14. členu zagotavlja načelo enakopravnosti, ki prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo, tudi na podlagi verskega ali kakršnegakoli drugega prepričanja. Zaradi spoštovanja omenjenega načela je država dolžna zagotoviti delovanje verskih skupnosti na področjih, ki so podobna področjem delovanja nevladnih organizacij in jih država financira. Poleg tega verske skupnosti opravljajo pomembno družbeno funkcijo pri zadovoljevanju človekove potrebe po duhovnosti in izpovedovanju vere, kjer ima država interes. Ta interes se kaže v oblikovanju sistema vrednot, kar moderna država potrebuje za obstoj družbe. Po ZVS so torej verske skupnosti, ki vstopajo v funkcije socialne države in tako bogatijo nacionalno identiteto, splošno koristne organizacije, saj gre za področja v širšem javnem interesu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-107/96, ki je bila potrjena z odločbo št. U-I-121/97, sprejelo stališče, da imajo cerkve in verske skupnosti položaj obče koristne ustanove. Podobno Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbama št. U-I-326/98 in št. U-I-92/07 poudarja, da verske skupnosti opravljajo pomembno družbeno funkcijo. Tak pomen verskih skupnosti utemeljuje dolžnost države, da z njimi trajno sodeluje. Drugi odstavek 5. člena ZVS določa, da država spoštuje identiteto cerkva in drugih verskih skupnosti in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja. Iz tretjega odstavka 29. člena ZVS kot že navedeno izhaja, da država lahko gmotno podpira registrirane cerkve in druge verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kakor je opredeljen v 5. členu ZVS. Skladno s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije (odločba št. U-I-92/07) mora država pri financiranju splošnokoristnih dejavnosti enakopravno obravnavati vse vrste združenj – verska, svetovnonazorska in druga (139. točka). Iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-92/07 (103. točka), nadalje izhaja naslednje stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije: »Sodobna demokratična in socialna država dejavno sodeluje na številnih družbenih področjih, ki jih na različne načine posredno ali neposredno pospešuje. Ker tudi verske skupnosti na temelju svojega prepričanja opravljajo naloge na tovrstnih področjih, jih država pri spodbujanju in pospeševanju različnih dejavnosti v družbi ne sme prezreti ali jih celo izločiti. Verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo prav nasprotno: diskriminacijo na podlagi vere in zanikanje nevtralnosti. Načelo o ločenosti ne preprečuje državi, da vzpostavi s tistimi verskimi skupnostmi, ki opravljajo tudi splošnokoristne dejavnosti, pozitivna razmerja, oblike sodelovanja in skupna prizadevanja, kakršna ima v tem pogledu z drugimi civilnodružbenimi organizacijami. Pri tem prav tako ne more biti sporno, če zakonodajalec na splošno ocenjuje, da verske skupnosti s svojim temeljnim poslanstvom – s skrbjo za versko svobodo kot človekovo pravico – opravljajo pomembno in koristno vlogo z vidika utrjevanja človekovega dostojanstva v sodobni demokratični družbi, ki presega zgolj zasledovanje individualnih ciljev.« Nadalje pojasnjujemo, da 13. člen Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Uradni list RS–MP, št. 4/04; v nadaljnjem besedilu: Vatikanski sporazum) določa, da so dobrodelne in socialne cerkvene ustanove in organizacije, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo in družbeno solidarnostjo ter so organizirane v skladu s slovensko zakonodajo, glede olajšav, pomoči in drugih spodbujevalnih ukrepov izenačene z drugimi podobnimi dobrodelnimi organizacijami v državi. Omenjena določba se na podlagi 8. člena Ustave uporablja neposredno oziroma morajo biti zakoni in drugi predpisi z njo usklajeni, kot to določa 153. člen Ustave. Ustavno sodišče Republike Slovenije v svojih odločitvah ni nikoli prepovedalo financiranja verskih skupnosti. V mnenju podanem v postopku ocene ustavnosti Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) se je Ustavno sodišče Republike Slovenije v 19. točki izreklo, da »načelo o ločitvi države in verskih skupnosti ne pomeni, da sta vsakršna podpora in pomoč izključena, seveda pod pogojem zagotovitve enakopravnosti vseh verskih skupnosti. Podobno je Ustavno sodišče razložilo vsebino tega načela tudi v odločbi št. U-I-92/01 z dne 28. 2. 2002«. V nadaljevanju je Ustavno sodišče Republike Slovenije v isti odločbi v točki 20 zapisalo: »Ena od bistvenih sestavin načela o ločitvi države in verskih skupnosti v državah, za katere je značilno njegovo dosledno uresničevanje (Francija, Združene države Amerike, Japonska), je tudi, da država finančno ali kako drugače ne podpira verskih dejavnosti.« Iz omenjenega iz 20. točke je jasno razvidno, da glede na prej navedeno iz 19. točke v Republiki Sloveniji ne gre za najbolj restriktivno obliko načela ločitve države od verskih skupnosti, saj kot navedeno pri nas državna podpora in pomoč verskim skupnostim nista izključeni. Enako stališče Ustavno sodišče Republike Slovenije ponovi tudi v odločbi št. U-I-92/07 ob ustavni presoji zakonske ureditve financiranja verskih skupnosti (20. člen ZPPVS in tretji odstavek 29. člena ZVS), in sicer je ugotovilo, da ob spoštovanju enakopravnosti verskih skupnosti država sme zagotavljati podporo verskim skupnostim – tudi gmotno –, če to ne nasprotuje načelu o ločenosti države in verskih skupnosti, in sicer iz tega načela izvirajoči zahtevi po verski oziroma nazorski nevtralnosti države (130. točka). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-92/07 odločilo, da 20. člen ZPPVS in tretji odstavek 29. člena ZVS nista v neskladju z Ustavo (3. točka izreka). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-92/07 presojalo tudi peti odstavek 27. člena ZVS in pri tem ugotovilo, da izpodbijanja določba razlikuje na področju urejanja dodatnih ugodnosti, torej pri pospeševalni dejavnosti države, pri čemer je zakonodajalec ustavno vezan s prepovedjo arbitrarnega, nerazumnega razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se zanje ne morejo potegovati (206. točka). Iz 9. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da peti odstavek 27. člena ZVS prav tako ni v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno v Republiki Sloveniji ni sprejet koncept načela stroge ločitve države in verskih skupnosti, temveč koncept sodelovanja države in verskih skupnosti ob spoštovanju načela državne suverenosti in avtonomnosti verskih skupnosti. Republika Slovenija je s sklenitvijo Vatikanskega sporazuma tudi na mednarodni ravni pokazala, da ne uveljavlja izločitve, niti stroge ločitve države in verskih skupnosti, ampak v ospredje postavlja načelo sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi. V 1. členu Vatikanskega sporazuma se obe podpisnici tega sporazuma zavezujeta k sodelovanju pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega. Vatikanski sporazum je glede na svojo pravno naravo v hierarhiji pravnih aktov nad zakoni. Republika Slovenija v okviru načela ločitve države in verskih skupnosti ohranja sistem sodelovanja, za katerega je značilno sodelovanje med dvema enakovrednima in enakopravnima partnerjema na svojem lastnem področju. Tako verske skupnosti in država sodelujejo na področjih, ki so v dobro človeka in družbe nasploh. Takšno razlago je tudi Državni zbor z ratifikacijo Vatikanskega sporazuma neposredno prenesel v notranji pravni red. Republika Slovenija se tako zavzema za sistem sodelovanja z verskimi skupnostmi na vseh področjih, kjer je to v korist in v interesu njenih državljanov. V naši zakonodaji je predvidena tudi posredna oblika financiranja verskih skupnosti s strani države v obliki davčnih oprostitev, a do oprostitve davkov praviloma niso upravičene samo verske skupnosti, ampak tudi številne druge nepridobitne organizacije, ki izvajajo humanitarne, znanstveno-prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne, športne itd. dejavnosti. Prav tako kot Ustava, tudi obstoječa zakonodaja Republike Slovenije (npr. ZVS, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o dohodnini, itd.) ne izhaja iz načela izločevanja verskih skupnosti iz javnega življenja. Ravno nasprotno, na podlagi 7. in 41. člena Ustave slovenska zakonodaja temelji na sodelovanju med državo in verskimi skupnostmi. c) Neposredna oblika financiranja registriranih cerkva oziroma drugih verskih skupnosti oziroma njihovih verskih uslužbencev: Prvi odstavek 27. člena ZVS določa, da lahko registrirane cerkve in druge verske skupnosti pod pogoji ZVS za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: - za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca), in - za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZVS imajo duhovniki in redovniki pravico do namenske državne finančne pomoči iz prvega odstavka 27. člena ZVS, tudi če so s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega razmerja. Država lahko plačuje pomoč iz prvega odstavka 27. člena ZVS za duhovnike, ki imajo vsaj srednjo izobrazbo, in za redovnike, ki imajo obljube uboštva, celibata ter pokorščine. Drugi verski uslužbenci imajo to pravico le, če imajo s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki verskemu uslužbencu zagotavlja plačo. Četrti odstavek 27. člena ZVS določa, da država pri zagotavljanju pravice do pomoči upošteva razumno sorazmerje med številom verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Cerkve in druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega popisa prebivalstva. Četrti odstavek 28. člena ZVS določa, da je število oseb, za katere se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplača državna pomoč za plačilo prispevkov, določena v prvem odstavku 27. člena ZVS, lahko v koledarskem letu po uveljavitvi ZVS največ za pet odstotkov večje, kot je bilo prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena. Če pet odstotkov ni celo število, se število zaokroži navzgor. Vsako naslednje leto je lahko število oseb, za katere se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplačuje pomoč, največ za pet odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število, večje od števila oseb v tistem mesecu prejšnjega leta, ko je bilo to število največje. Za cerkve in druge verske skupnosti, ki za prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena niso pridobile pravic iz prejšnjega člena, se določbe tega odstavka smiselno uporabljajo tako, da se letna rast števila oseb, za katere se izplačuje pomoč, omeji na pet odstotkov. Peti odstavek 28. člena ZVS določa, da se lahko v vsakih zaporednih petih letih največje mesečno število oseb cerkve ali druge verske skupnosti, za katere se izplačuje pomoč, poveča največ za deset odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število. MIZKŠ je pripravilo osnutek predloga novele ZVS, ki je potreben zaradi uskladitve ZVS z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010 (Uradni list RS, št. 46/10, v nadaljnjem besedilu: odločba št. U-I-92/07). Ena od predlaganih rešitev se nanaša tudi na delno plačevanje prispevkov verskim uslužbencem registriranih cerkva, in sicer se po izteku gospodarske krize v Republiki Sloveniji (tj. po izteku leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda) predvideva zvišanje osnove za določitev višine prispevkov za socialno varnost za duhovnike, in sicer na način, kot je bilo določeno pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12; v nadaljnjem besedilu: ZUJF). Glede predlaganega višanja osnove MIZKŠ pojasnjuje, da je ZUJF na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja določil začasne ukrepe in usklajevanje pokojnin, po drugi strani pa glede vplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi za (obvezno) zdravstveno zavarovanje ne zasledimo posega ZUJF na tem področju za druge skupine oseb, kot je pri verskih uslužbencih na občuten način prišlo do zmanjševanja uživanja njihove pravice do socialne varnosti. MIZKŠ meni, da bi moral biti tudi ukrep ZUJF, s katerim se je znižala osnova za določitev višine prispevkov za socialno varnost duhovnikov in je s tem prišlo do zmanjševanja uživanja pravice do socialne varnosti verskih uslužbencev, le začasne narave, tj. le za čas gospodarske krize. Glede na to, da ZUJF ni uredil nobenega prehodnega obdobja za tako znižanje, to ureja osnutek predloga zakona na način, ki je primerljiv drugim začasnim ukrepom ZUJF. Glede primernosti ureditve delnega financiranja prispevkov verskim uslužbencem s strani države pojasnjujemo, da Ustava zavezuje državo, da v skladu z 2. členom opravlja naloge socialne države, s čimer se jo postavlja v položaj, ko mora zagotoviti obstoj in delovanje različnih segmentov civilne družbe, drugih ustanov in združenj. Zahteva načela socialne države je v tem, da država namesto formalne enakosti posameznika zagotovi materialno enakost, ki pomeni dejansko enakost možnosti pri učinkovitem uresničevanju vseh posameznikovih pravic v praksi, v stvarnem življenju, za kar je osnovni predpogoj predvsem izenačevanje dejanskih pogojev za pridobivanje materialnih in moralnih dobrin. Za to pa so potrebni aktivni ukrepi države, njeno aktivno delovanje in poseganje na posamezna področja človekovega življenja. Tako se je država v 83. in 84. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, s sprem.) zavezala, da bo vsem, ki so pod določenimi pogoji samozaposleni v kulturi oziroma opravljajo kulturni ali drug umetniški poklic, financirala socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje. Omenjeno je izraz spoštovanja načela socialne države, saj kulturniki in umetniki opravljajo specifično delo, ki primarno ne zasleduje gospodarskih ciljev, ampak v prvi vrsti doprinaša h kulturni in duhovni obogatitvi družbe, hkrati pa pomaga pri graditvi narodne identitete. Ustava v 14. členu zagotavlja načelo enakopravnosti, ki prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo, tudi na podlagi verskega ali kakršnegakoli drugega prepričanja. Zaradi spoštovanja omenjenega načela država financira tudi socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje verskim uslužbencem. Namreč slednji opravljajo pomembno funkcijo pri zadovoljevanju človekove potrebe po duhovnosti in izpovedovanju vere, za kar ima država prav gotovo interes. Ta interes se kaže v oblikovanju sistema vrednot, ki jih moderna država potrebuje za obstoj družbe, ki je v demokratični ureditvi sposobna sama razreševati konflikte. Poleg tega je potrebno ponovno poudariti, da verski uslužbenci opravljajo poleg najpomembnejšega - duhovne oskrbe, tudi vrsto drugih dejavnosti, ki so v moderni družbi pomembne. Med slednje spadajo karitativne, izobraževalne, vzgojne, humanitarne, kulturne in druge podobne dejavnosti. Dodatno pojasnjujemo, da se načini financiranja verskih skupnosti v različnih evropskih državah zelo razlikujejo in so praviloma pogojeni z zgodovinskim razvojem razmerja med državo in verskimi skupnostmi, in tudi zato ZVS ni imel namena poseči v sistem, ki je že doslej veljal v Republiki Sloveniji. Edini način neposrednega financiranja verskih skupnosti je plačevanje prispevkov obveznega zavarovanja verskim uslužbencem, ki so slovenski državljani in jim je to edini poklic. Država že od leta 1964 tako ali drugače financira njihovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posebni vladni sklep iz leta 1991 je to ureditev prevzel tudi v samostojni Sloveniji ter ji dodal še pokrivanje prispevkov za njihovo zdravstveno zavarovanje. Zakonodajalec je v ureditvi v ZVS poleg spoštovanja načela socialne države izhajal iz tega, da je to pri nas že tradicionalen in edini način financiranja, ki verskim skupnostim nepretrgano zagotavlja določena minimalna sredstva, zato ga ni spreminjal, temveč le dopolnil tako, da je zagotovil preglednost financiranja in omogočil nadzor ter prvič jasno in na zakonski ravni uredil pravice, ki so bile že dolgo poprej priznane na podzakonski ravni. Po proučitvi obstoječe ureditve načinov financiranja registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti MIZKŠ ocenjuje, da so le-ti primerni, ustrezni in ustavno skladni." 2015-11-02 2012-04-18 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/3019 VINJETA - cestnina brez papirja/nalepke "Predlagam spremembo sistema cestninjenja, ki ne bo prinesla zavožene investicije davkoplačevalskega denarja (ni ABC senzorjev in kartic, ni plačilnih hišic, ni satelitskih škatlic...) Vsi potrebni sistemi obstajajo in potrebna bi bila le programska prilagoditev: VINJETO lahko plačaš 1- s plačilno kartico preko spletne strani / potrdilo po SMS, e-pošti - lahko tudi tujec še preden pride v Slovenijo. 2- na bankomatu / potrdilo po SMS, izpisni listek 3- na katerikoli elektronski blagajni (črpalke, loterije, trgovine). / potrdilo račun Obrazec za vnos vsebuje polja za reg. številko vozila, izbor tip vozila, izbor čas veljavnosti vinjete, vnos mobi številke(kamor dobiš SMS potrdilo) Takoj po transakciji je v bazi /DARS, MNZ/ ob registraciji označeno, do kdaj ima vozilo veljavno vinjeto. SMS ali pisno potrdilo je le za vsak slučaj, če se jim kaj sesuje. Cestne kamere s programom za prepoznavo reg. številke takoj obvestijo organ, da se na cesti nahaja vozilo brez vinjete, ter ga slika. Kazen po pošti tako kot za radar. Sploh ne rabimo več darsovih kavbojev, ni možno goljufat, infrastruktura stoji, ni stroška tiskanja nalepk, ni težav z odstranjevanjem nalepk, ni stroška distribucije in uničevanja nalepk, ni visokih trgovskih marž. Vse to lahko tudi poceni vinjete." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3020.txt Kamen 2 3020 2012-05-17 12 4045 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Ugotavljamo, da predlagana rešitev glede cestninjenja z elektronskimi vinjetami ni sprejemljiva iz razlogov navedenih v nadaljevanju. Predlagana rešitev, na podlagi katere pri plačevanju cestnine glede na določen čas uporabe cestninske ceste, vinjete ne bi več nameščali na vozilo, je v strokovni javnosti poznana pod imenom »elektronska vinjeta«. Gre za sistem, ki ga poznajo v Republiki Madžarski, in omogoča plačilo cestnine zgolj z vnosom podatkov o cestninskem zavezancu v informacijski sistem. V Republiki Sloveniji obstoječa informacijska tehnologija in video-nadzorni sistem na cestninskih cestah ne omogočata plačevanje cestnine z elektronsko vinjeto. Da bi omogočili takšen način plačevanja cestnine, bi morala družba DARS d.d. celotno cestninsko omrežje opremiti z video-nadzornim sistemom, ki bi omogočal samodejno prepoznavo registrskih tablic, ter vzpostaviti informacijski sistem, do katerega bi morali imeti dostop vsi nadzorni organi (Policija, Carinska uprava RS, cestninski nadzorniki in Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor). Poleg tega bi bilo potrebno v okviru sedanje prodajne mreže, ki obsega prodajna mesta tako doma kot tudi tujini, prodajalcem vinjet zagotoviti informacijsko podporo za vnos potrebnih podatkov, ki bi omogočali cestninjenje z elektronsko vinjeto. Kljub temu, da prodajalci ne bi prodajali vinjet v obliki nalepke, to ne pomeni, da za prodajo ne bi zaračunavali provizije, obstaja celo bojazen, da bi za svoje delo zaračunavali več kot sedaj, saj bi prodaja zahtevala več časa in dodatno znanje za uporabo informacijskega sistema. Pri tem nadgradnja obstoječe uradne evidence registriranih vozil ne pride v poštev, saj so v tej evidenci na razpolago osebni podatki, do katerih lahko dostopajo le osebe, ki so za to pooblaščene, ne pa tudi prodajalci na bencinskih črpalkah oziroma drugih prodajnih mestih. Poleg tega je navedena evidenca neuporabna za izvajanje cestninjenja z elektronsko vinjeto, saj so v tej evidenci zgolj podatki o vozilih, registriranih na območju Republike Slovenije, ne pa tudi v tujini registriranih vozilih. Po sedaj veljavni zakonodaji se v postopku registracije vozila plača letna dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu. Gre za dajatev, ki je prihodek državnega proračuna, ne pomeni pa plačila cestnine za uporabo cestninskih cest. V kolikor bi se plačilo cestnine zahtevalo v registracijskem postopku, bi to pomenilo diskriminatoren ukrep, saj bi cestnino plačevali tudi tisti državljani, ki cestninske ceste ne uporabljajo. Poleg tega cestnine ne bi plačevali tujci, saj so njihova vozila registrirana v tujini. Kot je razvidno iz navedenega, bi uvedba t.i. elektronske vinjete zahtevala vzpostavitev nove oziroma prilagoditev določene obstoječe tehnične in informacijske opreme. Slednje bi pomenilo dodatno finančno obremenitev za družbo DARS d.d., kar pa v stanju trenutne finančne in gospodarske situacije ni ekonomsko upravičeno, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da bi predlagani ukrep za cestninske uporabnike pomenil zgolj odpravo nameščanja in odstranjevanja nalepke." 2012-06-12 2012-04-18 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/3020 Odgovornost javnih uslužbencev Odgovornost javnih uslužbencev.Če ima vlada interes javno upravo narediti bolj učinkovito je nujno, da vzpostavi učinkovit (!!!!) sistem odgovornosti v lastnih vrstah.Da bi to dosegla predlagam, da tako kot pri davkih vzpostavi sistem odškodninske odgovornosti odgovornih delavcev in služb v javni upravi. S tem se bi vzpostavil sistem delitve nalog po konkretnih fizičnih osebah in seveda veliko bolj odgovorno ravnanje le teh.A. Razlogi za predlog: 1. Neodzivanje (ali samo v delu kjer javnemu uslužbencu ustreza) javnih uslužbencev na vprašanja in predloge nas uporabnikov (strank zaradi katerih javni uslužbenci sploh obstajajo), 2. Neizvajanje ali delno izvajanje zakonov zaradi malomarnosti nekaterih služb (morda konkretnih uslužbencev). 3. Neodgovorno ravnanje javnih uslužbencev povzroča multiplicirano javno in gospodarsko škodo. Konkretni primer: Zaradi neodgovornega ravnanja javnega sektorja je v nevarnosti izvedba projekta vrednega preko 50 mio€, ki bi bil v več kot 80% financiran s strani EU. Kdo in kako bo odgovarjal, če se nekaj 100 delavcev iz tega naslova ne bo zaposlilo in ostajalo na plečih države ( na zavodu za zaposlovanje), če država ne bo iz tega istega naslova pobrala nekaj 100 mio€ davka, če nekaj 10.000 državljanov (uporabnikov) ne bo zaradi tega projekta bolj varno živelo? Po sedanjem sistemu delitve odgovornosti ne bo odgovarjal nihče, saj je v konkretnem primeru država (njeni uslužbenci) zadolžena in odgovorna za izvedbo konkretnega projekta. Kot vemo pa sankcije za neizvedbo česa takega niso predvidene.B. Kaj bi odgovornosti morale obsegati:1.Kazen za javnega uslužbenca, ki ne odgovarja na vprašanja v zakonih predvidenih rokih. Kazen mora biti zagrožena tudi pristojnemu oddelku na ministrstvu in celotnemu ministrstvu. 2.kazen za javnega uslužbenca, ki uporabniku (državljanu, ki sprašuje) ne poda obrazložitev ali uporabnika ne usmeri na drugo odgovorno osebo,3.kazen za javnega uslužbenca (posledično tud oddelek) , ki je odgovoren za izvajanje določenega zakona (projekta), če se le ta ne izvaja. Primer: V zakonu je predvideno neko posvetovalno telo, inšpekcijske službe,…, ki jih mora vzpostaviti država. Kot je znano zaradi neizvajanja tega nihče nič ne trpi, razen seveda državljanov (uporabnikov), ki naj bi jim konkreten zakon lajšal življenje. 4.Kazen za odgovornega javnega uslužbenca, če se v primeru predaje nalog ali projektov »zunanjim izvajalcem« (gospodarske družbe izpostavljene trgu) ne izvaja določil pogodbe in ne sproža ustreznih postopkov izhajajočih iz pogodbe.5.kazen za pristojnega ministra, če ni opredelil odgovornih oseb za posamezno področje ali konkreten projekt. Ker se ministri menjujejo, bi bilo v tem primeru potrebno vzpostaviti primerno prehodno obdobje oz. ministra pred kaznovanjem opozoriti, da opredli odgovorne osebe, če teh ni.C. Kaj bi se s tem doseglo:1.Odgovornejše in učinkovitejše delovanje države,2.preusmerjanje dela (kazni) neučinkovito rabljenih sredstev v druge bolj učinkovite sektorje državne uprave,3.hitrejše odzivanje države na porajajoče probleme,4.manj korupcijeD. Zakaj bi tak sistem lahko delova?:Odgovorna oseba javnega sektorja z dodelitvijo del preda konkretno nalogo drugi osebi javnega sektorja, s tem se odgovornost prenese. Ko je za realizacijo projekta potrebno najeti zunanjega izvajalca (izpostavljenega delovanju trga) in če nalogo ta »zunanji izvajalec« ne realizira se realizirajo pogodbena določila (uveljavijo garancije, pogodbene kazni,…) in zamenja izvajalca z drugim izvajalcem na trgu. Če odgovorna oseba javnega sektorja ne realizira pogodbenih določil je podvržena kazenski odgovornosti.E. Kazni?:Podobne kaznim, ki jih predvideva davčna zakonodaja. Če nimajo učinka se le te zvišujejo in zaostrujejo do vzpostavitve zadovoljivih učinkov ( kot pri alkoholnem zakonu).F. Organigram: v prilogi http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/303.txt splavar 2 303 2010-01-10 6 5721 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Predlagana je vzpostavitev posebnega sistema odgovornosti v javni upravi oziroma določitev kazni tako za javne uslužbence kot tudi za ministre in posamezne oddelke, zaradi neodzivanja javnih uslužbencev na vprašanja in predloge uporabnikov, neizvajanja ali delnega izvajanja zakonov zaradi malomarnosti ter neodgovornega ravnanja javnih uslužbencev. Opozoriti želimo na naslednje: 1. V 13. členu Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02, 2/04, 23/05, 6277/2005, 113/05, 21/06, 131/06, 33/07, 65/08, 69/08 in 69/08) je kot eno izmed temeljnih načel sistema javnih uslužbencev že zapisano načelo odgovornosti za rezultate, v skladu s katerim javni uslužbenec odgovarja za kvalitetno, hitro in učinkovito izvrševanje zaupanih javnih nalog. V 29. členu je zapisano tudi načelo kariere, ki posebej poudarja, da je kariera uradnika odvisna od rezultatov njegovega dela. Na omenjenih dveh načelih temeljijo tudi številne druge določbe zgoraj navedenega zakona, ki omogočajo sankcioniranje slabega dela javnega uslužbenca in sicer: - javni uslužbenec lahko napreduje izključno na podlagi ocene delovne uspešnosti (111. člen) - v primeru ugotovljene nesposobnosti za opravljanje nalog uradniku preneha položaj (83. člen), je lahko premeščen na drugo uradniško oziroma strokovno – tehnično delovno mesto (149. člen) oziroma se mu zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov redno odpove pogodbo o zaposlitvi (159. člen) 2. Omeniti velja tudi, da v skladu s 111. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09) delodajalec lahko delavcu zaradi hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. 3. Zakon o javnih uslužbencih v posebnem poglavju uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev (XVIII. poglavje, 135. člen) v skladu s katero je javni uslužbenec odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo naklepno ali iz hude malomarnosti protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovoren delodajalec, ki, če je škodo izplačal, lahko uveljavlja regresni zahtevek za poplačilo celotne izplačane odškodnine. Tretja oseba sicer lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od tistega, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno. 4. Do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti se še vedno uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih o disciplinski odgovornosti (XVII. Poglavje), kjer je kot lažja oziroma težja disciplinska kršitev navedeno med drugim nedostojno vedenje do strank, nezakonito in nenamensko razpolaganje z javnimi sredstvi, kršitev načela nepristranskosti in politične nevtralnosti in podobno. Disciplinska ukrepa za lažje disciplinske kršitve sta opomin in denarna kazen, za težje disciplinske kršitve pa denarna kazen, odvzem položaja oziroma razrešitev s položaja, razrešitev naziva in imenovanje v eno stopnjo nižji naziv. 5. Zakon o javnih uslužbencih v XXVI. poglavju vsebuje kazenske določbe, kjer je v 183. členu za predstojnika oziroma pooblaščene osebe določena globa za različne prekrške, kot prekršek, ki se kaznuje z globo, pa se v skladu s tem členom na primer šteje nepravočasna izdaja pravilnih posamičnih aktov iz delovnega razmerja. Podobne kazenske določbe so običajno vključene tudi v drugih zakonih in se nanašajo na predstojnika, ki potem posledično ukrepa zoper javnega uslužbenca. 6. Predlog, ki ste nam ga posredovali, predvideva tudi možnost kaznovanja javnega uslužbenca, posameznega oddelka in ministra. V zvezi s tem je treba opozoriti na temeljno načelo kazenskega prava, da namreč ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona. Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga kazenska sankcija. Da bi za posamezna dejanja javnih uslužbencev, oddelkov oziroma ministrov lahko izrekali kazni, bi morala biti ta kot kazniva dejanja opredeljena v posebnem delu Kazenskega zakonika (KZ–1, Uradni list RS, 55/08, 66/08 in 39/09), ki kot kazniva dejanja že opredeljuje različne oblike zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. 7. Obstoječa zakonodaja torej v skladu z zgoraj navedenim že predvideva različne vrste odgovornosti javnih uslužbencev ter omogoča tudi ustrezno ukrepanje predstojnikov v primeru neprimernega, nevestnega ali nezakonitega dela javnih uslužbencev." 2010-01-21 2009-12-12 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/303 TAKOJŠNJA UKINITEV PLAČEVANJA PRISPEVKOV ZA DUHOVNIKE IN REDOVNICE IZ PRORAČUNA "Prispevke si naj plačujejo sami ali pa naj zanje to plačuje njihova verska organizacija. Citiram 27. člen zakona --------------------------- Registrirane cerkve in druge verske skupnosti lahko pod pogoji tega zakona za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). Te pravice ne morejo pridobiti verski uslužbenci, ki so zaposleni na podlagi določb." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3033.txt Vanja Rainer 5 3033 2012-05-19 5 4206 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljnjem besedilu: MIZKŠ) je v zvezi s predlogom št. 3033, da se takoj ukine plačevanje prispevkov za duhovnike in redovnice iz državnega proračuna, analiziralo in proučilo določbe Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odločba US in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZVS), ki urejajo plačevanje prispevkov za verske uslužbence iz državnega proračuna. V nadaljevanju vam posredujemo odgovor na predlog št. 3033. Najprej pojasnjujemo veljavno zakonsko ureditev delnega plačevanja prispevkov za socialno varnost za verske uslužbence s strani države. Prvi odstavek 27. člena ZVS določa, da lahko registrirane cerkve in druge verske skupnosti pod pogoji ZVS za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in jim je poklic verskega uslužbenca edini poklic, na podlagi njihovega pooblastila in v njihovem imenu zaprosijo za pridobitev pravice do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost od osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZVS imajo duhovniki in redovniki pravico do namenske državne finančne pomoči iz prvega odstavka 27. člena ZVS, tudi če so s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega razmerja. Država lahko plačuje pomoč iz prvega odstavka 27. člena ZVS za duhovnike, ki imajo vsaj srednjo izobrazbo, in za redovnike, ki imajo obljube uboštva, celibata ter pokorščine. Drugi verski uslužbenci imajo to pravico le, če imajo s cerkvijo ali drugo versko skupnostjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki verskemu uslužbencu zagotavlja plačo. Četrti odstavek 27. člena ZVS določa, da država pri zagotavljanju pravice do pomoči upošteva razumno sorazmerje med številom verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje vsaj 1.000 pripadnikov registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na enega verskega uslužbenca te cerkve ali druge verske skupnosti. Cerkve in druge verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov zadnjega popisa prebivalstva. Četrti odstavek 28. člena ZVS določa, da je število oseb, za katere se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplača državna pomoč za plačilo prispevkov, določena v prvem odstavku 27. člena ZVS, lahko v koledarskem letu po uveljavitvi ZVS največ za pet odstotkov večje, kot je bilo prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena. Če pet odstotkov ni celo število, se število zaokroži navzgor. Vsako naslednje leto je lahko število oseb, za katere se za posamezni mesec cerkvi ali drugi verski skupnosti izplačuje pomoč, največ za pet odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število, večje od števila oseb v tistem mesecu prejšnjega leta, ko je bilo to število največje. Za cerkve in druge verske skupnosti, ki za prvi mesec po začetku uporabe prejšnjega člena niso pridobile pravic iz prejšnjega člena, se določbe tega odstavka smiselno uporabljajo tako, da se letna rast števila oseb, za katere se izplačuje pomoč, omeji na pet odstotkov. Peti odstavek 28. člena ZVS določa, da se lahko v vsakih zaporednih petih letih največje mesečno število oseb cerkve ali druge verske skupnosti, za katere se izplačuje pomoč, poveča največ za deset odstotkov, zaokroženo navzgor na celo število. Glede primernosti ureditve delnega financiranja prispevkov verskim uslužbencem s strani države pojasnjujemo, da Ustava zavezuje državo, da v skladu z 2. členom opravlja naloge socialne države, s čimer se jo postavlja v položaj, ko mora zagotoviti obstoj in delovanje različnih segmentov civilne družbe, drugih ustanov in združenj. Zahteva načela socialne države je v tem, da država namesto formalne enakosti posameznika zagotovi materialno enakost, ki pomeni dejansko enakost možnosti pri učinkovitem uresničevanju vseh posameznikovih pravic v praksi, v stvarnem življenju, za kar je osnovni predpogoj predvsem izenačevanje dejanskih pogojev za pridobivanje materialnih in moralnih dobrin. Za to pa so potrebni aktivni ukrepi države, njeno aktivno delovanje in poseganje na posamezna področja človekovega življenja. Tako se je država v 83. in 84. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, s sprem.) zavezala, da bo vsem, ki so pod določenimi pogoji samozaposleni v kulturi oziroma opravljajo kulturni ali drug umetniški poklic, financirala socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje. Omenjeno je izraz spoštovanja načela socialne države, saj kulturniki in umetniki opravljajo specifično delo, ki primarno ne zasleduje gospodarskih ciljev, ampak v prvi vrsti doprinaša h kulturni in duhovni obogatitvi družbe, hkrati pa pomaga pri graditvi narodne identitete. Ustava v 14. členu zagotavlja načelo enakopravnosti, ki prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo, tudi na podlagi verskega ali kakršnegakoli drugega prepričanja. Zaradi spoštovanja omenjenega načela država financira tudi socialne prispevke in prispevke za zdravstveno zavarovanje verskim uslužbencem. Namreč slednji opravljajo pomembno funkcijo pri zadovoljevanju človekove potrebe po duhovnosti in izpovedovanju vere, za kar ima država prav gotovo interes. Ta interes se kaže v oblikovanju sistema vrednot, ki jih moderna država potrebuje za obstoj družbe, ki je v demokratični ureditvi sposobna sama razreševati konflikte. Poleg tega je potrebno poudariti, da verski uslužbenci opravljajo poleg najpomembnejšega - duhovne oskrbe, tudi vrsto drugih dejavnosti, ki so v moderni družbi pomembne. Med slednje spadajo karitativne, izobraževalne, vzgojne, humanitarne, kulturne in druge podobne dejavnosti. Dodatno pojasnjujemo, da se načini financiranja verskih skupnosti v različnih evropskih državah zelo razlikujejo in so praviloma pogojeni z zgodovinskim razvojem razmerja med državo in verskimi skupnostmi, in tudi zato ZVS ni imel namena poseči v sistem, ki je že doslej veljal v Republiki Sloveniji. Edini način neposrednega financiranja verskih skupnosti je plačevanje prispevkov obveznega zavarovanja verskim uslužbencem, ki so slovenski državljani in jim je to edini poklic. Država že od leta 1964 tako ali drugače financira njihovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posebni vladni sklep iz leta 1991 je to ureditev prevzel tudi v samostojni Sloveniji ter ji dodal še pokrivanje prispevkov za njihovo zdravstveno zavarovanje. Zakonodajalec je v ureditvi v ZVS poleg spoštovanja načela socialne države izhajal iz tega, da je to pri nas že tradicionalen in edini način financiranja, ki verskim skupnostim nepretrgano zagotavlja določena minimalna sredstva, zato ga ni spreminjal, temveč le dopolnil tako, da je zagotovil preglednost financiranja in omogočil nadzor ter prvič jasno in na zakonski ravni uredil pravice, ki so bile že dolgo poprej priznane na podzakonski ravni. Nadalje pojasnjujemo, da Ustavno sodišče Republike Slovenije v svojih odločitvah ni nikoli prepovedalo financiranja verskih skupnosti. V mnenju podanem v postopku ocene ustavnosti Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) se je Ustavno sodišče Republike Slovenije v 19. točki izreklo, da »načelo o ločitvi države in verskih skupnosti ne pomeni, da sta vsakršna podpora in pomoč izključena, seveda pod pogojem zagotovitve enakopravnosti vseh verskih skupnosti. Podobno je Ustavno sodišče razložilo vsebino tega načela tudi v odločbi št. U-I-92/01 z dne 28. 2. 2002.« V nadaljevanju je Ustavno sodišče Republike Slovenije v isti odločbi v točki 20 zapisalo: »Ena od bistvenih sestavin načela o ločitvi države in verskih skupnosti v državah, za katere je značilno njegovo dosledno uresničevanje (Francija, Združene države Amerike, Japonska), je tudi, da država finančno ali kako drugače ne podpira verskih dejavnosti.« Iz omenjenega iz 20. točke je jasno razvidno, da glede na prej navedeno iz 19. točke v Republiki Sloveniji ne gre za najbolj restriktivno obliko načela ločitve države od verskih skupnosti, saj kot navedeno pri nas državna podpora in pomoč verskim skupnostim nista izključeni. Enako stališče Ustavno sodišče Republike Slovenije ponovi tudi v odločbi št. U-I-92/07 ob ustavni presoji zakonske ureditve financiranja verskih skupnosti (20. člen ZPPVS in tretji odstavek 29. člena ZVS), in sicer je ugotovilo, da ob spoštovanju enakopravnosti verskih skupnosti država sme zagotavljati podporo verskim skupnostim – tudi gmotno –, če to ne nasprotuje načelu o ločenosti države in verskih skupnosti, in sicer iz tega načela izvirajoči zahtevi po verski oziroma nazorski nevtralnosti države (130. točka). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-92/07 odločilo, da 20. člen ZPPVS in tretji odstavek 29. člena ZVS nista v neskladju z Ustavo (3. točka izreka). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-92/07 presojalo tudi peti odstavek 27. člena ZVS in pri tem ugotovilo, da izpodbijanja določba razlikuje na področju urejanja dodatnih ugodnosti, torej pri pospeševalni dejavnosti države, pri čemer je zakonodajalec ustavno vezan s prepovedjo arbitrarnega, nerazumnega razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se zanje ne morejo potegovati (206. točka). Iz 9. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da peti odstavek 27. člena ZVS prav tako ni v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno v Republiki Sloveniji ni sprejet koncept načela stroge ločitve države in verskih skupnosti, temveč koncept sodelovanja države in verskih skupnosti ob spoštovanju načela državne suverenosti in avtonomnosti verskih skupnosti. MIZKŠ je pripravilo osnutek predloga novele ZVS-A, ki je potreben zaradi uskladitve ZVS z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-92/07. Ena od predlaganih rešitev se nanaša tudi na delno plačevanje prispevkov verskim uslužbencem registriranih cerkva, in sicer se po izteku gospodarske krize v Republiki Sloveniji (tj. po izteku leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda) predvideva zvišanje osnove za določitev višine prispevkov za socialno varnost za duhovnike, in sicer na način, kot je bilo določeno pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12; v nadaljnjem besedilu: ZUJF). Glede predlaganega višanja osnove MIZKŠ pojasnjuje, da je ZUJF na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja določil začasne ukrepe in usklajevanje pokojnin, po drugi strani pa glede vplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi za (obvezno) zdravstveno zavarovanje ne zasledimo posega ZUJF na tem področju za druge skupine oseb, kot je pri verskih uslužbencih na občuten način prišlo do zmanjševanja uživanja njihove pravice do socialne varnosti. MIZKŠ meni, da bi moral biti tudi ukrep ZUJF, s katerim se je znižala osnova za določitev višine prispevkov za socialno varnost duhovnikov in je s tem prišlo do zmanjševanja uživanja pravice do socialne varnosti verskih uslužbencev, le začasne narave, tj. le za čas gospodarske krize. Glede na to, da ZUJF ni uredil nobenega prehodnega obdobja za tako znižanje, to ureja osnutek predloga zakona na način, ki je primerljiv drugim začasnim ukrepom ZUJF. Po proučitvi in analizi ureditve delnega financiranja prispevkov verskim uslužbencem MIZKŠ ocenjuje, da so rešitve, ki jih vsebujeta ZVS in osnutek predloga novele ZVS-A primerne, ustrezne in ustavno skladne." 2013-02-28 2012-04-20 45 https://predlagam.vladi.si/predlog/3033 POSTANIMO SVETOVNA VELESILA "V zadnjem obdobju se vsepreveč govori o javnih uslužbencih kot bremenu države, vendar jih vsaka država potrebuje za razvoj in delovanje. Zelo malo pa se govori o viziji našega (beri slovenskega) gospodarstva, od katerega smo odvisni vsi - od Vlade RS do mene kot zadnjega državljana te naše prelepe dežele. Predlagam, da začne država oziroma pristojna ministrstva intenzivno iskati, financirati in zaščititi tiste rešitve, ki bodo Slovenijo popeljale do neslutenih možnosti zasluška in s tem blaginje vse državljanov. Možnosti je ogromno, sam predlagam naslednje: - razvoj in izdelava novih, bistveno zmogljivejših baterij za električna vozila oziroma plovila . razvoj in izdelava zmogljivih nizkoenergetskih agregatov za motorna vozila, morska in zračna plovila - trajnostni razvoj države (to sem prepričan, da zmoremo v 10 letih) v smeri uporabe obnovljivih virov energije in električne energije, v okviru katerega bo v vsako gospodinjstvo uveden vsaj en obnovljiv vir, za zasebni promet, transfer potnikov in tovora pa bomo uporabljali 90% elektro motornih vozil, zračnih in vodnih plovil . iskanje novih zdravil in načinov zdravljenja za ljudi in za živali... Če nam glede na našo velikost, voljo, trmo in ogromno odličnega znanja, ki ga že imamo in dosedanjih inovativnih rešitev uspe poiskati ustrezno rešitev, jo ustrezno zaščititi in začeti proizvajati samo v Sloveniji (ja, tu moramo biti egoisti), na samo enem izmed navedenih področij (sam verjamem, da nam lahko uspe na vseh), potem se ne bomo pogovarjali koliko bomo morali privarčevati, ampak kako bomo vse porabili. Upam, da bom žel uspehe teh predlogov, za katere želim, da ćimprej postanejo meso in kri." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3043.txt RAVIL 2 3043 2012-05-19 4 2676 Nezadostna podpora 2012-04-20 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/3043 Plačevanje davka od v cerkvah pobranega denarja na roke Cerkev je pri nas edina institucija, kjer je dovoljeno na črno in hkrati vsem na očeh pobirati denar, od katerega se ne plačuje noben davek, ne izstavi noben račun in je tovrstno početje nesankcionirano - v državi, kjer je to za vse preostale državljane prepovedano in kaznivo. Nisem še slišala, da bi se DURS ukvarjal s katerim od teh primerov. In zakaj ne? Menim, da bi se od tega ravno tako moral odvajati davek, saj gre za zaslužek Cerkve, za katerega bi ta morala izdajati račune kot vsi preostali gospodarski oziroma poslovni subjekti. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3059.txt S M 3059 0 540 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2567 2012-04-23 https://predlagam.vladi.si/predlog/3059 Parkirišča za motoriste "Motoristi in tudi mopedisti se v mestih srečujemo z neurejenostjo na področju parkirnih prostorov. V Ljubljani so celo pričeli kaznovati motoriste zaradi nepravilnega parkiranja, najverjetneje bodo to storili še drugod. ZVCP ureja parkiranje za vozila, vendar pa ne razlikuje dvoslednih vozil od ostalih. Celo več, po ZVCP bi lahko kaznovali tudi kolesarja zaradi nepravilnega parkiranja. Vendar kaj je bistvo nepravilnega parkiranja? Da ne bi ljudje parkirali vsepovsod IN da bi s tem ovirali promet ali kako drugo dejavnost. Motorist pa tega ne počne (razen kake izjeme). Ljubljana ima na treh mestih urejeno parkiranje za motorje in mopede. Vendar to je bisveno premalo. Še posebej zato, ker se ljudje ne vozijo z motorjem le za zabavo, vendar je tu več razlogov. Si hitrejši, okretnejši, ne ustvarjaš gneče, ne zasedaš že tako malo parkirnih prostorov, manj onesnažuješ in še in še. Statistično je v osebnih vozilih le en, največ dve osebi, in če primerjaš osebno vozilo ali motor, je potem motor veliko bolj ekološki kot kakršno koli drugo motorno vozilo. Torej potrebno je storiti naslednje. Ali povečati število parkirišč za motorje ali pa prenehati z nesmiselnim kaznovanjem zaradi nepravilnega parkiranja. Motorist ne more zasesti parkirišča od vozila, ker bo gneča še večja. Kjerkoli so parkirišča za osebna vozila bi morala biti tudi parkirišča za motorje. V zimskem času bi tam lahko parkirala tudi osebna vozila, sicer pa ne. Če tega ne morejo zagotoviti, potem ne morejo kaznovati motorsita, ki parkira svoj motor na mestu, ki nikogar ne moti. Še manj pa da tak motor nekdo ""olisiči"". Ni pa bistvo motorja, da boš pripeljal na neko parkirišče in nato pol ure hodil, da prideš do cilja. Mislim da pa je vsak motorist pripravljen parkirati na urejenem mestu če bo teh dovolj in so skoraj vsepovsod (tistih nekaj posemaznikov, ki pa se morajo pripeljati v lokal, ko pridejo na kavo pa naj kar kaznujejo). Motoristi ne rabimo veliko, vendar pa se morajo v vladi zavedati da je v mestih veliko motorjev, mopedov in skuterjev (če lahko posebej označim to kategorijo dvoslednih vozil). V tujini motoriste obravnavajo drugače in imajo na voljo tudi več parkirišč (za primer si poglejte le Trst). Dejstvo pa je, da če zahtevaš od nekoga da se pokorava nekim pravilom, mu moraš omogočiti, da se tem pravilom dejansko lahko pokorava. Če tega ne moreš zagotoviti, potem ga tudi ne moreš kaznovati. DOPOLNITEV v razmislek: Konec leta 2008 je bilo v Sloveniji 7,85% motornih koles (vključno z kolesi z motorjem) glede na število osebnih vozil (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2367)! Kolikošno pa je razmerje glede parkirnih prostorov?! V Ljubljani naj bi bilo v mestnem jedru skupaj 4.900 parkirnih mest na prostem (http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/promet-infrastruktura/parkiranje-v-ljubljani/). Koliko parkirnih mest od tega je za motoriste? Mogoče 385, glede na procent motornih koles? Niti približno toliko! Vendar to je podatek le za mestno jedro ..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/308.txt drejko78 0 308 2010-01-12 11 6662 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Ureditev parkirnih mest je v skladu s 15. členom Zakona o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 56/08 - ZVCP-1-UPB5 in 58/09) v pristojnosti posameznih občin. Strinjamo pa se, da je parkirnih mest za motoriste premalo in bi jih potrebovali mnogo več. Zato bomo na ministrstvu pripravili dopis, v katerem bomo vse občine pozvali k učinkovitejši ureditvi te problematike. Opozarjamo pa, da morajo motoristi skladno s spodaj navedenim upoštevati določbe ZVCP-1, ki točno določajo kje je dovoljeno oziroma kje je ustavljanje in parkiranje prepovedano. Določba o prepovedi velja tako za voznike motornih koles, kot tudi za voznike motornih vozil in ostale voznike. Voznikom motornih koles je tako dovoljeno parkirati na označenih pasovih za parkiranje motornih koles, motornih vozil in na mestih, kjer pravila cestnega prometa in postavljena prometna signalizacijo to dovoljuje. 23. člen Zakona o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 56/08 - uradno prečiščeno besedilo, 57/08 - ZLDUVCP in 58/09; v nadaljnjem besedilu: ZVCP-1) v 8. točki opredeljuje pojem pas za parkiranje, ki je označen vzdolžni del vozišča, namenjen ustavitvi in parkiranju vozil. Ustavitev ali parkiranje na vozišču skladno z določbo 52. člena ZVCP-1 je dovoljeno le na desni strani vozišča v smeri vožnje. Če so na desni strani vozišča tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani vozišča. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali parkiranje na obeh straneh smernega vozišča. Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ 30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo. Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih, je prepovedano. Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami. Posebej bi še opozorili na določbe v ZVCP-1, kjer ustavljanje in parkiranje ni dovoljeno: 1. na prehodu za pešce in na razdalji manj kot 5 m pred prehodom. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču; 2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti, kolesarskem pasu ali na tirnicah. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče; 3. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot 15 m od najbližje železniške tirnice; 4. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo; 5. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu; 6. na označenem avtobusnem postajališču. Zaradi vstopa ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet; 7. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.); 8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m; 9. na pospeševalnem, zaviralnem in odstavnem pasu. Na odstavnem pasu je za nujno potreben čas dovoljena ustavitev vozila v sili. Ob tem mora voznik storiti vse potrebno, da ustavljeno vozilo, osebe ali tovor ne ogrožajo udeležencev v cestnem prometu; 10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak; 11. na vozišču ceste zunaj naselja; 12. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi; 13. na vseh prometnih in drugih javnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil; 14. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče, v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisanim prometnim znakom, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču; 15. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe iz četrtega odstavka 53. člena tega zakona; 16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom; 17. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo; 18. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo, in v območju za pešce." 2010-04-02 2009-12-13 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/308 Reforma in standardizacija delovnih pogodb "Predlagam vladi, da nujno uvede en standardni modul za delo za vse delodajalce, katerega se lahko potegne iz interneta, ter po moznosti, centralna evidenca vseh zaposlenih in delovnih pogodb, tako, da vsakdo, ki zeli zaposliti delavca, mora preko interneta izpolniti obrazec, kjer jasno pise: -1 osebni podatki zaposlenega -2 delovni urnik od do, ter mozna odstopanja -3 trajanje zaposlitve ""obdobje, dolocen nedolocen cas, itd.., ter stevilo ur na mesec"" -4 koliko ima placano delovno URO v NETO in BRUTO znesku, ter kaksno je placilo nadur ""nad 8 ur dela z 16 urami pocitka vmes!!!!!!! Vsaka ura pred ali po 16 urnem pocitku se steje kot nadura!!!! 8+16=24h!!!!!! ""trenutno se prevec zlorablja delovne ure in se ne placuje kot nadure, zato je treba to jasno povsod zapisati in definirati kaj je nadura, priblizno tako kot sem jaz zapisal! -4 ali mu pripada regres, ter v kaksnem znesku -5 koliko delovnih dni dopusta mu pripada, ter kako ga lahko koristi -6 ali lahko kadarkoli prekine pogodbo ali ne, kaksne so posledice, itd... -7 koliko ima placane potne stroske za vsak delovni dan!!!!!!!! -8 od kdaj do kdaj ima malico, ter koliko je placana malica -9 ali mu pripadajo razne pavze, ter stimulacije za opravljeno delo, kaksne so norme ter -10 opis delovnega mesta in naloge delavca Dogaja se namrec, da v pogodbi prihaja do velikih odstopanj z dejanskim delovnim mestom, ter clovek sploh ne ve kaksno dejansko placo bo prejel, saj nikjer ne pise koliko dobi placano malico, potne stroske, ter nadure, kot, da mu le te ne pripadajo po zakonu. Prav tako nikjer ne pise ali mu pripada regres, ter v kaksni visini, ter se marsikaj, kar sem izpustil, torej naloga vlade je, da preuci, kaj mora tocno vsebovati ena resna pogodba o zaposlitvi, da bo na jasen nacin vsem razvidno kaj tocno clovek podpise, ter v jasnih odstavkih posamezne tocnke, katere so povsod enake, samo doloceni pogoji zaposlovanje se spreminjajo, morajo pa nujno biti zapisani vsi zahtevani kriteriji po tockah, ce zelimo, da je pogoba veljavna!!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3095.txt Anti NWO 2 3095 2012-06-01 4 2422 Nezadostna podpora 2012-05-03 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/3095 Enako plačilo za vse zaposlene "Vprašanje: ali je normalno da zaposleni dobijo različno plačilo za čas malice, sestanka, za čas dopusta, za čas stavke...... Za malico opravljajo vsi zaposleni enako delo. Jedo. Zakaj potem dobijo različno plačilo za ure malice. Za čas sestanka vsi delajo oz. ne delajo. Plačilo pa je za čas sestanka različno. Za čas dopusta nobeden ne dela nič. Plačila pa so za nič dela različna. Za čas stavke nihče ne dela nič. Plačila pa so različna. Še bi lahko našteval, pa vendar malo premislite o tem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3105.txt mikilino 10 3105 2012-06-19 9 1455 Čaka odziv 2012-07-19 2012-05-21 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/3105 Predlog novega davka "PREDLAGAM NOVI DAVEK - DAVEK NA TRGOVSKE MARŽE KI SO VEČJE OD 25 ALI 30 % POSLEDICE : - hitro takojšnje pobiranje novega davka - Znižanje cen, ker se jim visoke marže ne bi več splačale - domači dobavitelji bi si lahko izborili višje odkupne cene - manjše domače lokalne trgovine bi preživele VIŠINA DAVKA: vsaj 80% davka na razliko, ki je večja od 25 ali 30 % VZROK: - ker je večino trgovskih družb tujih, ves dobiček odnesejo v tujino, tako bi nekaj ostalo pri nas - trgovske marže so grozljivo velike, tudi nad 80%, to vem kot potrošnik, ko se borim za rabat, ter kot lastnik s.p. l.p. Marko Ta davek je menda v Italiji. o njem je bilo govora tudi pri nas , vendar je očitno trgovski lobij zelo močen" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3113.txt marko jakob 12 3113 2012-06-01 13 2068 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11 in 38/12; v nadaljevanju. ZDDV-1) nalaga obveznost obračunavanja in plačevanja davka na dodano vrednost v Republiki Sloveniji. Temeljna značilnost davka na dodano vrednost je v tem, da se obdavčuje dodana vrednost v proizvodno-prodajni verigi. Davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev je vse kar predstavlja plačilo. Trgovska marža predstavlja določen odstotek od nabavne vrednosti, torej predstavlja razliko med prodajno ceno in nabavno ceno. Ta odstotek oblikuje trgovina sama. Z maržo trgovina pokriva svoje stroške brez nabavne vrednosti trgovskega blaga. Iz navedenega izhaja, da je trgovska marža, kot del prodajne cene že obdavčena z DDV. Višina obračunanega DDV je torej odvisna tudi od višine trgovske marže. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, 117/06, 56/08, 76/08, 05/09, 96/09, 110/09-ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12 in 30/12; v nadaljevanju: ZDDPO-2) nalaga obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Osnova za davek je dobiček, ki se izračuna kot presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni z ZDDPO-2. Načeloma se priznajo računovodski prihodki in odhodki, razen tisti, za katere ZDDPO-2 določa drugače. Davek se za leto 2012 plačuje po stopnji 18 % od davčne osnove. Pojasnjujemo, da je marža tudi prihodek in kot tak že obdavčen z ZDDPO-2. Če je marža večja, je večji tudi dobiček in posledično tudi večji davek od dohodkov pravnih oseb. Na ta način se za višje oziroma visoke marže že plača sorazmerno več davka. Uveljavljena rešitev poleg ostalih načel sledi tudi načelom obdavčitve dohodkov po gospodarski moči in načelom enake obravnave dohodkov, zato menimo, da je primerna. Drugačna obravnava dohodkov s prekomerno obdavčitvijo bi pomenila odstop od navedenih načel. Glede na navedeno menimo, da predlog za uvedbo novega davka, na trgovske marže, ki so večje od 25 ali 30% ni sprejemljiv." 2012-07-11 2012-05-03 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/3113 Uvedba prostovoljnih davkov "Predlagam vladi, da uvede prostovoljne davke, ki za državljane ne bi bili obvezni in bi jih vsak državljan prostovljno plačeval ob dohodnini. To bi bil eden od ukrepov, s katerim bi mi lahko pripomogli k zmanjšanju primankljaja. Predlagam naslednje prostovoljne davke: - verski davek 1% (državljan se lahko sam odloči, kateri verski skupnosti bo dal svoj davek: vsem, rimskokatoliški, muslimanski, protestanstki, itd.) - športni davek 1% (tega bi dali za financiranje športnikov, ki predstavljajo Slovenijo v tujini) - kulturni davek 1% (financiranje kulturnih društev) - davek za znanost 1% (za razvoj znanosti) - davek za šolstvo 1% (za spodbujanje izobraževanja) - davek za razvoj 1% (državljan se lahko sam odloči, za kateri del znanosti bo dal: vsem, zdravstvo, turizem, infrastruktura, vojska) Dam vam primer. Država v enem letu nabere 20 milijonov EU za kulturo, kar pomeni, da lahko za 20 milijonov manj denarja nameni iz proračuna. To bi bil zelo pravičen sistem, saj bi lahko državljani odločali, kam bo šel del njihov dohodnine, ki jo plačajo. Naprošam vlado in uporabnike naj podprejo moj predlog, v nasprotnem primeru naj mi s protiargumenti navedejo, zakaj moj predlog ni primeren za nadaljno obravnavo. Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3135.txt mlad27 1 3135 2012-06-07 0 2690 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZDoh-2), s katerim se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja dohodnine, je določen tudi institut namenitve dela dohodnine za donacije, in sicer v 142. členu. V 142. členu ZDoh-2 določa, da rezident lahko zahteva, da se 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno-koristne namene pa se po tem členu štejejo humanitarni nameni, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status, ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Vlada RS letno sprejema Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij, v katerem so navedeni vsi upravičenci do donacij za posamezno leto, po posameznih področjih (npr. upravičenci s področja športa, kulture, socialnih zadev, športa, šolstva, obrambe, zaščite, reševanja in pomoči, verskih skupnosti, itd.), katerim se fizična oseba lahko sama odloči nakazati do 0,5% odmerjene dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v davčno osnovo na letni ravni. Menimo, da je smiselno enak institut, kot je bil predlagan Vladi RS v zgoraj navedenem dopisu, v ZDoh-2 že urejen. Kot že navedeno, lahko zavezanci, skladno s 142. členom ZDoh-2 do 0,5% odmerjene dohodnine namenijo za financiranje npr. športnih, kulturnih, religioznih in drugih namenov, pri čemer se vsak zavezanec sam odloči ali bo in za katere namene, bo ta sredstva namenil. Namenitev navedenega dela dohodnine je torej prostovoljna. Na podlagi navedenega menimo, da predlog ni potrebno nadaljnje obravnavati, saj je smiselno enaka rešitev v ZDoh-2 že urejena." 2013-02-04 2012-05-09 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/3135 Cerkveni davek "Predlagam - da se popolnoma ukine financiranje vseh verskih organizacij kot tudi njihovih dejavnosti iz naslova državnega proračuna. -da se uvede DODATNI recimo temu cerkveni davek iz katerega naj bi se registrirane verske skupnosti financirale , s tem, da bi bile SAME odgovorne za zbiranje tega denarja. - da se uvede sistem prostovoljnega plačevanja IZKLJUČNO s kartico , preko katere bi se lahko nadziralo zbiranje denarja verskih skupnosti in s tem tudi obdavčevanja le teh. p.s. taki primeri že obstajajo recimo na švedskem" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3139.txt scorpio 3139 0 1316 Neustrezen "Podoben predlog je že v obravnavi Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2567, http://predlagam.vl..." 2012-05-09 https://predlagam.vladi.si/predlog/3139 Predlagam visoko obdavčitev vseh praznih nepremičnin! "Predlagam, da se uvede visoki davek na prazne nepremičnine - le kaj bo prineselo: - znižanje cen nepremičnin (dobro za mlade družine in nataliteto) - konec sivega najemnega trga (pomoje da to tudi dobro za državo - ddv) - trg nepremičnin bi oživel - hkrati pomoje tudi dobro za celotno gospodarstvo - itd, itd Res pa je ta lobij verjetno premočan, tako da zopet peščica ljudi skrbi za to, da se to še lep čas ne bo zgodilo (novi nepremičninski zakon). Na koncu vprašanje: Kako se lahko zgodi, da ima en ""nepremičninski tajkun"" več 10 ali celo 100 stanovanj, mlada družina pa ne more do njega, ker je pač predrago. Žalostno kajne!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3152.txt jure miki 4 3152 2012-06-12 4 1987 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Veljavna zakonodaja s področja obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji zajema davek od premoženja fizičnih oseb in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga lahko označimo kot neke vrste davek na nepremičnine. Z davkom od premoženja se obdavčuje nepremično premoženje fizičnih oseb - lastnikov oziroma uporabnikov, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo; in sicer ne glede na to ali ga uporabljajo sami ali ga dajejo v najem. Za stanovanjske nepremičnine je določena oprostitev, ki je po svojem smislu delno skladna s predlaganim ukrepom: stanovanja do velikosti 160 m², ki jih uporablja lastnik sam ali njegov družinski član, niso obdavčena. Davek od premoženja se torej dejansko plačuje za stanovanja, ki jih ne uporablja lastnik in družinski član (se dajejo v najem, so prazna itd...). Davek od premoženja se poleg tega ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni oziroma zgodovinski spomenik ter od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Davčne stopnje so progresivne glede na ocenjeno vrednost nepremičnine in različne glede na namen uporabe. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je dajatev, ki se plačuje za stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Določitev območij, za katera se plačuje nadomestilo in višino nadomestila je v pristojnosti občin, pri čemer se upoštevajo zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih ter merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Veljavna zakonodaja sistemsko ne določa različne obravnave naseljenih oz. praznih stanovanj. Nova davčna zakonodaja, ki je še v pripravi, je usmerjena v pravičnejšo in konsistentnejšo ureditev obdavčitve nepremičnin. Med predlogi je več rešitev, tudi rešitev, da se uvede višja davčna stopnja za t.im. nerezidenčne nepremičnine (nepremičnine, v katerih lastnik nima prijavljenega stalnega bivališča), ki tudi niso dane v najem, torej so prazne. Vaš predlog, ki se nanaša na višjo obdavčitev praznih nepremičnin, tako že obstaja kot ena možnih rešitev, vendar dokončnih odločitev glede obdavčitve nepremičnin še ni, zato vam tudi konkretnejšega odgovora na vašo pobudo v tem trenutku ne moremo dati. Ob tem tudi opozarjamo, da je problem praznih stanovanj relativen in da zgolj z uvedbo z vaše strani predlaganega ukrepa pomembnejših premikov na stanovanjskem trgu ni pričakovati. Iz poročila Statističnega urada RS za leta 2011 o statistiki stanovanj izhaja, da je v Sloveniji okoli 175.000 praznih stanovanj, t.j stanovanj, v katerih nihče ni stalno ali začasno prijavljen. Navedena šttevilka predstavlja okoli 20 % vsega stanovanjskega fonda v Sloveniji, vendar podatki SURS kažejo, da nekaj več kot 40 % le-teh ni opremljenih z osnovno infrastrukturo (vsaj brez enega od elementov osnovne infrastrukture: stranišča, kopalnice, ogrevanja, elektrike, vodovoda) ali pa se uporabljajo za počitniški namen. Iz napisanega sledi, da je le cca 60% praznih stanovanj mogoče na tak ali drugačen način aktivirati, pri čemer je polovica le-teh v večstanovanjskih, ostalo pa v enostanovanjskih hišah, od katerih je le polovica opremljena z osnovno infrastrukturo, nahajajo pa se večinoma v nemestnih naseljih in so brez hišne številke, zato se tudi za ta stanovanja zastavlja vprašanje o njihovi primernosti za bivanje. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je v mestnih naseljih, kjer je stanovanjski problem najbolj pereč, le okoli 50.000 razpoložljivih praznih stanovanj, za katera bi bilo smiselno uvesti katerega od ukrepov za spodbuditev njihove »zasedenosti«." 2013-02-04 2012-05-14 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/3152 Sprememba DDV stopenj "Predlagam, da se spremeni stopnja DDV-ja pri hrani za male živali. Tu je davek 8,5% čeprav je hišni ljubljenček nekako ""luksuz"". Glede na to, da moramo pomagati državi, bi se lahko ta davek dvignil na 20% in s tem prinesel nekaj denarja v državno blagajno (tudi sam sem lastnik kužka). Prav tako bi glede na to, da nas bodo živila, ki so uvožena iz ostalih krajev sveta, pokopala (saj se našemu kmetu oz. pridelovalcu hrane ne splača več delati in gojiti) dvignil DDV za uvožena živila na 15 ali 20%. S tem bi naši domači proizvodi dobili večjo konkurenčnost na trgu. Tudi zakon, ki bi trgovcem onemogočal dvig cene iz dobavljenih npr. 10 enot na 25 ali še več enot na prodajni polici, bi morali nemudoma sprejeti! Ni namreč logično, da kmet nekaj mesecev obdeluje zemljo, seje, žanje, predeluje, zapakira in transportira do trgovine za odkupno ceno 10 enot, trgovec pa s skladišča postavi na police in dvigne ceno za 100 ali več procentov. Omejeni bi morali biti pri dvigu vhodno - izhodnih cen na max. 15%." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3164.txt janeze 13 3164 2012-06-12 12 4100 Nezadostna podpora 2012-05-14 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3164 Varčevalni ukrepi - zamrznitev napredovanj "V zvezi z začrtanimi varčevalnimi ukrepi in sprejetim dogovorom s socialnimi partnerji bi želel izpostaviti nepravilno urejanje napredovanj javnih uslužbencev oziroma zamrznitev le-teh. Ne bom se spuščal v oceno, ali je bodoč poseg v plače javnih uslužbencev sploh potreben, vsekakor pa je nujno, da je potrebno breme varčevalnih ukrepov pravično razdeliti. Prav tega pa predlagana zamrznitev napredovanj ne zagotavlja. Medtem ko linearno znižanje plač enako zadene vse javne uslužbence, pa zamrznitev napredovanj nekaterih skupin javnih uslužbencev sploh ne prizadene, druge pa bistveno. Tiste javne uslužbence, ki imajo za seboj že vsa napredovanja za določeno delovno mesto (tako v nazivu, kot plačnih razredih - torej so ""na plafonu""), torej tistih z najvišjimi plačami znotraj enako vrednotenih delovnih mest, namreč zamrznitev napredovanja ne prizadene prav v ničemer. Nasprotno pa tiste, ki so v izhodiščnih ali sicer nizkih plačnih razredih, zamrznitev prizadene močno, saj, logično, ne morejo napredovati. Povedano preprosteje, zamrznitev napredovanj nekatere javne uslužbence ""zatakne"" v najvišjih plačnih razredih, druge pa v najnižjih (in seveda vseh vmes), kar ne le da ni pošteno, temveč je tudi ustavnopravno sporno, saj evidentno krši pravico do enakosti pred zakonom. Bremena varčevalnih ukrepov namreč v ničemer ne prenese na tiste, ki tudi sicer ne bi mogli napredovati, po drugi strani pa vso težo ukrepa nosijo tisti, ki imajo celotno napredovalno obdobje še pred seboj. Ni potrebno posebej poudarjati, da je taka ureditev ne le ustavno sporna in zelo nepravična, temveč tudi zelo negospodarna, saj jemlje motivacijo mladim zaposlenim, ki bi jih bilo treba najbolj spodbujati, medtem ko v ničemer ne prizadene tistih, ki že imajo vsa napredovanja za seboj (in pri katerih tega motivacijskega faktorja že dosedaj ni bilo). Pred zakonsko implementacijo predvidenih ukrepov zato vladi predlagam, da ponovno preuči, ali je rešitev z zamrznitvijo napredovanj primerna in ustavna, ali pa bi bilo morda enake varčevalne učinke bilo potrebno uresničiti na drug način. Rešitev, ki se ponuja kot najenostavnejša (in za državo prav nič dražja), je odmrznitev napredovanj na eni strani in večji odstotek linearnega znižanja vseh plač. Ob uporabi enostavne matematične operacije je namreč preprosto ugotoviti, kakšno bi moralo biti znižanje plač ob hkratni odmrznitvi napredovanj, da se ohrani predviden znesek privarčevanih sredstev oziroma kolikšna je skupna masa sredstev, namenjena za plače javnih uslužbencev v posameznem letu. Na ta način bi se breme varčevalnih ukrepov razporedilo enako na vse javne uslužbence, tista na začetku in tiste na koncu (in seveda vse vmes) kariere, gledano z vidika napredovanj, ali povedano po domače, na ta način bi vsem javnim uslužbencev enako znižali plače in posegli v pravice, namesto na varčujemo tako, da tistim z manjšimi plačami preprečimo, da bi prišli do večjih, tistih z večjimi pa v ničemer ne prizadenemo. Menim, da je moja kritika utemeljena, predlog pa pravičen, zato apeliran na ustrezno službo, da še pred sprejemom ustreznega zakona besedilo spremeni, saj bi poznejša ustavnosodna intervencija (prepričan sem da uspešna) tudi z vidika socialnega dialoga povzročila veliko zmedo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3182.txt Bojan Lovrin 3 3182 2012-06-19 6 1729 Nezadostna podpora 2012-05-21 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/3182 Sprememba zakona pri nakupo avtomobila invalidne osebe z80% ivalidnosti na spodnjih okončinah Predlagam vladi,da spremeni zakon o invalidih pri oprostitvi davka za nakup avtomobila Oziroma iz sedanjih 1900Kubikov na 1950 kubikov pri dizlu Ker Evropski avtomobili imajo večinoma 1910 kubiko in za deset kubiko moraš v celoti poravnat davek .prav tako nemoreš bit oproščen cestnini ker presegaš za 10 kubikov.Ker vem,da je bilo že več predlogov glede tega predlagano vladi vendar se do sedaj ni nič premaknilo;ker sem invalid 80% na spodnjih okončinah in sedaj že nekaj let nisem ničesar koristil ker mi je v napoto 10 kubikov. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3183.txt parnik546 5 3183 2012-06-19 7 910 Nezadostna podpora 2012-05-21 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3183 sprememba 53.člena Zakona o davčnem postopku "53.Člen Zak.o dav.postopku govori o popravkih v obračunu davka od dohodka in sicer, če oddaš napr obračun v februarju in ugotoviš napako v marcu, se ti šteje , da si popravljal po tem članu, čeprav imaš pravico oddajati še do konec 31.3.2012. Enako so pri popravku v neenakem položaju zavezanci, ki plačajo davek in zavezanci,ki ga prejmejo, saj morajo tisti, ki plačajo upoštevati prvi oddani obračun, zavezanci, ki dobijo vračilo pa se upošteva zadnji oddani obračun. Za zavezance, ki se po popravku ne spreminja davčna osnova pa ni nič omenjeno in so v dilemi. Predlog: davčni obračun se oddaja do 31/3 v letu in zato se do takrat lahko delajo popravki. Upoštevati bi se moral zadnji oddani obračun. Plačila po obračunu pa bila (tako kot včasih) pri prvi akontaciji 10/4 in poračun 30/4. Hvala" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3198.txt berta janež 0 3198 2012-06-21 0 1089 Nezadostna podpora 2012-05-23 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3198 Visoka obdavčitev praznih stanovanj "Predlagam, da se visoko obdavči prazna stanovanja. Če zvečer pogledam po Ljubljani in stanovanjih me vsekakor preseneti podatek, da imamo v ljubljani več kot 10.000 praznih stanovanj, kar absolutno ni res. To samo pomeni, da imamo 10.000 stanovanj, ki se na črno brez obdavčitve oddajajo najemnikom. Lastniki stanovanj bi morali razmisliti, ali plačati visok davek, ali plačati malo nižji davek od prejete najemnine, ali pa stanovanje preprosto prodati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3199.txt Gasper Zorman 3199 0 2126 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3152 2012-05-23 https://predlagam.vladi.si/predlog/3199 Izenačitev trošarin na pogonska goriva "Spoštovana vlada, kot izhaja iz podatkov o strukturi cen pogonskih goriv, ki jo na svoji spletni strani objavlja Petrol, je trošarina na dizelsko gorivo bistveno nižja kot trošarina na neosvinčeni motorni bencin. Vsekakor razumem nižjo trošarino na avtoplin, ki spada med alternativna in bistveno čistejša pogonska goriva. Razlika v višini trošarine med dizelskim gorivom in neosvinčenim motornim bencinom pa je po mojem mnenju povsem brezpredmetna in je posledica popuščanj vlade močnim avtoprevozniškim lobijem, ki na ta način zahtevajo cenejše gorivo. Glede na to, da je bilo že večkrat jasno povedano, da je strategija Slovenije migracija tovornega prometa iz cest na železniško infrastrukturo, bi z izenačitvijo cen lahko bistveno pospešili ta proces, saj bi bila uporaba železnice za prevoznike bolj smotrna, s tem pa bi povečali tudi varnost in pretočnost Slovenskih cest. Zato kot rečeno predlagam izenačitev trošarin na obe najbolj prodajani pogonski gorivi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3207.txt Jan Stefe 5 3207 2012-06-23 17 4319 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Trošarine na pogonsko gorivo so določene v 54. členu v Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10-UPB8, 48/12), hkrati pa je vladi z zakonom dano pooblastilo za spreminjanje teh zneskov zaradi uresničitve začrtane ekonomske politike. Trošarino lahko zmanjša ali poveča do 50%, vendar ne sme določiti trošarine, nižje od minimalne, določene z evropskimi predpisi - to je v obravnavanem primeru Direktiva Sveta 2003/96/EC z dne 27. oktobra 2003 o preoblikovanju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (Energetska direktiva). Vlada Republike Slovenije vodi tako trošarinsko politiko, da so cene trošarinskih izdelkov v primerjavi s sosednjimi državami konkurenčne. Pri tem se izhaja iz dogajanja na naftnih trgih oz. svetovni borzi ter upošteva gospodarske razmere, potrebe proračuna in okoljsko politiko, s ciljem ohranjanja stabilnosti cen energentov. Razlikovanje med višino trošarine na bencin in plinsko olje za pogon izhaja že iz same Energetske direktive, s katero je določena minimalna trošarina za bencin v višjem znesku kakor za plinsko olje za pogon. Tudi ostale države članice EU nižje obdavčujejo plinsko olje za pogon v primerjavi z bencinom. Enostranska odločitev Slovenije za izenačitev trošarine na bencin in plinsko olje za pogonski namen v danih gospodarskih razmerah ni izvedljiva, zaradi prizadevanj vlade za zagotavljanje stabilnih proračunskih prihodkov in s tem javnofinančne konsolidacije, po drugi strani pa bi negativno vplivala na cene goriv in s tem na konkurenčnost našega gospodarstva. Za ohranitev konkurenčnosti bi bilo potrebno predlagano spremembo politike obdavčitve pogonskih goriv uveljaviti širše, na ravni celotne EU. Tendence Evropske unije so, da bi se trošarine zvišale in poenotile na celotnem notranjem trgu, prav tako naj bi te vključevale tudi okoljsko komponento in se zato prestrukturirale. V zadnjih letih namreč stroka ugotavlja, da plinsko olje ni nič bolj prijazno do okolja kot bencin. Ta ugotovitev bi se morala odraziti tudi v obdavčitvi, kakor je izraženo v obravnavanem predlogu." 2012-07-23 2012-05-25 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3207 Splošna uvedba 35-urnega delovnega tedna za namene zniževanja brezposelnosti "Ideja o porazdelitvi dela (angl. shared work) je stara že več kot sto let in je pogosto služila za zniževanje brezposelnosti v kriznih časih. Osnovna ideja je v tem, da se uvede splošno skrajšanje delovnega časa npr. na 35 ur na teden, torej skrajšanje za 12,5%, s čemer se delo, ki je na razpolago, porazdeli med več ljudi. Na vsakih sedem zaposlenih tako dobimo eno dodatno delovno mesto. Na ta način je mogoče bistveno in hitro zmanjšati trenutno brezposelnost, hkrati pa se posledice krize solidarno porazdelijo med vse prebivalce. Skrajšanje delovnega časa za 12,5% sicer pomeni hkrati tudi znižanje bruto plače za enak odstotek, vendar lahko država sredstva, ki jih zdaj namenja za denarna nadomestila in socialne pomoči, prerazporedi za kritje primankljajev pri plačevanju prispevkov, kolikor je mogoče (predvsem pri najnižjih plačah) pa tudi za dodatek k neto plači, ki bi bila v tem scenariju nižja. Vendar je porazdelitev dela smiselna tudi v primeru, če država ne bi mogla zagotoviti dodatkov k vsem plačam (pri najnižjih plačah bi bili dodatki seveda nujni), saj bi si na ta način izgube prihodkov delili vsi državljani in jasno je, da je bolj pravično in da lažje vsi shajamo z nekoliko nižjimi plačami (ob krajšem delovnem tednu), kot pa da 100.000 (in pričakovano še mnogo več) ljudi ostane dolgotrajno povsem brez dela, ostali pa nemoteno živijo naprej. Pomemben tukaj je še družbeni vidik: brezposelnosti, kakršna se sedaj vzpostavlja in še raste, ne bo mogoče znižati v letu ali dveh, ampak bo proizvedla veliko število trajno oz. dolgotrajno brezposelnih, ki bodo na ta način ostali izključeni tudi iz siceršnjega družbenega življenja in posledično tudi osebnostno zaznamovani. Porazdelitev dela z uvedbo 35-urnega delovnega tedna bi pomenila družbeno vključenost velikega števila ljudi, ki bi sicer postali in trajno ostali marginalna skupina. Izpostaviti velja tudi to, da krajšanje delovnega časa rešuje tudi problem velikega števila višje kvalificiranih, tj. diplomantov, ki prihajajo na zasičen trg dela. 35-urni delovni teden bi pomenil eno novo delovno mesto učitelja na sedem obstoječih mest učiteljev, enako za pravnike, ekonomiste, inženirje ipd. Le pri par deficitarnih poklicih kot so npr. zdravniki, kjer gre za pomanjkanje kadrov, bi morali v tej shemi omogočiti večje število delovnih ur. Skratka: delo, ki je na razpolago, je potrebno porazdeliti med čimvečje število ljudi, kar pa lahko dosežemo z uvedbo krajšega delovnega tedna. V času krize to sicer pogosto pomeni nekoliko nižje plače za vse, v času ponovne konjunkture (če bo sledila), pa se lahko zaposleni prično ponovno boriti za zvišanje plač na staro raven ob hkratnem ohranjanju krajšega delovnega časa, kar pa pomeni več prostega časa in s tem bistven dvig na področju kvalitete življenja. Za konec: ideje o krajšem delovnem času ne smemo obravnavati kot kakšno naivno iluzijo. V prvi polovici 19. stoletja so delavci delali 16 ur na dan in več. Šele pred sto leti so si delavci izborili 8-urni delovni dan. Leta 1932 so po veliki krizi v več kot polovici ameriških podjetij uvedli 30-urni delovni teden, da bi znižali brezposelnost. V zadnjih desetletjih so v mnogih državah zahodnega sveta resno obravnavali predloge o uvedbi npr. 30-urnega delovnega tedna, ali o uvedbi štiri-dnevnega delovnega tedna (tj. 32 ur) ipd. Delo je dobrina, ki jo je potrebno pravično razdeliti med ljudi. Bolj pravično je, da več ljudi dela 35 ur na teden, kot pa da manj ljudi dela 40 ur na teden. Hkrati pa je dobrina tudi prosti čas, ki ga splošno skrajšanje delovnega časa prinese ljudem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/324.txt Karolina Babič 9 324 2010-01-16 11 6178 Nezadostna podpora 2009-12-17 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/324 predlog za obdavčitev nepremečnin "Spoštovani! v zadnjem predlogu je vlada poslal zakon...,kjer se obdavči nepremičnina v vrednosti nad 1.000.000€. dobro, ker ne vemo ,kaj vse sodi v ta znesek, je razumljivo,da se pod nepremičnine sodijo tudi gozdovi, hiše, travniki in njive. Tu,se je potrebno malo popraviti, znižati Če je nepremičnina, donosna torej gozd, njiva , stopnja davka nižja, saj je to ekstencialno vprašanje!. Povečati pa stopnjo davka pri nepremičnini, hiše, stanovanja, vikendi-posebna stopnja davka, zidanice, vinogradi, kjer se ljubiteljsko ukvarjamo z pridelavo vina in ga ljubiteljsko tudi prodajajo, pa vsekakor je potrebno, posvečati. vse bolj nas sili sprejem zakona o delu načrno, to ga potrebno takoj sprejeti!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3282.txt miroh 2 3282 2012-07-13 4 954 Nezadostna podpora 2012-06-14 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/3282 Predlagam prepoved sofinanciranja bank iz državne blagajne Predlagam vladi da ne sofinancira bank z davkoplačevalskim denarjem oziroma iz državne blagajne,ali ste morali zato sprejeti varčevalne ukrepe da lahko rešujete banke.? mar se niste v koalicijski pogodbi zavezali da ne boste reševali bank ki so z velikim veseljem dajali denar tajkunom,cerkvi,itd..., http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3295.txt peter i 3295 0 592 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3287/ 2012-06-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/3295 Plačilo za delo glede na zahtevano izobrazbo in ne glede na dejansko "Sedanja zakonodaja je urejena tako, da če npr. nek učitelj pridobi magisterij ali doktorat, se mu plača poviša za nek delež. Menim, da je to absurd. Če je za neko delovno mesto zahtevana VII stopnja izobrazbe in si nekdo pridobi več, je to njegov problem. Zakaj bi dobil višje plačilo, saj količina dela, ki ga opravi je še vedno določena s kolektivno pogodbo in pravilnikom o sistemizaciji delovnega mesta, kar pomeni, da ta človek ne dela več, niti fizično, niti časovno in tudi ne intelektualno, saj je delovno mesto zasnovano tako, da ga brez težav opravi dovolj strokovno nekdo s VII stopnjo. Seveda se bodo našli nasprotniki mojega predloga, zato bom podkrepil: enaka organizacija - torej šola in delovno mesto npr. laboranta. Zahtevana je 5. stopnja, če nekdo ima VII stopnjo in opravlja to delo, pa tega dodatka ne dobi, pa čeprav za 2 stopnji presega zahtevano izobrazbo. Različna merila in predlagam, da se ukinejo vsi ti dodatki, ker so samo zapravljanje denarja državi. LP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3307.txt Matko37 6 3307 2012-07-13 8 5769 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo V zvezi z navedenim predlogom glede plačila za delo glede na zahtevano in ne glede na dejansko izobrazbo, bi pojasnili, da je pravica do dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat, ki je določena v 37. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor KPJS (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, KPJS) bila uveljavljena že v prejšnjem plačnem sistemu. Kljub poizkusom, da bi v pogajanjih o prehodu na nov plačni sistem v letu 2008 ta dodatek ukinili, do dogovora z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, o tem ni prišlo. Bo pa morebitna ukinitev tega dodatka predmet obravnave v okviru pogajanj in usklajevanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede odprave sistemskih pomanjkljivosti in anomalij plačnega sistema, ki naj bi se pričela v drugi polovici letošnjega leta." 2012-07-25 2012-06-14 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/3307 Poostritev nadzora nad tovornjaki na avtocesti "Predlagam, če ne tudi zahtevam, da se poostri nadzor nad vožnjo tovornjakov na avtocesti, zaradi neupoštevanja prometnih predpisov. Veliko vozim po avtocesti in ne malokrat se mi je zgodilo, da ko sem prehiteval vozila, se mi je pred nosom na prehitevalni pas vrgel tovarnjak in nato več kot eno minuto prehiteval-lepo počasi-milimeter za milimetrom drug tovornjak. Naj omenim še primere, ko tovarnjaki prehitevajo eden drugega tudi tam, ko imajo prepoved prehitevanja. In še-ko sem se vključeval na avtocesto, in peljal po pospeševalnem pasu, se mi določeni tovornjaki niso umaknili na prehitevalni pas, ko sem hotel zapeljati na avtocesto, čeprav na prehitevalnem pasu ni bilo nobenega in bi voznik tovornjaka lahko to storil. Skratka-obnašanje voznikov tovornjakov na avtocestah je nedopustno in ogroža vse udeležence v prometu. Na žalost pa policija izvaja nadzor večinoma samo za osebna vozila(prehitra vožnja na avtocesti, regionalnih cesta, na cestninskih postajah itd). Naj mi tudi kdo od policije pove, koliko tovornjakarjev so kaznovali zaradi zgoraj opisane vožnje. Kot vsi vemo, ne smemo na avtocesti iti na prehitevalni pas, če nas že nekdo prehiteva. Še posebno tovornjaki-te namreč ne briga kako vozijo, saj vedo, da se jim bodo vsi umaknili. V primeru trka z njimi pa bo seveda nastradal samo osebni avtomobil. Za to še enkrat-posvetite se tudi ljovljenju teh prekrškarjev, ne pa samo tiste, ki vozijo prehitro, ker je pač to zelo enostavno delo(postaviš radar in čakaš)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3308.txt Matej Cerkvenik 4 3308 2012-07-13 4 3195 Nezadostna podpora 2012-06-14 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/3308 Nadzor nad vozili ki ovirajo promet "V občini Sežana se izvajajo policijske hitrosti, kot so: prekoračitev hitrosti, veljavnst prometnega dovoljenja ter veljavnost vozniškega dovoljenja, obvezne opreme itd. Vendar nisem še zasledil, da bi policija na tem območju izvajala kontrole nad vozniki ki ovirajo promet. Tisti ki se je v avtošoli kaj naučil, ve, da če se za tabo nabere kolona, se moraš odstraniti iz prometa in spustiti mimo kolono. Na sežanskem obmnočju je veliko italjanskih voznikov-večinoma upokojenih italjanov, ki že prav nadležno ovirajo promet. Vozijo 50-60 KMH na uro, kjer je omejitev 90 kmh. Nemogoče ga je prehiteti, ker je nekje cesta ovinkasta tudi po 10 KM, poleg tega pa če vozita pred tabo dva italjana 50 KMH, ju je nemogoče prehiteti, saj italjani v 95 % ne prehitijo pred njim vozečega vozila, če vozi le ta počasi, saj tudi italjan za njim vozi počasi, tako da dveh avtomobilov nikakor ne moreš prehiteti. Za namenček, pa na območju, kjer bi ga lahko prehitel, pospešijo. Ko pa pripeljejo v mesto, kjer je policijska kontrola, vozijo še vedno 50 kmh, in seveda tam ne ovirajo več prometa, saj je omejitev v mestu 50 kmh. Tisti ki živi na območju meje z Itaijo, bo vedel o čem govorim." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3309.txt Matej Cerkvenik 2 3309 2012-07-13 7 2656 Nezadostna podpora 2012-06-14 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/3309 Kazni za prekrške v cestnem prometu "Vladi predlagam da dopolni zakon o prekrških v cestnem prometu in sicer tako: 1. Kazen za storjen prekršen mora biti izrečena takoj na licu mesta, v primeru da je kršitev ugotovljena z tehničnimi sredstvi ( radarji , kamere, ...) brez prisotnosti pooblaščene osebe (policija, redarstvo) mora organ pristojen za izrek kazni, nalog za plačilo kazni izdati in poslati kršitelju najpozneje v 8 dneh od storjenega prekrška. (Kazen, ki jo dobiš po mesecu dni ali celo z nekaj mesečno zamudo - ljubljansko redarstvo - nima vzgojnega učinka za kar je v prvi vrsti namenjena, kaj šele da bi se spomnil kdo je takrat vozil) 2. OPOZORILO kot ukrep organa naj bo obvezno za vse kršitelje, če ti s svojim ravnanjem niso neposredno ogrožali varnosti drugih udeležencev v prometu in v obdobju enega leta niso storili podobne kršitve. (z informacijsko tehnologijo ki je danes dostopna je preverjanje kršitelja zelo enostavna)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3314.txt julka pici 6 3314 2012-07-13 4 2944 Nezadostna podpora 2012-06-14 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/3314 Subvencije / spodbujanje dela na domu "Predlagam, da država začne bolj aktivno spodbujati delo na domu v obliki subvencij, olajšav in podobnega. S to obliko dela lahko namreč delodajalci privarčujejo na potnih stroških za zaposlene, elektriki, ogrevanju, malici; raziskave pa prav tako kažejo, da se je pri ljudeh, ki delajo od doma, bistveno zmanjšal stres, pritisk in povečala učinkovitost. Zaposleni si lahko svoj delovni čas razporedijo kakor želijo, kar zelo razbremeni starše z majhnimi otroci in tudi ljudi, ki denimo skrbijo za ostarelega sorodnika. Prav tako ljudje,ki delajo od doma bistveno manj ""posegajo"" po bolniških: vzemimo npr. alergika, asmatika ali človeka z glavkomom - vso ti imajo minimalno 2-3 specialistične preglede na leto; ker specialisti v bolnišnicah ne delajo popoldan, si je zaposleni prisiljen vzeti bolniško. V kolikor delodajalec dovoli fleksibilen delovni čas to seveda ni problem, ampak na žalost je veliko delodajalcev zelo nefleksibilnih glede tega. Zaradi tega je delo na domu, prav tako eno od sredstev varčevanja v zdravstveni blagajni. Verjamem, da veliko delovnih mest ni primernih za to obliko dela; je pa jih tudi veliko, ki bi bila bolj učinkovita če bi zaposleni delali od doma. Vzemimo denimo komercialista, ki piše ponudbe za strojno opremo - trg: celoten svet. Ta komercialist v veliki meri profitira od dela od doma, saj si delovni čas razporedi glede na čas stranke: denimo če ima stranko v Braziliji bo delal popoldan; če pa v Rusiji bo pa pač malo bolj zgodaj vstal. Žal se pri nas delodajalci obnašajo kot da so zaposleni njihova last in mislijo, da so bolj učinkoviti če jim kdo od nadrejenih »diha za vrat«. Poleg tega so v večini popolnoma neodprti do vseh vrst inovacij, zato jih mora država ""prisiliti"" oziroma jih »pritegniti«, da začnejo razmišljati drugače." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3320.txt ALLOVE 0 3320 2012-07-17 6 3126 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu. Upoštevaje navedeno se ob sistemski spremembi ZDR v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno predlaga možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur). Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu ter predlagane spremembe primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Strinjamo se, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti." 2012-08-20 2012-06-18 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/3320 Ukinitev davka na vozila na (električni, vodikov...) pogon "To pomeni drastično povečanje ekoloških vozil kar zna pravtako povečati gospodarski razvoj, več delovnih mest, čistejši zrak, razvitejšo tehnologijo. S časom se lahko davki normalizirajo. Ukinitev davka je dobra za to, da se zažene oz. poveča promet z ekološkimi vozili. Ni očitne nobene slabe lastnosti tega predloga. Z leti bi se lahko pravtako drastično povečali davki na motorna vozila, ki onesnežujejo okolje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/333.txt yamast 4 333 2010-01-19 9 6533 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Predlog se nanaša na obdavčitev motornih vozil z davkom na motorna vozila. Dajatev ureja Zakon o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 73/06 – uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da se davek plača ob vsaki prvi registraciji osebnega motornega vozila v Republiki Sloveniji, pa tudi ob prodaji rabljenega vozila oziroma ob registraciji pri prenosu vozila na novega lastnika. Dajatev ima torej naravo tim. registracijskega davka. V veljavni ureditvi je zakon od leta 2004 določal oprostitev davka za motorna vozila z izpustom CO2 do 110 g/km, vendar je 31. decembra 2009 oprostitev prenehala veljati. Kljub navedeni oprostitvi je delež takih vozil med novo registriranimi vozili še vedno izredno majhen, manj kot 1 %. Državni zbor Republike Slovenije je ravnokar potrdil novelo Zakona o davku na motorna vozila, s katero se bo bistveno spremenil način določanja višine te dajatve. Do sedaj se je davek na motorna vozila obračunaval le glede na vrednost motornega vozila, po novem pa se bo davčna stopnja določila glede na izpust CO2 in emisijsko stopnjo motorja, izraženo v Euro standardu, davek pa se bo še vedno odmerjal od vrednosti motornega vozila. Eden od glavnih ciljev spremembe zakona je bil ravno uveljavitev okoljskih meril pri določanju dajatve. Pri pripravi sprememb zakona se je zato proučeval tudi predlog, da se za motorna vozila na električni in drug alternativni pogon (na primer hibridna vozila) uveljavi ničelna stopnja davka oziroma oprostitev. Vendar je prevladalo mnenje, da je davek predvsem fiskalni inštrument in je zato primerno, da ga načeloma plačujejo vsi zavezanci v podobnem položaju. Tako so v zakonu ohranjene predvsem oprostitve socialne narave ali oprostitve za vozila za posebne javne namene. Glede oprostitve za motorna vozila na električni in hibridni pogon pa je bilo sprejeto stališče, da se tudi za taka vozila odmerja davek, ki pa je zelo nizek, le 0,5 %, oziroma za vozila z dizelskim motorjem 1 %. Pri tem se je upoštevalo stališče, da tudi proizvodnja električne energije povzroča določene neželene izpuste in ocenilo, da je tudi v primeru nekoliko višje nabavne cene takih vozil ob teh davčnih stopnjah davek še vedno zelo nizek. Ocenjuje se, da je po novem uveljavljena nizka davčna stopnja zaenkrat primeren spodbujevalen ukrep tudi za nakup vozil z izpusti pod 110 g CO2 /km." 2010-02-01 2009-12-18 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/333 Zaposleni v vzgojno-izobraževalnem procesu tudi naj varčujejo "Preglagam, da učitelji, vzgojitelji in drugi zaposleni v vzgojno-izobraževalnem procesu delajo 8-urni delavnik. Predvsem učitelji svoja delovna mesta zapuščajo po 12 uri in so tako v službi le 4 ure in zato dobijo visoko plačilo tudi po 1.900 evrov neto (moja sestrična toliko dobi, in ima le 25 let delovne dobe, plačilno listo sem videla na svoje oči). Učitelji v času glavnih počitnic, ki trajajo 2 meseca, dobijo osnovno plačo, najmanj 1.200 evrov neto, pa v teh dveh mesecih ne delajo prav nič. Poleg tega, da imajo učitelji svoj dopust, ki ga lahko koristijo v času delovnega proseca, imajo zimske, prvomajske, poletne počitnice, kulturne praznike, športne dneve. Moti me to, da imajo učitelji interesne dejavnosti, razredništvo in še kaj posebej plačano, čeprav vse to opravljajo v okviru svojega delovnega časa (v 4-urnem delavniku). Torej tukaj so šolniki izzigrali državo in državni proračun. Tu bi bile potrebne velike spremembe. Zaposleni imajo v šolah vsak dan malico, pa jo kljub temu dobijo na plačilni listi posebej plačano, od tod tako visoki zneski njihovih dohodkov. Predlagam, da učitelji v času poletnih počitnic kot ostali sezonski delavci gredo na Zavod za zaposlovanje, ki jim bo v tem času poiskal primerno delo, ker bodo lahko za svoje delo dobili zasluženo plačilo!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3332.txt vany 5 3332 2012-07-26 14 4184 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol, pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Priprava na pouk obsega: sprotno vsebinsko in metodično pripravo, pripravo didaktičnih pripomočkov. Drugo delo obsega: sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. Učitelji nimajo počitnic. V času počitnic pa koristijo dopust. Višino dopustov je določena s kolektivno pogodbo. Tudi za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja velja 40 urni delovni čas, ki pa je glede na specifičnost dela, letno neenakomerno razporejen. Evidenco o delu in prisotnosti na delu vodi vsaka šola posebej. Na ministrstvu razmišljamo o izboljšanju sistema. To bo tudi predmet pogajanj s socialnimi partnerji." 2012-08-21 2012-06-27 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3332 Nov sistem glob za prometne prekrške "V medijih sem zasledil, da vlada zdaj pripravlja nov sistem plačevanja prekrškov - tisti z večjimi dohodki naj bi za večje prekrške plačali višjo kazen, ki se jim bo odmerila glede na dohodek. Predlog, da bogatejši plačujejo višje globe za prometne prekrške, se meni osebno zdi smiseln. Se je pa treba zavedati, da sta bogastvo (oz. razporožljiv dohodek) ter uradno prikazan osebni dohodek dve zelo različni zadevi. Na gmotno stanje posameznika poleg uradno zabeleženega osebnega dohodka vplivata vsaj še akumulirano premoženje in razni ""neizogibni"" odhodki, ki recimo niso enaki za samske in tiste z veliko družino. Potem je problem še neprijavljenih dohodkov, zaradi katerih že sicer prihaja (oz. je še do nedavnega prihajalo) do anomalij, ko je nekdo z avtom višjega cenovnega razreda, pisanega na kakšno težko izsledljivo osebo, prejemal socialno podporo. Poleg tega v predlogu tudi ni jasno, kako bi se globo odmerilo tujcem, za katere verjetno ni možno dobiti informacij o njihovih osebnih dohodkih. Zato predlagam, da bi se globo določilo glede na vrednost vozila, s katerim je bil storjen prekršek." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3333.txt usimoncic 4 3333 2012-07-25 7 2863 Nezadostna podpora 2012-06-26 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3333 kontola nad plačilom davkov in prispevkov "Predlagam vladi, da uvede ""Finančno policijo"" in ji dodeli polna pooblastila pri pregonu utaje davkov. Ravno tako, bi nekdo moral imeti mesečni nadzor nad plačili davkov in prispevkov zaposlenih, če jih delodajlci pri obračunu plač ne odvedejo. Mogoče bi bilo smiselno uvesti sistem, ki smo ga že poznali (bivši SDK). Če na dan izplačil plač delodajalec ni nakazal tudi davkov in prispevkov, plače niso bile izplačane. Očitno pa na tem področju ni niti želje, niti volje, da bi se vzpostavil red. Če delodajalci ne plačujejo prispevkov za zdravstvo, pokojnine,... so posledično te blagajne prazne. Ko se želi nekdo upokojiti pa velikokrat izve, da se žal še ne bo mogel, ker mu delodajalec ni plačeval prispevkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3334.txt sonja jalševac 0 3334 2012-07-26 1 887 Nezadostna podpora 2012-06-27 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/3334 Pošiljanje brezposelnih prejemnikov socialne pomoči na razna dela "Glede na to, da je veliko brezposelnih. Glede na to, da je boljše vsaj nekaj kot nič predlagam naslednjo spremebo: Vsak brezposlni prejemnik pomoči bi opravljal različna dela glede na to kakšno izobrazbo ima, v kakšni psihični/fizični kondiciji je in glede na to kje bi se ga dalo uporabiti. Delo mora biti tako, da se predvideva kot da brezposelni nima vozila in mogoče tudi prebivališča. Posledice: To pomeni da bi država ustanovila ""agencijo za posredovanje dela"". Podobno kot so študentski servisi. Primer v praksi: neko podjetje potrebuje počiščeno parkirišče. Pokliče se agencija, ki poskrbi za vse glede birokaracije ( vpoklic brezposelnih v najbližjem okrožju, prevoz do delovnega mesta ... ) Možna dela: Podobne stvari že obstajajo v praksi. Potrebno jih je samo uzakoniti, tako da je takšno delo obvezno za vse brezposelne. Kdor bi bil zmožen delati ponujeno delo in bi recimo 3 krat zavrnil ponujeno delo naj se mu vzame pravica do prejemanja socialne pomoči. Brezposelne osebe je potrebno nekako zaposliti! Kdor bi bil proti temu se lahko smatra, da dela na črno: preko študentskih napotnic v večini primerov itd. Seveda se mora za opravljeno delo šteti delovna doba itd. Odvisno od tega koliko časa se dela. Pravtako bi se dalo povečati priliv podpore v primeru da nekdo dela. Najbolj pomembno je omogočiti dostojno življenje za prejemnike socialne pomoči. Kar se lahko pričakuje od njih je čas." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/334.txt yamast 2 334 2010-01-19 7 6288 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Zahvaljujemo se vam za posredovanje vašega predloga, katerega ocenjujemo kot dobrega in v njegovih posledicah koristnega tako za položaj brezposelnih oseb kot širšo družbo. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se namreč zavedamo potrebnosti ter praktičnosti uresničitve namena in ciljev, kot izhajajo iz vašega predloga, ti pa so lahko doseženi le z jasno opredelitvijo in povečanjem obveznosti prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, seveda ob upoštevanju vrste in obsega pomoči, ki jo prejema posamezna brezposelna oseba. V zvezi z navedenim se v tej smeri (ne sicer neposredno z ustanovitvijo posebne agencije v obliki, kot jo predlagate, zagotovo pa z njo v tesni povezavi in s ciljem dviga stopnje aktivacije brezposelnih oseb) že pripravljajo tudi spremembe na področju urejanja trga dela. Nov predpis, ki bo zamenjal sedaj veljavni Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB1 – ZZZPB-1) in bo z novo ureditvijo pripomogel k večji stopnji aktivacije, motiviranosti ter socialne vključenosti brezposelnih oseb (tako tistih, ki so prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti kot ostalih, ki pogojev za prejemanje omenjenega denarnega prejemka ne izpolnjujejo) je že v pripravi in bo sprejet v letošnjem koledarskem letu. Potrebno pa je pojasniti, da so omenjene spremembe del sistemskih ukrepov in sprememb na širšem področju zaposlovanja in delovnih razmerij, zato so vezane tudi na spremembe druge področne zakonodaje, zlasti na sprejem novega zakona, ki bo omogočil opravljanje malega dela, nujne spremembe veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2) ter spremembe druge področne zakonodaje. Končni učinek sprememb naštete zakonodaje, katerih cilj je na splošno povečanje fleksibilnosti trga dela in posledično nujna višja stopnja varnosti brezposelnih oseb (tkim. varna prožnost ali »flexicurity«), pa bo po naši oceni viden tudi v ustreznem povečanju obsega obveznosti in dejavnosti brezposelnih oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti.«" 2010-01-22 2009-12-19 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/334 Nepremičninski trg "Vladi predlagam predlog o spremembi na nepremičninskem trgu. Namreč veliko je praznih tako novih, kot tudi starejših stanovanj. Predlagam da kdorkoli ki ima v lasti več kot eno stanovanje ali hišo, ki se v več kot letu dni ne proda ali odda odmeri dadatni davek. Na ta način bi bila večja preglednost nad nepremičninami, zmanjašal bi se črni trg oddajanja stanovanj oz hiš. Saj je še posebej v Ljubljani veliko stanovanj, ki se oddajajo na črno. S tem bi država pobrala več davkov, lastnike neprimičnin pa bi ali prisilila da stanovanja prodajo ali oddajo. Posledično bi padla tudi cena stanovanj kot tudi najemnin. Lp, Leon." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3348.txt Leon 1 3348 2012-07-26 3 2227 Nezadostna podpora 2012-06-27 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3348 Uvedba registracije koles "Na cestah je vedno več koles in vedno več kočljivih situacij, ki jih povzročajo kolesarji. Predlagam, da se za vsa kolesa uvede obvezna registracija in tehnični pregled. Največji problem predstavlajo 'športni' kolesarji, ki se kljub široki kolesarski stezi vozijo po vozišču in s tem ovirajo promet ter ogrožajo ostale udeležence v prometu, predvsem pa sebe. Njihova kolesa ponavadi niso opremljena s svetili in ostalo obvezno opremo. Če bi imelo kolo registersko tablico, bi ga lahko brez težav prijavili ustreznemu organu. Prednost registracije bi bilo tudi lažje odkrivanje ukradenih koles. S tehničnim pregledom bi zagotovili, da so na cestah samo kolesa, ki so ustrezno opremljena. Odpraviti je potrebno tudi prednost za kolesarje in pešče na prehodih (predvsem krožiščih), saj ni logično, da se dvotonski avto ustavlja kolesarju in s tem troši gorivo in onesnažuje okolje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3354.txt Kronik 27 3354 2012-07-27 25 5423 Nezadostna podpora 2012-06-28 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3354 Predlog glede prometnih znakov in kazni Predlagam, da se spremenijo znaki za določene cone z omejitvijo hitrosti. Večina takih znakov je pravokotne oblike, znotraj pa narisan krog z omejitvijo 30kmh. Bolje bi bilo, da bi spremenili celotne znake v okrogle oblike (takšni bi naj bli za omejitve) in jih dopolnili z dopolnilno tablo cona. Predlagam tudi, da se VSE takšne znake začne postavljati kot vse ostale ob cesti na vidnem mestu in ne na javno razsvetljavo (sem jih videl že nekaj), kjer so manj vidni. Naj navedem en primer, da moraš biti superčlovek, da spelješ križišče/krožišče brez prekrška. Pripelješ v krožišče po predpisih, pogledaš v ogledala, ko ga zapuščaš narediš isto , v obeh primerih pa moreš paziti še na kolesarje in pešce (če je pri izvozu/uvozu na križišče kolesarska pot vzporedna s tvojim avtom moraš še pogledati preko svoje rame in zadnjega sedeža, da ni nikjer kolesarja, ki ima prednost. Predvidevajmo, da je na željenem izvozu čisto blizu krožišča še znak za cono/omejitev, ki ga seveda večina spregleda, ker se mora ukvarjati s tisočimi drugimi stvarmi, da ne nardi prekrška že v krožišču. Potem dobi človek astronomsko kazen (mislim, da je več kot 300€), če spregleda znak za cono in se vozi 50, namesto 30 ali 40. Dejansko je pa za to kazen kriv tisti, ki je te znake tako postavljal in ne voznik, ki bi po predvidevanju vozil v coni po omejitvah. Še komu to ne gre v račun? Torej predlagam, da se na nekaterih izvozih/uvozih iz/na cest/o/, krožišč/e postavi znak vsaj 20 metrov naprej, da ga je sploh možno videti. Imam še en predlog in sicer predstavljajte si da iz neke stranske ceste pripeljete na cesto, kjer je cona in je omejitev 30, ampak nikjer ni kakšnega prometnega znaka, ki bi to nakazoval. Res je da je na začetku in koncu cone znak za začetek in konec cone. Kaj pa na sredini? Kako naj potem voznik ve da je v coni in ne dobi kazni, če ni nobene možnosti, da bi vedel, da dela nekaj narobe. Predlagam, da se na čisto vseh uvozih v cone postavijo prometni znaki. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3360.txt Bulletstorm 3 3360 2012-07-31 3 2665 Nezadostna podpora 2012-07-02 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/3360 Obvezno družbeno koristno delo za prejemnike socialne pomoči "Vladi predlagam, da trajne prejemnike socialne pomoči vključi v program nekakšnih »javnih del« oziroma »družbeno koristnih del« (za katere seveda ne bi prejeli plačila; saj bi se kot »plačilo« že smatrala socialna pomoč sama). Prejemniki namreč nimajo službenih ali podobnih obveznosti, ampak vseeno prejemajo davkoplačevalski denar. Zato se mi zdi edino »fer«, da za to nekaj vrnejo družbi/skupnosti. Predlagam, da občine oblikujejo programe javnih in družbeno koristnih del, v katere bi te prejemnike socialne pomoči vključili ter jih tudi razporejali. Tak bi le-ti denimo kosili travo na javnih površinah, urejali okolice javnih površin, pobirali smeti, pomagali pri javnih prireditvah ali samo pomagali ostarelim pri vsakdanjih opravilih. Že samo slednje področje lahko ""zaposli"" ogromno ljudi: zaradi nizkih prihodkov si ostareli drugačne pomoči ne morejo privoščiti, kar jih potisne v veliko socialno stisko, še posebej če nimajo sorodnikov, ki bi za nje poskrbeli. Verjamem, da bi našli veliko področij, kjer bi bilo delo prejemnikov socialne pomoči dobrodošlo in koristno. Z temi denimo 40 urami družbeno koristnega dela bi prejemniki socialne pomoči lahko bistveno prispevali k videzu ulic in mest, solidarnostni pomoči v soseski in nenazadnje tudi družbenem razvoju, namesto da bi doma le čakali na »pomoč države«. Da ne govorimo o nabiranju izkušenj, novih poznanstvih in delovnih navadah. Menim, da bi jim z tem tudi olajšali ponovno vključitev na trg dela in / ali družbo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3368.txt ALLOVE 6 3368 2012-08-03 7 3456 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zahvaljujemo se vam za vaš predlog glede urejanja denarnih socialnih pomoči oziroma nadomeščanja Ie-teh z družbeno koristnim delom ter vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela. V zvezi s slednjim bi vam želeli pojasniti. da obstoječa zakonodaja (Zakon o varstvenih prejemkih ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določata pogoje za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. Zato podlago za izračun višine denarne socialne pomoči predstavlja minimalni dohodek. Višina denarne socialne pomoči pa je nato določena na podlagi minimalnega dohodka ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so v zakonu opredeljene s ponderji, ki povečajo ali zmanjšajo višino denarne socialne pomoči. Posebej želimo izpostaviti, da se za prejemnika denarne socialne pomoči ob izpolnjevanju vseh zakonskih določenih pogojev na Centru za socialno delo predvidoma pripravi tudi načrt o aktivnem reševanju socialne problematike. v katerem se določijo pravice in obveznosti upravičenca, ki imajo lahko za posledico tudi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Osnovni namen takega dogovora je, da bi prejemnika denarne socialne opomoči čim bolj aktivno vključili v reševanje njegove socialne stiske in da bi posledično čim hitreje prenehali obstajati razlogi za prejemanje denarne socialne pomoči. Z namenom spodbujanja aktivnega reševanja socialne stiske zakonodaja predvideva dvig denarne socialne pomoči v obliki tako imenovanega dodatka za delovno aktivnost, ki v praksi predstavlja višji ponder za izračun denarne socialne pomoči. Ker se zavedamo, da je potrebno prejemnike denarne socialne pomoči aktivno vključevati v programe, ki jih bodo čim bolj približali k trgu dela in jim zagotovili kompetence za zaposlitev, v prihodnjem letu preko evropskih sredstev predvidevamo začetek delovanja socialno aktivacijskih programov, V navedene programe želimo vključiti prejemnike denarne socialne pomoči in jih s tem spodbuditi, da bi aktivneje pristopili k reševanju svoje socialne stiske in iz pasivnih prejemnikov socialnih transferjev vstopili na trg dela in v neko obliko zaposlitve. Ob tem pa želimo še poudariti, da zakonodaja tudi jasno predpisuje razloge za prenehanje prejemanja denarne socialne pomoči, kot tudi krivdne razloge za odvzem. Kot je navedeno zgoraj že danes obstojijo podlage za aktivnejše vključevanje oz obravnavo prejemnikov denarne socialne pomoči kar želimo v prihodnje še intenzivirati. V zvezi z možnostjo vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela, bi želeli posebej izpostaviti. da so ranljive skupine, med njimi predvsem dolgotrajno brezposelni, ki so lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ena izmed ciljnih skupin za vključevanje v javna dela. Prav tako želimo, da prejemniki denarne socialne pomoči v okviru programov za socialno aktivacijo pridobijo kompetence za vstop na trg dela ter da se jih ob zaključku programov socialne aktivacije vključiti na trg dela preko javnih del." 2015-11-17 2012-07-05 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/3368 NLB "Če vlada NLB d.d. ne želi in ne more prodati, potem naj svoj delež (delnice, obveznice) uporabi na sledeče načine: * PRENOS NA SOD: SOD naj ne plačuje več svojih obveznosti z gotovino, temveč z delnicami (obveznicami) NLB * NEPOSREDNA UPORABA: država naj svoje obveznosti do fizičnih in pravnih oseb (odškodnine.....) plača z delnicami (obveznicami) NLB. * IZBRISANI: država naj svoje obstoječe obveznosti do izbrisanih poravna z delnicami (obveznicami). Država naj ustanovi odškodninski sklad (po navodilih ESČP) za izbrisane z delnicami (obveznicami NLB), s čemer bo poravnavala svoje bodoče obveznosti. S temi potezami se bo začela razpršitev lastništva NLB. Če se bo kdaj našel kupec, bo kupil omenjene delnice (obveznice) po tržni ceni. Država bo po tem konceptu privarčevala gotovinska sredstva in začela vnovčevati svoje terjatve, ki izvirajo iz lastniškega deleža v NLB d.d." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3378.txt Boj 2 3378 2012-08-03 6 2088 Nezadostna podpora 2012-07-05 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/3378 Nižje zavarovanje avta za starejse in cenejse avtomobile Predlagam, da se zakonsko uredi visino zavarovanja za avtomobile, glede na starost, oziroma ceno avtomobila. Zakaj bi morali revezi placevati tako visoko zavarovalno premijo, medtem ko drugi se vozijo z novimi in dragimi avti. Naj bo zakon posten in naj bomo socialni, kadar bomo imeli vsi korist od tega, ne pa, da revezi placujejo bogatasem, ker to je slab socializem, saj marsikdo placa v nekaj letih vec za zavarovanje avtomobila, kot je vreden njegov avto. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/339.txt Anti NWO 10 339 2010-01-21 21 5121 Nezadostna podpora 2009-12-22 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/339 Oprostitev tehničnega pregleda za vozila servisirana na pooblaščenih servisih "Predlagam, da so vozila, ki so redno servisirana na pooblaščenih servisih po normativih servisne knjižice, ki jih določi proizvajalec, oproščeni tehničnega pregleda. Menim, da je to smiselno, ker proizvajalec, ki določi normative za servise in preglede vozila, vozilo bistveno bolj pozna in ve tudi za napake in hibe vozila, ki jih redni servisi poznajo in pregledajo, na tehničnih pregledih pa je strokovni pregled včasih (tudi po mojih izkušnjah) nestrokoven. Seveda bi moral lastnik pri registraciji brezhibnost vozila izkazovati s potrjeno servisno knjižico s strani pooblaščenega serviserja. Naj omenim še, da sem z mojim avtom prišel na tehnični pregled in ga gospod, ki je avto pregledoval ni znal niti vžgati, čeprav ne gre za redko vozilo. Kot drugi avto sem pa peljal avto, ki je imel zračnost na končnikih in vilicah, pa tudi tega pri isti ustanovi niso ugotovili in je avto opravil tehniški pregled. Čez 1 mesec sem avto peljal na redni servis k pooblaščencu in smo sanirali zračnosti na podvozju, pooblaščenec se je pa čudil, kako sem sploh tehničnega opravil in menda nisem bil niti prvi taki primer. LP Matjaž" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3408.txt Matko37 13 3408 2012-08-14 5 2218 Nezadostna podpora 2012-07-16 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3408 Ukinitev parkirnine za vozila na elektriko, vodik "Predlagam ukinitev parkirnine po mestih za vozila na električni/vodikov pogon oz. vsa vozila, ki proizvedejo 0 CO2. Tako bi lahko učinkovito stimulirali razvoj in nakup teh vozil. Seveda bo potreben večji nadzor kdo je seveda upravičen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/341.txt yamast 6 341 2010-01-26 4 2341 Nezadostna podpora 2009-12-24 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/341 Socialna podpora - javna dela "Vladi predlagam, da se namesto socialnih podpor uvede plačilo za družbeno koristna dela. V naši družbi je namreč ogromno dela, ki se ga zasebnikom ne izplača opravljati in bi ga lahko opravljali tisti, ki od države dobivajo socialno pomoč. Primeri: - delati družbo starejšim in osamljenim - pomoč starejšim, invalidom in drugim pomoči potrebnim (pospravljanje stanovanja, čiščenje, kidanje snega, ipd) - čiščenje mest - vzdrževalna dela na javnih stavbah (pleskanje šol, bolnišnic, čiščenje žvečilnih iz pločnikov, ipd) - odpravljanje posledic naravnih katastrof - čiščenje narave - itd S tem bi naredili veliko pozitivnih stvari. Prvič ljudje, ki so na socialni podpori bi se počutili bolj vključene v družbo, lahko bi si pridobili nove izkušnje in znanja in hkrati bi preprečevali delo na črno. Namreč večina ljudi ve, da se od 280 eur socialne podpore ne de preživeti in da je treba še kaj po strani zaslužiti. S tem ko ljudem, ki imajo socialno podporo daš neko obveznost ne morejo delati na črno, ker ti morajo biti na razpolago za družbeno koristna dela. Država bi lahko s takšno delovno brigado kar nekaj prihranila na izdatkih, Tako bi lahko nek del sredstev, ki jih drugače plačujemo iz proračuna za storitve, ki bi jih opravila ""delovna brigada"" namenili njim in bi se tako javna poraba zmanjšala. Seveda je ideja v povojih. Potrebno bi bilo še marsikaj doreči (delovne nesreče, nagarde za najbolj zagnane, organizacija del ipd)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3412.txt Miha Novak 5 3412 2012-08-15 15 3319 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zahvaljujemo se vam za vaš predlog glede urejanja denarnih socialnih pomoči oziroma nadomeščanja Ie-teh z družbeno koristnim delom ter vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela. V zvezi s slednjim bi vam želeli pojasniti. da obstoječa zakonodaja (Zakon o varstvenih prejemkih ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) določata pogoje za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje. Zato podlago za izračun višine denarne socialne pomoči predstavlja minimalni dohodek. Višina denarne socialne pomoči pa je nato določena na podlagi minimalnega dohodka ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so v zakonu opredeljene s ponderji, ki povečajo ali zmanjšajo višino denarne socialne pomoči. Posebej želimo izpostaviti, da se za prejemnika denarne socialne pomoči ob izpolnjevanju vseh zakonskih določenih pogojev na Centru za socialno delo predvidoma pripravi tudi načrt o aktivnem reševanju socialne problematike. v katerem se določijo pravice in obveznosti upravičenca, ki imajo lahko za posledico tudi prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Osnovni namen takega dogovora je, da bi prejemnika denarne socialne opomoči čim bolj aktivno vključili v reševanje njegove socialne stiske in da bi posledično čim hitreje prenehali obstajati razlogi za prejemanje denarne socialne pomoči. Z namenom spodbujanja aktivnega reševanja socialne stiske zakonodaja predvideva dvig denarne socialne pomoči v obliki tako imenovanega dodatka za delovno aktivnost, ki v praksi predstavlja višji ponder za izračun denarne socialne pomoči. Ker se zavedamo, da je potrebno prejemnike denarne socialne pomoči aktivno vključevati v programe, ki jih bodo čim bolj približali k trgu dela in jim zagotovili kompetence za zaposlitev, v prihodnjem letu preko evropskih sredstev predvidevamo začetek delovanja socialno aktivacijskih programov, V navedene programe želimo vključiti prejemnike denarne socialne pomoči in jih s tem spodbuditi, da bi aktivneje pristopili k reševanju svoje socialne stiske in iz pasivnih prejemnikov socialnih transferjev vstopili na trg dela in v neko obliko zaposlitve. Ob tem pa želimo še poudariti, da zakonodaja tudi jasno predpisuje razloge za prenehanje prejemanja denarne socialne pomoči, kot tudi krivdne razloge za odvzem. Kot je navedeno zgoraj že danes obstojijo podlage za aktivnejše vključevanje oz obravnavo prejemnikov denarne socialne pomoči kar želimo v prihodnje še intenzivirati. V zvezi z možnostjo vključevanja prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela, bi želeli posebej izpostaviti. da so ranljive skupine, med njimi predvsem dolgotrajno brezposelni, ki so lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči, ena izmed ciljnih skupin za vključevanje v javna dela. Prav tako želimo, da prejemniki denarne socialne pomoči v okviru programov za socialno aktivacijo pridobijo kompetence za vstop na trg dela ter da se jih ob zaključku programov socialne aktivacije vključiti na trg dela preko javnih del." 2015-11-17 2012-07-17 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/3412 Sprememba zapornih kazni "Predlagam vladi, da naredi tudi alternativne zaporne kazni v kwh. V zapore postavimo naprave za proizvodvnjo elektrike (kolesa, fitnes naprave, ki bi namesto, da premikaš težo vrtele turbine). In zapornik se lahko dobi alternativno kazen namesto v dnevih v kwh. Še zalsti bi takšna rešitev bila ustrezna za kazniva dejanja po hudi malomarnosti (kjer na cesti, trezen povzročiš prometno nesrečo s smrtnim izidom ipd), saj ti ljudje res niso za v zapor, se pa strinjam, da jih je potrebno kaznovati in kazen bi bila proizvodnja elektrike. S tem se rešim gneče v zaporih in hkrati zapori začnejo služiti denar. Hkrati bi ljudje zaradi več gibanja bili bolj zdravi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3413.txt Miha Novak 8 3413 2012-08-15 8 1155 Nezadostna podpora 2012-07-17 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/3413 Državna pomoč bankam ki so v finančnih težavah "Spoštovani, Vladi predlagam spremembo zakona glede pomoči bankam, ki so zaradi nespametnih kreditov ter kreditiranja tajkunov zapadle v finančne težave. Predlagam, da se ukine bilokakšna državna pomoč bankam vse dokleri imajo te v svoji ali preko neplačanih dolgov svojih upnikov v lasti premoženje (stanovanja, zemljišča...). Banke naj bi morale pred vsakršno pomočjo države prodati najprej vse premoženje ki ga imajo, s tem, ko bodo banke primorane pred državno pomočjo prodati vse premoženje pomeni, da bodo prisiljene v znižanje cen stanovanj ter zemljišč. To pomeni, da si bodo državljani nakupe lahko privoščili, s tem ko bodo državljani nakupili takšno premoženje, bodo preko davkov financirali delež državi ter tud banka bo dobila delež finančnih sredstev nazaj. Šele ko banka tako proda vse svoje premoženje, lahko država pomaga z finančnimi prilivi. Dokler ima banka premoženje država ne sme pomagati! Ko banka proda, država priskoči na pomoč s toliko finančnimi sredstvi kolikor zmanjka. Stanje, ki se sedaj, ko država dobrodušno pomaga bankam ki so zaradi nespatnih odločitev preišle v težave je nespametno, saj banke držijo prenapihnjene cene stanovanj, katere seveda nihče zaradi visokih cen noče kupiti, država pa dobrodušno nato pomaga bankam. Predlog ki sem ga opisal je WIN-WIN kombinacija, saj bi tako ljudje kupili stanovanja, država bi dobila delež preko davkov, banka bi tudi dobila delež, delež države, ki ga je dobila prekov davkov pa bi nato država preko finančne pomoči spet obrnila na banke. Tako bi vsi pridobili!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3418.txt kukunje 0 3418 2012-08-16 3 3141 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Trenutne finančne in gospodarske razmere med drugim pomembno vplivajo tudi na poslovanje finančnih institucij, ki se posledično srečujejo s težavami zaradi splošnih razmer na trgu, njihovo poslovanje pa je sicer stabilno. Dolgoročna sposobnost preživetja teh institucij tako zahteva manj obsežno prestrukturiranje. Nekatere institucije pa se spopadajo s težavami zaradi svojih poslovnih modelov ali poslovnih praks, zato te institucije za dolgoročno sposobnost poslovanja potrebujejo obsežnejše prestrukturiranje. V trenutnih kriznih razmerah je Ministrstvo za finance, ki mora med drugim skrbeti za trdnost in stabilnost finančnega sistema, usmerilo svoje delovanje v reševanje finančne krize in okrevanje gospodarstva, ki je možno le, če se zagotovi stabilnost bančnega sektorja in stabilnost finančnega sistema. Ukrepi za povrnitev zaupanja v bančni sektor, ki jih bo sprejela država, pa morajo biti transparentni in porazdeliti breme na delničarje in upnike banke. Na Ministrstvu za finance smo tako med drugim pristopili k pisanju zakonske podlage za krepitev stabilnosti bančnega sektorja, ki bo urejala upravičence, pogoje, ukrepe in postopke ter pristojne institucije za krepitev kapitalske ustreznosti in obravnavo slabih terjatev v bančnem sektorju. Zakon bo sledil smernicam o državnih pomočeh, ki jih je za finančne institucije razvila Evropska komisija." 2012-09-10 2012-07-18 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/3418 Zdravstveno zavarovanje tujcev v RS "Predlagam vladi RS, da preneha plačevati zdravstveno zavarovanje tistim tujcem, ki so prišli v RS in tukaj nimajo niti dneva delovne dobe in imajo v RS samo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče in niso v zdravstveno blagajno vplačali še niti evra (podobno kot je to storila Španija). Vladi RS tudi predlagam, da v naši državi ukine kakršnokoli pomoč državljanom RS ali tujcem s prebivališčem v RS, ki samo izkoriščajo (še vedno) zelo ugodno socialno politiko v tej državi. Kakršnokoli plačilo socialne pomoči mora biti ""pokrito"" z že vplačanimi davki in prispevki, ali pa prejemnika za vrednost pomoči zadolžiti. Izjema so seveda vsi tisti, ki iz zdravstvenih razlogov niso sposobni delati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3419.txt Milan Milek 1 3419 2012-08-16 3 1855 Nezadostna podpora 2012-07-18 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/3419 Davek na Jazbinškov zakon Država je v denarni krizi, nujno rabi denar, pri pokojninah ga res ne more več vzeti. Ljudje (nekateri) so po Jazbinškovem zakonu kupovali stanovanja recimo za 2000 Dem, danes ga prodajajo za 120.000 € , hiše v Murglah za 25.000 Dem, danes jih tržijo za 400.000 – 600.000 €. Država je bila radodarna. Solidarno bi morali sedaj državi povrniti del sredstev obogatitve.Cene ob nakupu so znane, današnje tudi po zadnji uradni cenitvi.Predlog, da se uvede 10 - 30% davek na obogatitev po Jazbinškovem zakonu. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3422.txt Boris Kurent 11 3422 2012-08-17 16 3953 Nezadostna podpora 2012-07-19 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/3422 Ureditev pravnih podlag za ukrepanje proti mopedistom motoristom na kolesarskih stezah in pločnikih "Predlagam, da se uredi pravna podlaga, da botta lahko policija in občinsko (mestno) redarstvo strožje nadzorovala, kdo se vozi po kolesarskih stezah. Obrazložitev: Kolesarska steza je v 28. točki 2. člena Zakona o cestah (ZCes-1) opredeljena na naslednji način: ""kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem"". Kolo s pomožnim motorjem naj bi bilo vozilo, ki doseže največ 25 km/h (brez predelav). Žal na naših kolesarskih stezah in pločnikih vse prevečkrat opažam motorna enosledna vozila, ki zmorejo voziti več kot 25 km/h (tj. kolesa z motorjem - mopede - in motorna kolesa - motorje, kar se pokaže zlasti, ko takšna vozila zapeljejo s pločnika oz. kolesarske steze na cesto in so celo hitrejša od tam vozečih avtomobilov. Že nekajkrat sem poslal predlog policiji in mestnemu redarstvu, naj začnejo ukrepati zoper navedene udeležence v prometu na kolesarskih stezah, a sem dobil odgovor, da le izvršujejo pravne podlage, ki jih imajo. Iz navedenega izhaja, da očitno pravne podlage niso dovolj jasne, da bi ločile kolesa s pomožnim motorjem od koles z motorjem in motornih koles in bi torej policija in občinsko (mestno) redarstvo lahko ukrepala. Predlagam torej, da se navedene pravne podlage dopolnijo tako, da bo ukrepanje policije oz. občinskega (mestnega) redarstva na navedenem področju mogoče. Še najbolje pa bi bila ureditev, kakršna je v Nemčiji, po kateri bi promet koles s pomožnim motorjem po pločnikih, kolesarskih stezah in kolesarskih poteh prepovedali. Obstaja pa že zakonska podlaga za ukrepanje zoper motoriste in mopediste, ki se vozijo po zadnjem kolesu, a se očitno ne izvaja v zadostni meri, saj tovrstne primere videvam na dnevnem redu. Vozniki koles z motorjem in motornih koles, ko po kolesarski stezi, kolesarski poti ali pločniku vozijo s hitrostjo nad 25 km/h ogrožajo varnost pešcev in kolesarjev, tj. najbolj ranljivih udeležencev v prometu. Še zlasti so ogroženi otroci, starejši in invalidi. Uresničitev mojega predloga bi zelo izboljšala varnost pešcev in kolesarjev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3426.txt lipi 4 3426 2012-08-17 5 3610 Nezadostna podpora 2012-07-19 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/3426 Postopek zaposlovanja v javni upravi "Glede zaposlitev v javni upravi (JU) krožijo miti o sistemu VIP, nepotizmu ipd. Zato se predlaga, da se sistem zaposlovanja priredi na podoben način, kot je že vpeljan za nepolitične položaje v ustanovah EU (administratorji, prevajalci, sistemci itd.), kjer postopek vodi urad EPSO (European Personnel Selection Office). Prav vsi “nepolitični” kandidati, ki predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev (spričevala, certifikati,...), morajo najprej opraviti dvoje preliminarnih testiranj. Ob dogovorjeni uri se zglasijo v uradu, se identificirajo z osebnim dokumentom (da se ne ponovi primer Marinič), kjer dobijo neko številko za prijavo v računalniško aplikacijo za testiranje. Program seveda ne ve, kdo je kdo in šele čisto na koncu, ko so kandidati razvrščeni po rezultatih, se izve, kateri “srečneži” so se uvrstili v naslednje kroge. (nekaj podobnega, s čimer se anonimnost zagotavlja pri maturi) Vsi ustrezni kandidati so povabljeni v prvi krog, ki je enak za vse in preveri kandidatovo osnovno pospravljenost “podstrešja”, funkcionalno pismenost, sposobnost reševanja najosnovnejših nalog. Računalnik iz ogromne baze nalog izbere nekaj za vsako področje, kandidat ima na voljo omejeno količino časa, da jih reši in na koncu elektronsko odda. Uporaba mobilnih telefonov in podobnih komunikacijskih naprav je seveda prepovedana, ravno tako kalkulatorji in podobne naprave, lahko pa kandidat uporablja list papirja (ki ga dobi od nadzornika) in si izposodi pisalo. Seveda je prisoten še nadzornik, ki pazi, da ne pride do “teamskega sodelovanja” ali drugih oblik goljufanja. Test vključuje nekaj matematičnih tekstnih nalog na nivoju OŠ, zmožnost razumevanja kratkega (max. 10 stavkov) nezahtevnega teksta (med podanimi označi tiste trditve, ki povedo to, kar je zapisano) ipd. Dodan je tudi osnovni test poznavanja slovenske slovnice (pravilna raba ločil, velikih začetnic, sklonov). Računalniška aplikacija anonimno oceni vse oddane rešitve, kandidati, ki dosežejo nek minimum točk in tudi minimum za vsako področje, so povabljeni v drugi krog. Izvedba je podobna kot v prvem krogu, le da se sestoji iz “kviza” (npr. odgovori a, b, c, d) za določeno strokovno področje. Kjer je potrebno, se doda tudi test osnovnega poznavanja tujih jezikov. Aplikacija tudi tokrat anonimno oceni vse naloge in kadrovski službi preda seznam najboljših nekaj kandidatov za posamezno delovno mesto. Vsi tako selekcionirani kandidati morajo obvezno doseči neko minimalno število točk. Najboljši tako selekcionirani kandidati so nato povabljeni v naslednje kroge, ki se izvedejo po klasičnih postopkih za posamezno področje (razgovori, morebitni praktični testi...) Da se zmanjša možnost zlorab (popravljanje lestvic ali “uhajanje” nalog, ki pa zaradi velikega nabora nima velikega pomena), se postopek izvedbe prvih dveh krogov outsourca na zunanjega izvajalca, najbolje kar na EPSO, ki v Sloveniji že ima potrebno infrastrukturo. Hkrati se izvede prevetritev že zaposlenih, da se najde tiste, katerih najmočnejša “kvalifikacija” je VIP. Možni sta dve varianti: Radikalna: odpusti se vse uslužbence JU, ki seveda imajo možnost ponovno kandidirati; če prestanejo sito prvih dveh krogov, imajo zaradi ustreznih izkušenj tako in tako kar precejšnje možnosti za vrnitev na dotedanje mesto Zmernejša: vsi uslužbenci JU gredo v prvi krog in eventuelno v drugega; tisti, ki “preživijo” (dosežejo nek minimum točk), obdržijo svoje delovno mesto, ostalim se zahvalimo za sodelovanje in izvedemo postopke za zapolnitev njihovih mest. Tisti že prej zaposleni, ki so uspešni po katerikoli varianti, obdržijo vse dotakratne ugodnosti, v primeru osipa “zgoraj” imajo cele lepe možnosti za napredovanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3436.txt pingvinpingvin 1 3436 2012-08-21 6 2266 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo Ob poznavanju organizacije, načina izvedbe postopkov javnih natečajev ter pri tem uporabljene metodologije in tehnike, hkrati pa razlogov za ustanovitev ter razvoja organa, po katerem naj bi se zgledovali postopki za zaposlitev v slovenski državni upravi, torej Evropskega urada za izbiro kadrov (EPSO), je ugotoviti, da je to mogoče le v majhni meri. Namreč, EPSO je organ, ki ima sedež v Bruslju in približno 140 zaposlenih, njegova glavna pristojnost in poslanstvo pa je organiziranje in izvajanje javnih natečajev za zaposlitev na uradniških delovnih mestih v evropskih institucijah kot so Evropski parlament, Svet Evrope, Evropska komisija, Sodišče EU, Evropsko računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropski varuh človekovih pravic in Varuh osebnih podatkov. Na delovna mesta se lahko prijavijo kandidati iz vseh držav članic EU, zato je ob vsakem krogu javnih natečajev, ki jih razpiše EPSO, prijavljeno ogromno število kandidatov, ki običajno več kot desetkrat presega število razpisanih delovnih mest. EPSO zagotavlja enotna merila in uresničevanje enakih načel izbora za vse institucije, pri čemer so izbirni postopki usmerjeni k zagotavljanju najboljših od vseh prijavljenih kandidatov glede na njihovo usposobljenost in učinkovitost. Stalni izziv, s katerim se ves čas od ustanovitve sooča EPSO, je zagotoviti sodoben, še objektivnejši, cenejši, hitrejši in še bolj transparenten postopek za to, da bodo uradniška delovna mesta v evropskih institucijah zasedli kandidati, ki kar najbolj izpolnjujejo strokovne in druge pogoje, izpolnjevanje katerih pričakuje posamezna institucija. Zaradi navedenih dejstev v zvezi z številom prijavljenih kandidatov na posamezno razpisano prosto delovno mesto, prav tako pa ob dejstvu, da v Sloveniji nimamo centralnega organa za izvedbo javnih natečajev za celotno javno upravo, niti za celotno državno upravo, upoštevajoč tudi omejen obseg sredstev za izvedbo natečajnih postopkov, primerjava s postopki in metodologijo javnih natečajev, ki jih izvaja EPSO, objektivno ni možna. Ne glede na navedeno pa je za izbiro uradniških delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZJU) predpisan postopek javnega natečaja, podrobneje določen v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10), ki vsebuje postopkovna pravila, na podlagi katerih je potrebno, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu (7. člen ZJU – načelo enakopravne dostopnosti). V postopku javnega natečaja se morajo kandidati obravnavati enakopravno; izbira se mora opraviti na podlagi izkazane boljše strokovne usposobljenosti (drugi odst. 27. člena ZJU), in sicer v obveznem izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, pri čemer je faz izbirnega postopka lahko več in se kandidati postopno izločajo - presoja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki – (61. člen ZJU). V izbirni postopek se ne smejo uvrstiti kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, o čemer predstojnik organa vsakemu kandidatu izda sklep (61.a člen ZJU) zoper katerega lahko takšen kandidat uveljavlja pravno varstvo s pritožbo na pristojno komisijo za pritožbe iz delovnih razmerij javnih uslužbencev. Po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka (drugi odst. 63. člena ZJU). Kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, ima zoper sklep pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa na pristojno komisijo za pritožbe, iz razlogov, ki jih ZJU določa v prvem odstavku 65. člena (če neizbrani kandidat meni, da je izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih postopkov, če meni, da izpolnjuje pogoje, vendar mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku, če meni, da je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata, ali če meni, da je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka). Zoper odločitev pristojne komisije za pritožbe je dovoljen še upravni spor. Izbira za položajna uradniška delovna mesta (generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstev, predstojnik vladne službe in načelnik upravne enote) se izvede po posebnem natečajnem postopku, ki ga izvede posebna natečajna komisija, katero za vsak primer posebej imenuje Uradniški svet. Gre za samostojen organ ustanovljen z ZJU, ki v 175. členu določa tudi njegovo sestavo, in sicer ima svet dvanajst članov, imenovanih oziroma izvoljenih na naslednji način: tri člane imenuje predsednik republike izmed strokovnjakov s področja javnega sektorja, tri člane izvolijo izmed sebe uradniki z nazivom višji sekretar v organih državne uprave na tajnih volitvah, ki potekajo ob smiselnem upoštevanju določb zakona o sodiščih, dva člana imenujejo reprezentativni sindikati dejavnosti oziroma poklicev v organih državne uprave, štiri člane imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo. V poslovniku o delu uradniškega sveta je natančneje določen tudi potek sej uradniškega sveta, priprava in posredovanje gradiv za seje ter odločanje. Naloge oziroma pristojnosti uradniškega sveta, kot jih določa zakon, so naslednje: določanje standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti; Uradniški svet je določil standarde strokovne usposobljenosti v treh sklopih, in sicer gre za izkušnje, znanja in menedžerske sposobnosti; skrbi za izvajanje izbire uradnikov na položajih generalnih direktorjev, generalnih sekretarjev, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, predstojnikov vladnih služb in načelnikov upravnih enot z imenovanjem posebnih natečajnih komisij. daje vladi in državnemu zboru mnenja o predpisih, ki urejajo uradniški sistem in položaj uradnikov; v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati v organu ter strokovnimi združenji javnih uslužbencev v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti sprejme kodeks etike javnih uslužbencev v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti; lahko predlaga komisiji za pritožbe odločanje o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odločbe o imenovanju na naziv, če oceni, da so nastali razlogi za takšen predlog (na primer, da ni bil izveden predpisan postopek javnega natečaja). Posebna natečajna komisija izvede postopek, v katerem najprej ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj, nato pa še, kateri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za položaj, so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj. Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so hkrati tudi primerni za položaj, posebna natečajna komisija izda odločbo, kandidatom, ki sicer izpolnjujejo pogoje za položaj, pa se, upoštevaje njihovo strokovno usposobljenost, niso uvrstili med kandidate, ki so primerni za položaj, pa poseben sklep. Seznam kandidatov, ki so glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj, natečajna komisija predloži funkcionarju, ki je predlagal izvedbo javnega ali internega natečaja. Dokončna izbira kandidata, kdo izmed kandidatov iz prejetega seznama primernih kandidatov bo imenovan oziroma predlagan v imenovanje na delovno mesto uradnika na položaju, je v pristojnosti funkcionarja, ki mu je uradnik na položaju odgovoren. Standardi strokovne usposobljenosti, ki jih sprejme Uradniški svet, so podlaga za zagotavljanje strokovnosti na najvišjih uradniških položajih in uresničevanje načela ločitve politike in stroke. Za zasedbo položajnih uradniških delovnih mest, ki so vezana na mandat, veljajo torej pogoji, ki veljajo za uradniška delovna mesta, dodatno pa še standardi strokovne usposobljenosti, ki vključujejo dva sklopa: izkušnje in managerske sposobnosti in strokovna znanja. V skladu z zakonom je uradniški svet določil tudi merila za izbiro, in sicer tako, da je določil ocenjevanje elementov posameznega sklopa standarda z ocenami neustrezno in ustrezno, ocenjevanje sklopa standarda, torej izkušenj n menedžerskih sposobnosti ter strokovnih znanj, pa z ocenama primerno in neprimerno. Zakon namreč določa, da posebna natečajna komisija ugotovi, kateri kandidati izmed kandidatov, ki izpolnjujejo natečajne pogoje, so primerni za položaj. Pri določanju metod preverjanja usposobljenosti pa je uradniški tudi sledil zakonu in kot metode preverjanja usposobljenosti v izbirnem postopku določil tudi nekatere tiste metode, ki jih že določa zakon o javnih uslužbencih. Gre za način ugotavljanja primernosti kandidata na podlagi pregleda dokumentacije in dokazil, ki jih je predložil kandidat, ter za razgovor s kandidatom. Glede na navedeno ocenjujemo, da so postopki za zaposlitev na uradniških delovnih mestih, tudi položajnih, urejeni primerno in celovito, upoštevajoč enakopravno dostopnost delovnih mest, objektivnost ter transparentnost pri izvedbi izbirnih postopkov ter ob zagotovljenem pravnem varstvu v okviru zakonsko določenih pritožbenih razlogov." 2012-10-02 2012-07-23 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/3436 Nadzor kakovosti dela pravosodnih organov "Dejstvo je, da pravosodna veja oblasti ne uživa ravno velikega ugleda v javnosti, po priljubljenosti je nekje na nivoju političnih vej oblasti (parlament, vlada), obtoženi hudih kaznivih dejanj jo odkrito smešijo, sodbe se nerazumno dolgo vlečejo in sodni zaostanki so že svetovna znamenitost, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je izreklo že veliko sodb proti državi, precej je tudi razveljavitev sodb na višjih sodiščih. Sodnike imenuje parlament za dosmrtni mandat. Ne vem, kakšna je uradna utemeljitev tega, gotovo pa ne zdrži zdravorazumske presoje. V Sloveniji namreč to pomeni tudi to, da so si ne glede na kvaliteto svojega dela zagotovili mesto ob davkoplačevalskem koritu vse do upokojitve. Obenem to zavira dotok “sveže krvi”. Predlaga se, da naj sodnike še naprej imenuje parlament, uvede pa se nekaj indikatorjev kakovosti njihovega dela: Če višjestopenjsko sodišče pravnomočno razveljavi sodbo zaradi procesnih napak, kar prevedeno pomeni, da je bil sodnik pri sodnem postopku milo rečeno nemaren, se temu sodniku podeli rumeni karton. Rumeni karton se ne izbriše (najmanj 10 let), ohrani se tudi pri prezaposlitvi na drugo sodišče ali pri začasnem umiku iz pravosodnih vod. Izjemo lahko naredimo pri začetnikih. Če je njihov rumeni karton v uvajalnem obdobju dosegel svoj vzgojni namen (kakovost dela se je izboljšala), se ga po 2 letih lahko izbriše. Neko število rumenih kartonov (recimo 3) nazorno pove, da je s sodnikovo strokovnostjo nekaj hudo narobe. Podeli se mu rdeči karton, ki pomeni takojšnjo prekinitev delovnega razmerja, dosmrtno prepoved dela v pravosodju in več sreče v realnem sektorju. Če ESČP razsodi proti državi v točkah, ki se nananšajo na delo sodišč (npr. pravica do poštenega sojenja v razumnem roku ali pravica do učinkovitega pravnega varstva v sodnem postopku), to pomeni, da je nekdo pošteno osramotil celotno državo in ji nakopal stroške. Razišče se dotični sodni proces na vseh stopnjah in vse krivce za blamažo se z neposrednim rdečim kartonom odstavi od korita. Začetniki se lahko izmažejo z neizbrisljivim rumenim kartonom, vendar naj bo to bolj izjema kot pravilo. Če sodišče izda pravnomočno oprostilno sodbo v kazenskem postopku, to pomeni, da je tožilstvo vztrajalo pri postopku, čeprav niso zbrali dovolj dokazov, prevedeno: svoje delo so opravili nemarno. Tudi v tem primeru se nevestne tožilce ustrezno “nagradi” s kartoni. Kadar Ustavno sodišče razsodi, da je neko dejanje v nasprotju z ustavo ali kadar nek pravnik dokazano javno podpira to protiustavno dejanje (spomnimo se le, koliko pravnikov je javno podpiralo protiustavno poimenovanje ljubljanske ulice po nekdanjem YU predsedniku), bi to moralo veljati za najhujšo blamažo vpletenih pravnikov, saj nazorno dokazuje, da ti pravniki ne poznajo niti temeljnega akta lastne države - ustave. Naravnost grozljiva je misel, da bi tako “usposobljeni” pravniki lahko kdaj priplezali do položaja, ko bodo imeli moč pravnoveljavno razsojati! Država nima pristojnosti razveljavljati akademskih nazivov, lahko pa tako inkriminiranim pravnikom razveljavi pravniški državni (a.k.a. pravosodni) izpit." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3437.txt pingvinpingvin 2 3437 2012-08-21 3 1918 Nezadostna podpora 2012-07-23 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/3437 Odprava davka na obresti bančnih vlog "V primeru, da v enem letu od denarja, ki ga imaš naloženega v bankah v Sloveniji ali EU, pridobiš obresti za več kot 1000 evrov, plačaš precejšen davek. Vladi želim sporočiti, da je takšna zakonska obveznost po mojem mnenju slaba, saj kaznuje nekoga, ki varčuje, ki ne zapravlja, ki si morda tudi ne privošči (luksuznih avtomobilov, potrošništva, ...). Če to usodo primerjam z nekom, ki zapravlja, troši, uživa čez mejo svoje finančne zdržnosti, je tisti, ki si je nekaj prihranil, zaradi davka na bančne obresti precej kaznovan. To pa je zelo slab zgled nam državljanom in tega država ne bi smela podpirati. Preveč očitno je, da država samo polni svoj proračun tam, kjer lahko. Pozablja pa, da tisti, ki denar ima v naših bankah, na nek način dokapitalizira naše banke - in zakaj ga torej kaznovati??? - ne pa se mu zahvaliti??? Veste, dobim občutek, da varčevanje ni več naša vrednota, pač pa samo trošenje, ki je tudi okoljsko sporno. In ko državljan tako plača omenjeni davek ali dohodnino, mora še pri banki plačati provizijo plačila. Mislim, da bi država lahko in mogla omogočiti, da bi državljani plačevali obveznosti do države na državnih uradih, ne pa preko bank, ki si odvzamejo prevelik del." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3453.txt herbi6183 7 3453 2012-08-29 6 3720 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZDoh-2) so obresti obdavčene po enotni proporcionalni stopnji v višini 20% (od 1.1.2013 po stopnji 25%). Ta davek se šteje kot dokončen davek. Obresti, ki jih fizične osebe rezidenti dosegajo na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, so obdavčene po zgoraj navedeni stopnji, a samo v delu obresti, ki presega 1.000 eurov letno. Če obresti ne presegajo tega zneska, se dohodnine od tovrstnih obresti ne plačuje. V skladu z ZDoh-2 se zavezanec rezident lahko tudi odloči, da se mu v primeru dolgoročno vezanih denarnih sredstev ali dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah (tj. z ročnostjo daljšo od enega leta), vsako leto v davčno osnovo vštevajo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta, ne glede na to, da z njimi ne more razpolagati pred potekom datuma vezave oziroma varčevanja. Zavezanec mora o svoji izbiri v roku in na ustrezen način obvestiti banko ali hranilnico. S tem je zavezancu dana možnost, da tudi v primeru dolgoročnih vezav ali varčevanja, neobdavčen del obresti (tj. v višini 1.000 eurov) koristi vsako leto vezave oziroma varčevanja in ne le v letu poteka vezave oziroma varčevanja. Neobdavčeni del obresti na depozite v višini 1.000 eurov letno pomeni olajšavo, s katero se iz obdavčitve izvzame večina malih varčevalcev. Opisani sistem obdavčevanja je enostaven in mednarodno primerljiv. Zaradi navedenega Ministrstvo za finance ocenjuje, da trenutno, v razmerah zaostrenih javnofinančnih pogojev, predlog za odpravo davka od obresti bančnih vlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2012-09-18 2012-07-31 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3453 Sprememba 15. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) "Spoštovani! Ustava RS (v nadaljevanju: URS) v 50. čl. zagotavlja pravico do socialne varnosti ter določa: ""Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vkjučno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje"". V 51. čl. pa določa: ""Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon"". 15. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) je v nasprotju z URS, ker ne ureja obveznega zdravstvenega zavarovanja za državljane RS, ki imajo samo začasno prebivališče v RS. Namreč, državljanka sem RS. Sama sem v celotni RS, ker je vsa moja družina v tujini. Premoženja nimam ter živim v študentskem domu (študiram na Pravni fakulteti v Mariboru). Že po sami definiciji Zakona o prijavi prebivališča, naslova študentskega doma ni možno šteti za stalno prebivališče. Zaradi dejanske nezmožnosti prijave stalnega prebivališča, imam samo začasno prebivališče v RS ter moje obvezno zdravstveno zavarovanje je urejeno na podlagi 14. točke 1. odst. 15. čl. ZZVZZ - kot ""tujci, ki se izobražujejo ali izpolnjujejo v RS"" (ker imam hkrati še bosansko državljanstvo). Mesečno znesek za to vrsto osnovnega zdravstvenega zavarovanja znaša 123,86 eura, kar za mene kot študentko in punco od 25 let, ki je sama v RS ni mali denar. Od septembra 2011 do januarja 2012 sploh nisem imela urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po prenehanju začasnega prebivališča (ki po zakonu traje eno leto) se je avtomatično iztekla prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje. Po pridobitvi ponovnega začasnega prebivališča so mi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje OE Maribor povedali da sploh ni več nobenih pogojev za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zahtevala sem pisno odločbo o nemožnosti vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje ter jo prejela 27.9.2011. Meseci so minevali. Obrnila sem se na Ministrstvo za zdravje (povedali so mi da niso pristojni), Varuha za človekove pravice (svetovala mi je da prijavim stalno prebivališče, kar kot sem Vam že omenila, ni možno), gospo Pija Lekšan Lipovec (vodja oddelka obveznega zdravstvenega zavarovanja v OE Maribor, katera je trdila da ni pogojev za vključitev in naj ne prihajam več) ter na gospo Eva Godina (vodja oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS, katera je obljubila da bo poskušača razrešiti nastalo situacijo). Razmišljala sem o vložitvi pobude za oceno ustavnosti oz. zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil ampak zaradi zdravstvenih težav v katerih sem se znašla ter dolgotrajnosti postopka pri Ustavnem sodišču RS se nisem odločila za vložitev pobude ker sem iskala hitrejo in bolj učinkovito rešitev. Dneva 21.12.2011 sem prejela mail od gospe Eve Godine, v katerem me je obvestila da se zglasim pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje OE Maribor da mi uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje. Po štirih mesecih vsakodnevnega iskanja možnosti vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje so me ponovno zavarovali na podlagi 14. točke 1. odst. 15. čl. ZZVZZ ter kot državljanka RS mesečno plačujem obvezno zdravstveno zavarovanje, kot sem Vam že zgoraj omenila 123,86 eura, kar je hkrati pri določitvi mesečnega zneska diskriminatorno v odnosu do možnostih, ki jih ZZVZZ omogoča drugim državljanom RS, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v RS. Zdaj imam urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, ampak začasno prebivališče se mi bo izteklo septembra in po pridobitvi ponovnega začasnega prebivališča ne smem niti misliti kakšni zapleti me čakajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje OE Maribor. Nedopustno je da RS kot članica Evropske unije ter Sveta Evrope z načinom ureditve svojih zakonov ne omogoča vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje svojim državljanom, ali če že to omogoča, omogoča na način, ki je diskriminatoren v določitvi višine zneska v odnosu na druge državljane RS. V oba primera nastajajo kršitve že zagotovljenih ustavnih pravic kar bo (seveda, če Vi ne sprejmete spremembo 15. čl. ZZVZZ) v prihodnosti povzročilo veliko sodnih postopkov pred Ustavnim sodiščem RS ter s tem istočasno izgubo denarja iz proračuna RS za odškodnine, ki bodo z odločbami Ustavnega sodišča določene posameznikom kateri so pretrpeli škodo na svoji lastni koži zaradi 90 poslancev v Državnem zboru, kateri so s prisego zavezani po URS da z zakonom uredijo pravico do socialnega varstva za vsakega državljana RS. V upanju da boste spremenili 15. čl. ZZVZZ na način da boste v 1. odst. vnesli samo še en stavek in to, da so zavarovanci po tem zakonu tudi ""državljani RS z začasnim prebivališčem v RS"", prejmite lepe pozdrave!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3456.txt Milena Mia 0 3456 2012-08-30 8 6548 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Predlog bomo proučili v okviru priprave spremembe zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa dodajamo, da je omenjena problematika ministrstvu za zdravje znana, vendar pa rešitev ni tako preprosta, kot jo predlaga predlagateljica. Zato jo je treba temeljito proučiti in predvideti vse možne posledice širjenja zavarovalnih podlag. Trenutno časovnica za spremembe ZZVZZ še ni znana, zato ne moremo napovedati, kdaj bi eventualno sprejet predlog predlagateljice lahko vključili v zakon. V upanju, da smo odgovorili na vašo pobudo, vas lepo pozdravljamo." 2012-10-11 2012-08-01 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3456 Doslednost pri upokojevanju delavcev državne uprave po ZUJF (tistih, ki izpolnjujejo prve pogoje "Predlagam vladi R Slovenije da dosledno in brez izjem udejani člene zakona o uravnoteženju javnih financ, ki govori o obveznem upokojevanju delavcev v državni upravi, ki izpolnjujejo prve pogoje za redno upokojitev. Navedeno obrazložim s tem, da se že pojavljajo prvi pritiski na predstojnike naj podpišejo nekaterim zaposlenim, da so nujno potrebni za nemoten delovni proces. Prav tako že nekateri zaposleni izvajo pritiske, pa tudi uveljavljajo ""prijateljske veze"" s posameznimi predstojniki za podaljšanje delovnega razmerja iz naslova ""nepogrešljivosti"". Če se s kom delovno razmerje res podaljša naj bo to za kader s srednješolsko izobrazbo največ 6 mesecev, višješolsko in visoko strokovno 9 mesecev in UNI oz. II bololonjsko največ 12 mesecev (to je tudi čas pripravništva za nove delavce brez delovnih izkušenj!) Imamo kup mladih izobraženih kadrov, ki ne dobijo ustrezne ali pa sploh nobene zaposlitve. Gospodje in gospe, ki so si prislužili pokojnino, si lahko dodatne honorarne zaposlitve iščejo s svojo izobrazbo in delovnimi izkušnjami izven državne uprave. Predlog zakona o malem delu je bil odlična zadeva - namenjen ravno tistim, ki so sposobni in želijo še delati tudi po upokojitvi. Ne želimo vsi zaposleni delati do 70 leta starosti in dlje, ker se nekomu, ki mu zdravje, delovno mesto ali njegove ambicije povzročajo, da noče v pokoj. Vsi nimamo takšnih delovnih mest (zalivanje fikusov), vsi nimamo pri 60-tih zdravja in kondicije 30-letnika in vsi pred upokojitvijo ne pričenjamo z gradnjo nove hiše." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3469.txt Sony Globokar 3 3469 2012-09-01 6 3321 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in in javno upravo Določbe glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi (188. člen) spadajo v 8. poglavje Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012; v nadaljevanju besedila: ZUJF), kjer je v 154. členu natančno določeno, da to poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javni sektor). ZUJF tako v tem delu ne velja samo za delavce v državni upravi, ampak velja za celoten javni sektor, pri čemer pa se določbi 188. in 246. člena ZUJF nanašata le na javne uslužbence. V nadaljevanju pojasnjujemo, da 188. in 246. člen ZUJF določata pogoje za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in ne pogojev oziroma obveznosti upokojitve. ZUJF tako ne ureja obveznega upokojevanja delavcev v državni upravi, kot je napačno navedeno v predlogu. ZUJF v prehodnih in končnih določbah, torej v 246. členu, ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi tistim javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določenih členov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na katere se sklicuje ZUJF v tem členu. Gre za tiste javne uslužbence, ki so na dan uveljavitve ZUJF, torej na dan 31.5.2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z posameznimi določbami oziroma členi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer se ZUJF izrecno sklicuje na te člene zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogodba o zaposlitvi je javnim uslužbencem prenehala veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga je predstojnik izdal prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF, to je 1.8.2012. Javni uslužbenec, ki mu je na ta način prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, je imel pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. V kolikor pa se je takšen javni uslužbenec upokojil v roku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF, mu je pripadala odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. ZUJF pa določa tudi možnost nadaljevanja delovnega razmerja, in sicer v primeru sklenitve dogovora o nadaljevanju dela. ZUJF namreč določa, da sta se v primeru, če bi bil zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi moten delovni proces, lahko delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od uveljavitve ZUJF dogovorila za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja mora biti razlog za nadaljevanje delovnega razmerja obrazložen, v dogovoru pa se določi tudi trajanje delovnega razmerja, pri čemer mora biti trajanje delovnega razmerja določeno ustrezno obrazloženemu razlogu. Določba 188. člena ZUJF pa ureja status javnih uslužbencev, ki bodo pogoje, kot jih ZUJF določa za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izpolnili po njegovi uveljavitvi. Navedeni člen torej določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati tistim javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, razen če se s predstojnikom tak javni uslužbenec ne dogovori za nadaljevanje delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev, javni uslužbenec pa ima pravico do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Ponovno poudarjamo, da ZUJF ne ureja pogojev za upokojitev niti ne določa prisilnega upokojevanja, ampak določa poseben primer prenehanja delovnega razmerja, vsak javni uslužbenec, ki izpolni pogoje in mu preneha delovno razmerje, pa se odloči, ali bo uveljavil pravico do starostne pokojnine ali bo nadaljeval delo pri drugem delodajalcu ali v kakšni drugačni obliki zaposlitve. Glede odločitve predstojnika, ki javnemu uslužbencu izda dokončnen sklep, na podlagi katerega mu preneha veljati pogodba o zaposlitvi pojasnjujemo, da je to oseba, ki vodi delo državnega organa, uprave lokalne skupnosti, občinske uprave, in v osebah javnega prava poslovodni organ. Javnemu uslužbencu bo torej dokončen sklep izdala oseba, ki je v imenu delodajalca sklenila pogodbo o zaposlitvi z javnim uslužbencem. Predstojnik organa oziroma poslovodni organ v osebah javnega prava je namreč tisti, ki glede na potrebe določa delovna mesta v skladu z veljavnimi predpisi. Prav tako je predstojnik oziroma poslovodna oseba tista oseba, ki pozna celoten delovni proces, zato je odločitev o tem, s katerim od javnih uslužbencev, ki sicer izpolnijo pgooj za prenehanje delovnega razmerja v skladu z ZUJF, se bo dogovorila o nadaljevanju delovnega razmerja, v njeni pristojnosti. Predstojnik organa oziroma poslovnodni organ v osebah javnega prava je tudi odgovorna oseba za zagotavljanje nemotenega delovnega procesa, zato mora tudi presoja motenosti delovnega procesa, ki je glede na določbe ZUJF razlog za sklenitev dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja, v njegovi pristojnosti. Vlada Republike Slovenije torej ne more odločati o prenehanju delovnega razmerja javnim uslužbencem v vseh organih državne uprave. O tem v državni upravi odloča predstojnik, in sicer glede na potrebe delovnega procesa in upoštevaje naloge organa ter konkretnega posameznika." 2012-09-28 2012-08-03 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3469 Izterjava neplačanih prispevkov "Ob vsesplošnem varčevanju, s katerim se absolutno strinjam in iskanjem novih virov v obliki dodatnega obdavčenja s katerim se ne strinjam, pozabljate, da je potrebno delati tudi na izterjavi neplačanih davkov in prispevkov. Dejstvo je da DURS zagotavlja evidence in predvidevala sem da je v njihovi pristojnosti tudi izterjava neplačanih davkov in prispevkov, ki jih delodajalci ne plačajo za svoje delavce. Bila sem pesenečena ko so me poučili, da izterjava neplačanih prispevkov ni v njihovi pristojnosti in naj oddam prijavo na inšpekcijo dela (šlo je za konkreten primer delavca, ki mu delodajalec že več mesecev ni plačal prispevkov in tudi dohodnine ne). Poleg tega pa sem dobila informacijo, da bo z letnim obračunom dohodnine 2012 delavec postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine ki jo delodajalec do takrat ne bo plačal. Glede na to da ima delodajelc iz opisanega primera odprte bančne račune na katerih ni zapisa o neplačanih obveznostih (vir.AJPES)predvodevam, da DURS ni naredil postopka davčne izvršbe sicer bi bili bančni računi blokirani ali pa prispevki plačani če bi bilo dovolj denarja. Malo sem pobrskala po zakonodaji in 143 člen Zakona o davčnem postopku govori, če davek ni plačan v rokih davčni oragan začne davčno izvršbo z izdajo sklepa, Zakon o davčni službi 13 člen 2 odstavek pravi da davčni urad opravlja naloge davćnega nadzora in izvaja postopke davčne izvršbe. sicer nisem pravnik ampak jaz to razumem tako, da je izterjava neplačanih prispevkov v pristojnosti DURS. Ob tem dobim asociacijo na Napoleonov rek: ""Francoska krona leži v jarku treba se je skloniti in jo porati"" jaz bi rekla ""Neplačani davki ležijo v evidencah pristojni državni organi naj naredijo svoje dolžnosti in jih izterjajo"" Glede neplačanih davkov in prispevkom morata aktivno vlogo prevzeti tudi Gospodarska in Obrtna zbornica, tako da vplivata na delodajalce, svoje člane, da redno plačujejo plače in dajatve iz plač, ker na drugi strani so delavci tudi kupci, če sevade imajo denar. Prav tako sem mnenja da imamo fleksibilen trg dela (celo paleto različnih pogodb o zaposlitvi, dela po pogodbah, prek agencij...tudi odpušÄanje presežnih delavcev ni poseben problem) stroške dela si delodajalci lahko samovoljno znižajo tako, da jih ne plačajo in res ne vem za katere bonitete na trgu dela bi zbornici še lobirali pri vladi za svoje člane." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3483.txt ANDREJAP1 1 3483 2012-09-05 6 2320 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance 1. Davčni organ je na podlagi Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo in 32/12; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2 ) in Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZDS) pristojen za izterjavo neplačanih prispevkov za socialno varnost. ZDavP-2 v 3. členu določa, da določbe tega zakona, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo, če s tem zakonom ni drugače določeno. ZDS, ki ureja naloge in organizacijo davčne službe, v 5. členu določa, da je davčni organ poleg pobiranja davkov, zadolžen tudi za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek proračuna in tistih, ki so prihodek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2. Glede informacije, da bo z letnim obračunom dohodnine 2012 delavec postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine, ki jo delodajalec do takrat ne bo plačal, razumemo, da gre za primer, ko delodajalec akontacijo dohodnine izračuna in odtegne ter predloži ustrezen davčni obračun, vendar ne plača. Na tej podlagi pojasnjujemo: Delodajalec (plačnik davka), je za delavca (davčnega zavezanca) dolžan izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve v obliki davčnega odtegljaja v obračunu davčnega odtegljaja (59. člen in 285. člen ZDavP-2). Akontacijo dohodnine je dolžan delodajalec, ki je plačnik davka, izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa na dan izplačila dohodka (283. člen ZDavP-2) Akontacija dohodnine se odšteje od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto. Kadar se akontacija dohodnine izračuna z obračunom davčnega odtegljaja, se od dohodnine, odmerjene za posamezno davčno leto, odšteje odtegnjen davčni odtegljaj oziroma akontacija dohodnine (272. člen ZDavP-2). Če davčni organ ugotovi, da je plačnik davka davčni odtegljaj odtegnil od dohodka davčnega zavezanca, vendar ga ni plačal, ali ga ni plačal v celoti, se davčni odtegljaj s pripadajočimi dajatvami izterja od plačnika davka (59. člen ZDavP-2). Navedeno pomeni, da informacija, da bo delavec z letno odmero dohodnine postal zavezanec za plačilo zneska dohodnine oziroma akontacije dohodnine, ki jo je delodajalec izračunal in odtegnil, vendar ne plačal, ne drži, kajti delavcu se bo izračunana in odtegnjena akontacija dohodnine odštela od dohodnine odmerjene za davčno leto ne glede na to ali je bila plačana ali ne. Neplačana akontacija dohodnine bi morala biti v tem primeru iztirjena od delodajalca (plačnika davka). Pripominjamo, da je mnenje podano glede na naše razumevanje konkretnega primera." 2012-10-02 2012-08-07 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/3483 klimatizacija javnih prostorov "Opažam pretiravanje s hlajenjem prostorov. Prednjačijo banke. Z vroče ulice stopim v urad banke, (ki jo kapitaliziram vsako leto), vso v marmorju in medenini, temperatura pa taka, da bi rabil bundo. Podobno se dogaja v nekaterih trgovinah in uradih. Predlagam, da se za prostore, ki se hladijo, predpiše rang temperatur, glede na namembnost. Posebno pomembno se mi to zdi za prostore, ki se hladijo na davkoplačevalski denar. Zdravstvenega vidika ne bi poudarjal, je pa vsekakor pomemben." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3499.txt janezkos 2 3499 2012-09-11 11 4179 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002) v 14. členu ureja parametre za toplotno ugodje, ki v času brez ogrevanja predvidevajo temperaturo zraka med 22 °C in 26 °C ter priporočljivo temperaturo zraka med 23 °C do 25 °C. Poleg tega predpisuje ta člen več ostalih parametrov, kot so površinska temperatura, sevalna temperatura, priporočena srednja hitrost,…, ki jo je potrebno upoštevati pri projektiranju in uporabi. Skladno s tem pravilnikom mora biti projektirana, izvedena in umerjena tudi klimatska naprava v stavbi. Vzdrževanje sistema je v pristojnosti lastnika oziroma upravljavca stavbe. V pripravi je vzpostavitev sistema rednih pregledov klimatskih sistemov večjih od 12kW, ki bo med drugim v okviru rednih pregledov predlagal lastniku oziroma upravljavcu stavbe, možne ukrepe za povečanje učinkovitosti delovanja naprave." 2013-02-04 2012-08-13 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/3499 Drugačna dokapitalizacija državnih bank "Če država že mora dokapitalizirati banke, naj za ta denar, ki se vloži v njih v zameno prevzamejo nepremičnine, ki jih imajo banke (od hipotek, propadlih gradbinskih projektov ...). Te objekte naj država prevzame v last in upravljanje ter nato naj vse najete prostore, kjer imajo najrazličnejše organe preseli v te nove in prazne stavbe. Banka bo dobila kapital, ne bo pa imela več neuporabnega in prenapihnjenega premoženja. Seveda pa te nepremičnine ne bi ""odkupovali"" po nabavni, temveč po tržni ceni. Če to pomeni določene izgube za banko (ker bi se premoženje banke zmanjšalo) pa bojo pač morali bankirji požreti dejstvo, da da imajo izgubo in da si ne bodo izplačali nagrad ob koncu leta. Dolgoročno pa je tako najbolje, za državo in za banke. Bankam pa je potrebno prepovedati dajat kakršna koli posojila za projekte, ki so že v naprej obsojeni na propad (novi objekti zadnjih nekaj let so na pol prazni, zakaj torej graditi nove objekte?). Če pa država ne potrebuje objektov, pa naj oprejo mladinske center in podobne oblike organizacij, da bo nekaj koristi od vsega. Mladi nimajo kam v svojem prostem času, potem pa delajo neumnosti..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3507.txt drejko78 0 3507 2012-09-14 2 3181 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Namen dokapitalizacij državnih bank je bil zadostiti zahtevam nadzornih organov glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti. Tako bi želeli na primeru nedavne dokapitalizacije NLB d.d. pojasniti, da je Evropski bančni organ (v nadaljevanju: EBA) zaradi zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer in posledično razkrite nezadostne kapitalske ustreznosti bank v evropskem in svetovnem merilu priporočil, da morajo sistemsko pomembne banke do 30. 6. 2012 doseči najmanj 9-odstotno kapitalsko ustreznost, merjeno z najbolj kvalitetnim temeljnim kapitalom. EBA priporočilo je tako za NLB d.d. pomenilo obvezo, ki bi imela v primeru neizpolnitve večje negativne učinke na prihodnje poslovanje banke. Država kot odgovorna solastnica NLB d.d. je primarno iskala vire financiranja dokapitalizacije banke v privatnem sektorju, ki pa v postavljenem roku niso bili na voljo, zato je sama aktivno pristopila k zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke. Da pa v konkretnem primeru ne bi obremenili proračuna, je država NLB d.d. dala hibridno (konvertibilno) posojilo. Tovrstne finančne instrumente regulatorji (vključno EBA) upoštevajo kot najkvalitetnejšo obliko temeljnega kapitala (Core Tier 1), obenem pa ne vpliva nujno na zadolženost države. Predlog pa je deloma povezan tudi z ugotovitvijo, da imajo banke v svojih bilancah tudi slabe terjatve, s katerimi ne znajo optimalno upravljati (propadla gradbena podjetja…) oz. te terjatve bremenijo normalno poslovanje bank, kar posledično vpliva na negotovost v finančnem sektorju. Za reševanje te problematike je bil nedavno sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Zakon ureja Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljnjem besedilu: DUTB) ter ukrepe za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji z namenom ohranitve stabilnosti finančnega sistema v celoti. Cilji ustanovitve DUTB je izvajanje ukrepov na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, privatizacija bank in ugotavljanje odgovornosti za nastanek slabih terjatev bank. Eden izmed predvidenih ukrepov je tudi odkup oziroma odplačni prevzem premoženja banke in upravljanje tega premoženja v DUTB, ki bo lahko na daljši rok slabe terjatve bank bolj optimalno unovčila. V zvezi s predlogom, da je bankam potrebno prepovedati dajati kakršnakoli posojila za projekte, ki so že vnaprej obsojeni na propad, je potrebno pojasniti, da morajo poslovodstva bank spoštovati veljavno bančno zakonodajo, ki naj bi preprečevala tovrstna posojila. Banke morajo namreč pred odobritvijo posojila preveriti dolžnikovo sposobnost odplačila posojila, slednje pa mora biti tudi ustrezno zavarovano." 2012-10-11 2012-08-16 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/3507 Popravek Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev "Predlagam, da se pri izračunu otroškega dodatka v premoženje ne štejejo nepremičnine in premičnine, ki so potreba ali zagotavljajo osnovni standard srednjega razreda. V premoženje naj se ne šteje hiša s pripadajočo parcelo na primer 500 do1000m2, od tega državi že plačujemo davek vsako leto. Prav tako naj se v premoženje ne štejejo avtomobili do vsaj vključno srednjega cenovnega razreda, saj meja 8000 evrov za avtomobil spodbuja lastništvo starih, ne dovolj varnih avtomobilov, kii tudi bolj onesnažujejo okolje, kot novi. Prav tako naj se ne štejejo otroški varčevalni računi in varčevalni računi za rešitev stanovanjskega problema. Predlagam tudi, da se pri vrednosti avtomobilov, kot pri stanovanjih, upošteva število družinskih članov, saj družine z več kot 3 otroki potrebujejo avtomobil, ki ima več kot 5 sedežev in tak je veliko dražji od 5 sedežnega. Obrazložitev: Po sedanjem zakonu so neenako obravnavani starši, ki varčujejo, kupijo nov varen avtomobil ali varčujejo za otroke ali za stanovanje. Njihov dohodek se pri izračunu otroškega dodatka upošteva dvakrat: Tisto leto, ko dobijo plačo in potem še enkrat, če iz tega denarja kupijo avtomobil ali ga dajo v banko in varčujejo za stanovanje. Od tega plačajo državi tudi davke in imajo samo stroške. Dohodek staršev, ki enako vsoto porabijo za počitnice, pa se šteje le enkrat. Tudi staršem, ki svoj denar hranijo v bankah v tujini, se le-ta ne šteje v izračun otroškega dodatka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3508.txt Mavrica123 6 3508 2012-09-14 8 3080 Nezadostna podpora 2012-08-16 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/3508 Obvezno upokojevanje "Imam nekoliko radikalen predlog, ki bi olajšal zaposlovanje mladih. Ker pa je predlog precej radikalen, sem odprt za komentarje in popravke. Predlagam OBVEZNO UPOKOJEVANJE. Poznam veliko ljudi, ki sicer že izpolnjuje pogoje za upokojitev, a v upokoj zaradi različnih razlogov ne gredo. Posledica je, da njegov delodajalec ne more na njegovo delovno mesto zaposliti nikogar drugega. Čeprav morda z njegovim delom ni preveč zadovoljen (ker je premalo ambiciozno, ker ne prinaša dodane vrednosti, ker je tudi že zastarelo), pravzaprav ne more storiti nič drugega kot da ga prepričuje, naj izkoristi vse pogoje, ki jih ima. Ob tem pa mu pred vrati stoji vrsta mladih brezposelnih, ki bi njegovo delovno mesto radi zasedli, a ne morejo. Obvezno upokojevanje bi to rešilo. Ob tem pa bi morali leto dni pred upokojitvijo obvezno prevzeti mentorsko vlogo in na svoje delovno mesto vpeljevati mlajše oziroma svoje naslednike. Ker pa se zavedam, da imajo nekateri starejši radi svoje delo in da so v svojem delu še dobri ter da jih morda nekateri delodajalci še potrebujejo, predlagam še ""upokojensko delo"". Delodajalec bi lahko zaposlenega, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, obdržal, a po posebni pogodbi. Ta ""upokojenec"" ne bi zasedal delovnega mesta, ampak bi bil plačan po nekakšni avtorski pogodbi. Te pa se ponavadi štejejo kot materialni strošek (enako velja za študentsko delo) in ne strošek za zaposlene. Enako bi država do takšnega dela lahko bila bolj milostna. Nimam pa še predloga, kako bi to rešili v zvezi s pokojnino. Ali bi jo ta ""upokojenec"" tudi dobival ali bi jo dobival manj ali pa je sploh ne bi. Slednje ni smiselno, o odstotku prejete pokojnine tudi lahko razpravljamo, prejemanje celotne pokojnine pa ne bi rešila pokojninske blagajne (konec koncev takšen ""upokojenec"" ne bi plačeval v pokojninsko blagajno). S tem bi delodajalec pridobil delovno mesto na katerega bi lahko zaposlil mlajše in ambicioznejše iskalce zaposlitve, hkrati pa bi tudi tisti ""upokojenci"", ki lahko še kaj prinesejo k delodajalcu, imeli delo in zaslužek. Predlog dajem v razpravo in ker vem, da je radikalen, sem odprt za morebitne popravke in komentarje" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/351.txt samo.trtnik 5 351 2010-01-28 7 7366 Nezadostna podpora 2009-12-30 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/351 Sprememba predstavniško demokratične ureditve v Sloveniji. "Predlagam spremembo predstavniško demokratične ureditve v Sloveniji. Tako bi Slovenijo recimo razdelili na 11 regij (zgolj predlog) v vsaki regiji bi imeli lokalno oblast, ki bi imela v celotni državi enako težo. Regija bi bila razdeljena na območja katera bi v regijski parlament izvolila po enega predstavnika, tako bi vsak regijski parlament imel po 20 članov (morda več) in predsednika regionalnega parlamenta. Torej vsako območje bi volilo po enega predstavnika v parlament, celotna regija pa bi izvolila predsednika regionalnega parlamenta. Na državni ravni bi se predsedniki regionalnih parlamentov združili v državni parlament, torej 11 predstavnikov regionalne oblasti, ki bi predstavili regionalne usmeritve in državne usmeritve, ki bi jih vsak regionalni parlament moral sprejeti, 11 predstavnikov regionalne oblasti pa bi glede na državne usmeritve lokalnih parlamentov morali sprejeli skupno resolucijo državne usmeritve in proračun, ravno tako pa bi potrjevali zakone. Državnemu parlamentu bi predsedoval predsednik države, ki bi bil voljen na neposrednih volitvah in bi moral potrditi tako skupno resolucijo kot proračun. Območne enote, katere bi bile usmerjene na delovanje območja bi pridobivale mnenja ljudi na tem območju npr. glede: infrastrukture, zakonodaje, itd. To pa bi posredovali regionalnemu parlamentu, kjer bi naredili regijsko strategijo, morebitne zakonodajne predloge pa bi predstavniki regionalnih oblasti predstavili in sprejeli ob pomoči zakonodajne službe v državnemu parlamentu. Torej to bi sledilo nekakšni fraktalni strukturi, kjer bi bile odgovornosti dobro določene. Volivci bi torej volili območnega predstavnika v vsakem območju bi izvolili svojega, tu je možnost tudi izvolitve svetnikov (to vlogo bi lahko odigrale tudi občine s svojimi svetniki in župani), v vsaki regiji svojega regijskega predstavnika in predsednika države. Kakršno koli združevanje predstavnikov v stranke ali politične ali drugačne naveze bi bilo prepovedano, saj bi zmanjševalo demokratičnost (saj bi se predstavniki ljudstva obnašali glede na preference njihove skupine in le delno glede na preference ljudstva, to bi spet vzelo oblast ljudem in jo premaknilo k elitam). Ob enem pa bi odgovornost in dolžnost voljenih predstavnikov tudi prenesli v pravni red. Prepoved lobiranja Sprejme naj se zakon, ki bo omogočal, da se bodo vsi predlogi v zvezi z sprejemanjem zakonodaje zbirali na enem mestu in bili javno dostopni, to se naredi za vse tri ravni oblasti (za zakone ki se nanašajo izključno na območni ravni, regionalni ravni in na koncu na državni ravni). To naj se naredi na spletnem portalu, saj bi se tako znižalo stroške obveščanja javnosti in zagotovilo takojšno preglednost. Zakon naj omogoča tudi javne tribune, kjer se na območni ravni skliče skupščina prebivalcev, na regionalni in državni ravni pa tribuna, kjer morata biti prisotna vsaj dva predstavnika medijev. Ob sprejemu osnutka naj se tudi navede kateri od predlogov so bili upoštevani v osnutku, ravno tako je potrebno navesti predloge, ki so bili upoštevani v sprejetem predpisu. Vsi predlogi morajo biti javno objavljeni, javni organ ali javni uslužbenec, ki ne posreduje predloga, ki ga je dobil po kakršnikoli drugi poti kot predpisano (predpis o poti predlogov se sprejme kasneje s posvetovanjem s pravnimi strokovnjaki) in bi tak predlog bil upoštevan v procesu odločanja, se kaznuje z globo od 500 do 10.000 EUR za uslužbenca in z globo od 10.000 do 500.000 EUR za organ kateremu uslužbenec pripada in z 5% letnega prihodka oz. najmanj 500€ tisto pravno ali fizično osebo, ki je uslužbenca napeljevalo v tako dejanje. Tako bi se razkrili tajni dogovori oziroma bi se izničili, saj bi bil lahko v odločitvenem procesu vplivali le predlogi, ki so javno objavljeni. To bi izboljšalo transparentnost odločanja in vrnilo moč ljudem oz. nebi bili v večji meri zastopani interesi kapitala, tako na državni kot na lokalni ravni, saj bi bili plačani lobisti s tem odstranjeni, kar bi imelo za posledico enako možnost vplivanja na sprejemanje zakonov, uredb, pravilnikov, podzakonskih aktov ,amandmajev in predpisov. Tak način bi uničil prednost na odločitveni proces, ki ga imajo sedaj podjetja, ki s svojim kapitalom vplivajo na odločitve sprejete državi. Cilj tega je, da se ukine v postopku sprejemanja zakonodaje elemente, ki bi tajno (brez da bi širša javnost to vedela) vplivali na postopke sprejemanja zakonodaje (in rešitve sprejete v njej). Tako bi vsak državljan lahko pogledal kateri predlogi so vplivali na določen predpis. S tem zakonom bi bilo onemogočeno lobiranje in bi bilo zato potrebno popraviti zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Taka lokalizacija bi prispevala k boljši porabi denarja, boljšemu gospodarjenju z območnimi, regijskimi in državnimi viri in manjši korupciji, saj bi bile odgovornosti dobro določene." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3514.txt Feedback 2 3514 2012-09-18 0 2196 Nezadostna podpora 2012-08-20 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/3514 Dodatni predlogi za ZUJF II (dodatni Zakon o uravnoteženju javnih financ) "Predlagam vladi R Slovenije sledeče: Ukinitev Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja R Slovenije (upravičenci do dodane dobe) in prenos njegovih sredstev na SPIZ. Upravičencem se dokupi pokojninska doba na SPIZU v višini sprejetih obveznosti ukinjenega sklada (do 31.12.2012). Od 31.12.2012 dalje se obračunava namesto dodane dobe zopet benificirana delovna doba, ki je enakovredna dejanski delovni dobi (policisti, cariniki, rudarji....). Namesto 3 mesecev dodane dobe se obračunata po 2 meseca benificirane delovne dobe za vsako dopolnjeno leto dela./ Za rudarje se še preuči višina nove benificirane delovne dobe./ Sredstva za benificirano delovno dobo se vplačujejo SPIZ-u. Ukine se dodatek na minulo delo. Tako postane starejši delavec konkurečen mlajšemu in ne predstavlja za delodajalce večjega stroška. Dodatek na stalnost ostane v zdajšnji višini in predstavlja zvestobo delodajalcu. Minulo delo je že vsebovano v napredovanjih, to je za javne uslužbence v doseženih plačnih razredih. V nasprotnem prihaja do enormnih razlik v plačah mladih in starejših delavcev za približno enako delo. Ukine se dodatek za izmensko delo (to je delovni čas od 06:00 zjutraj do 22:00 zvečer). Dodatek za nočno delo (22:00 do 06:00) znaša 10 % na osnovno plačo zaposlenega doseženo z napredovanji v plačilnih razredih. Dodatek za praznično in nedeljsko dnevno delo znaša 30%. Za nočno praznično in nedeljsko delo se prišeje še dodatek v višini 10% za nočno delo. Nadure, do max. 20 ur mesečno se obračunajo po normalni tarifi, ki velja za navadne ure. Dodatki za nočno in praznično/nedeljsko delo se za te ure (če so opravljene v teh terminih) obračunajo od osnovne plače z doseženim plačnim razredom in dodajo pod postavko dodatki. Nadure nad 20 opravljenih ur se koristijo v naslednjih mesecih in se ne morejo izplačati. Navedeno je potrebno uskladiti zato, ker prihaja do enormnih razlik med mladimi in starejšimi delavci in med delavci, ki delajo v izmenah in tistimi, ki delajo zgolj v dnevni izmeni. To je zlasti pereče v vojski, policiji, carini... (Npr. mladi pravosodni policist, ki vsakodnevno opravlja najbolj zahtevna spremstva na sodišče, je dejansko krepko slabše plačan od njegovega kolega, ki dela v zaporu na oddelku v izmeni. To seveda ni razvrednotenje prazničnega/nedeljskega in nočnega dela temveč poskus neke optimizacije in pravične porazdelitve plačne pogače.) Glede prevoza na delo se delavcu odmeri najbližja vozna pot, to je razdalja v kilometrih od kraja stalnega bivališča do kraja zaposlitve. Na to razdaljo se mu obračuna tkim. kilometrina, ki naj znaša maloprodajno ceno 6 litrov neosvinčenega 95 oktanskega bencina na 100 km. To je dejanska poraba osebnega avtomobila nižjega cenovnega razreda. Mislim, da je plačan bencin v teh kriznih časih več kot dovolj. Seveda naj se na željo zaposlenih opravijo tudi prerazporeditve bližje domačemu kraju. (Nesmiselno je, da se policist/vojak vozi iz Maribora na delo v Postojno. Naj se dajo tistim, ki to želijo - mlade družine, na razpolago tudi službena stanovanja.) Le tako bomo rešili stalne spore okoli višine prevoznih stroškov. Glede malice pa naj se vsak delavec sam odloči ali bo koristil pol ure odmora za malico ali bo prejemal denarno nadomestilo (refundacijo) za malico in bo čas za malico (če bo seveda malical) nadomeščal iz svojega mesečnega fonda opravljenih ur. Vsakdo se ima pravico odločiti za tisto (eno opcijo) katera je zanj ugodnejša. (Delavcem v neposrednji proizvodnji naj ostane pravica do odmora za malico kot tudi plačana malica, zaradi samih pogojev dela!) Vem, da bodo moji predlogi naleteli na neodobravanje vendar je to edini način, da rešimo obstoječa delovna mesta in preprečimo odpuščanje iz javnega sektorja. Vedeti moramo, da vlada ugotavlja, da je 15% delavcev preveč. Še to! Vsem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za upokojevanje se ob izpolnitvi prvih rednih pogojev prekine delovno razmerje. Tistim, ki jim je vlada že izdala odločbe o podaljšanju zaradi poteka nemotenega delovnega procesa pa se delovno razmerje prekine nemudoma ob poteku podaljšanja (ni novih podaljšanj!). Prevetri se obstoječa podaljšanja, če so bila odobrena neupravičeno (poznanstva, pritiski...) se odpusti tako upravičenca kot tudi predstojnika, ki je podaljšanje odobril (podpisal)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3544.txt Sony Globokar 5 3544 2012-09-21 5 4760 Nezadostna podpora 2012-08-23 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3544 Takojšen dvig DDV, obdavčitev dobičkov in izterjava neplačanih davkov. "Predlagam vladi R Slovenije takojšen dvig DDV-ja in sicer tako višje kot nižje stopnje za 3 odstotne točke. Le tako nam ne bo treba prositi za finančno pomoč iz Bruslja. Prav tako predlagam, da se na vse plače zaposlenih v R Sloveniji (tiste nad 500 €) uvede dodatni 5 % davek in sicer začasni tkim. protikrizni davek. Davek se odvaja direktno v državni proračun. S tem zagotovimo sredstva za normalno funkcioniranje države. Po ugotovitni določenega % gospodarske rasti (UMAR) se davek ukine. Prav tako se dodatno izredno s 5 % obdavčijo vsi dobički pravnih in fizičnih oseb. Tu ne gre za obdavčitev transakcij temveč čistih dobičkov. Tudi ta sredstva se odvajajo direktno v državni proračun. Po ugotovitvi določenega % gospodarske rasti (UMAR) se ta davek na dobiček ukine. Uvedba navedenih začasnih davkov je potrebna zaradi normalnega funkcioniranja države. Prav tako se zahteva od DURS-a takojšnja izterjava neplačanih davkov. V primeru nezmožnosti plačila pa se gre v zaplembo in prodajo premoženja na javni dražbi. Posamezniki se skrivajo za plačilno nesposobnostjo (insolventnostjo) denar pa vlagajo drugam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3556.txt Sony Globokar 14 3556 2012-09-26 7 811 Nezadostna podpora 2012-08-28 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/3556 Zaposlovanje/razpisi/vse na enem mestu "Predlagam vladi. Moje izkušnje so stare že skoraj 10 let in nič ne kaže, da bi bilo danes kaj drugače, preglednejše. Takrat sem namreč kot mlad in neizkušen diplomant iskal službo na skoraj vseh šolah v radiusu 50km, si pri tem nabral nemalo izkušenj, praks in znanj s področja delovnega prava. Moja zgodba/mnenje je sledeče. Javni razpisi - potreba po delavcu. Zakonodaja je takrat omogočala, da lahko delodajalec v primeru, da že ima za njega ustreznega kandidata objavi potrebo na zavodu z oznako ""brez posredovanja zavoda"" in zavod za zaposlovanje, kamor je delodajalec sicer po zakonu obligiran javiti potrebo po delavcu, to zato ni objavil na svojih oglasnih deskah oziroma internetni strani. Sicer zakonu zadoščeno, po drugi strani pa se s tem precej zoži krog potencialnih dobrih kandidatov oziroma možnost izbire najboljšega. Seveda, če ima delodajalec kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in je z njim iz preteklih izkušenj zadovoljen, potem je tak način zaposlovanja korekten, zmanjšuje birokracijo, če pa se ta mehanizem zlorablja za namene prekrivanja preb po delu zato, da jo vidi čim manj izkalcev zaposlitev oziroma zato, da se nanj prijavi zgolj dotična oseba, oziroma oseba, ki razpisnim pogojem niti ne ustreza (nima pogojev), potem pa je tak način sporen in bi moral biti ustreno sankcioniran. Slednji primer je primer, ko npr. direktorji, ravnatelji ""skrivajo"" razpise oziroma za določen čas zaposljujejo študente, prijatelje /.../ z izgovorom, da je bila pač ta oseba/zaposleni edina prijavljena na razpis oziroma je kot zakoniti zastopnik moral zagotoviti ""delavca"". Primer slabe prakse/izigravanja delovne zakonodaje? Predlagam vladi, da v kolikor je več kot očitno, da je v javnem zavodu oziroma gospodarskem subjektu v večinski lasti države prišlo do zaposlitve določenega delavca na opisan sporen način, da se delavcu prekine delovno razmerje po zakonu, direktor/ravnatelj je sankcioniran, razpis se ponovi z JAVNO objavo ""s posredovanjem"" zavoda za zaposlovanje. Tako je bilo pred cca. 10 leti in nič ne kaže, da je danes kaj drugače. Javni zavodi lahko, če lahko sami zagotovijo javnost objave potrebe po delu, razpis preprosto objavijo na svoji oglasni deski, internetni strani, lokalnem časopisu /.../ in je zakonu zadoščeno, kar pa pomeni, da lahko tako prakso znova štejemo med zavajajočo, saj tako objavljeni razpisi največkrat ostanejo prezrti s strani večine potencialnih kandidatov/delavcev. Kdo pa bere, gleda, posluša ""vse""? Živimo v času nenehnih sprememb, ekonomske, gospodarske krize in prav bi bilo da se načelo enakosti za vse zagotovi danes bolj kot kdajkoli poprej. Zato predlagam, da javni zavodi, gospodarske družbe v večinski državni lasti morajo po zakonu objaviti potrebo po delavcu na zavodu za zaposlovanje, zavod pa te razpise javno objavi na svoji spletni strani v dveh rubrikah: 1. ""delodajalec želi najboljšega kandidata za razpisano delovno mesto"" in 2. ""delodajalec izpolnjuje zakonsko obvezo javne objave"". Ali podobno ... Možnost 2 je sicer v praksi že ""dostopna"" na zavodih za zaposlovanje, vendar je pot do nje zelo trnova in boleča ... Torej predlagam načelo transparentnosti s sismom vse na enem mestu (nptr. spletni portal). Privatni/realni sektor se lahko izozame iz predloga. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3561.txt janči 0 3561 2012-09-27 3 3943 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Analiza obstoječega stanja Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07-Odl. US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09-Odl. US, v nadaljevanju ZDR) v poglavju o pravicah in obveznostih strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi kot obveznost delodajalca določa formalno javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela z določenimi izjemami. Element ustavno varovane svobode dela (49. člen Ustave RS) je namreč tudi pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji. Obe ustavni določili pa je mogoče uresničiti samo, če so razpoložljiva delovna mesta javno objavljena. Izjeme od obveznosti javne objave se lahko določijo samo z zakonom (24. člen ZDR). ZDR sicer izrecno ne opredeljuje, kakšne načine objave je šteti za javno objavo, vendar je iz celotnega besedila 23. člena mogoče zaključiti, da se javna objava nanaša na objavo v sredstvih javnega obveščanja oziroma na objavo izvedeno preko Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod). V skladu z Zakonom o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 – v nadaljevanju: ZUTD), so delodajalci dolžni zavodu pošiljati prijave prostih delovnih mest oziroma vrst dela z določenim rokom za prijavo in pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje dela, razen, kadar sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem ali kadar se po ZDR sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, ga javno objavi na željo delodajalca (ta lahko zagotovi javno objavo tudi na drug način) in v primeru, ko delodajalec to želi, izvede vse postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Zavod v dogovoru z delodajalcem prosta delovna mesta ali vrste dela posreduje v objavo tudi sredstvom javnega obveščanja. V skladu z določbami Pravilnika o prijavi in objavi prostega delovnega mesta ali vrste dela, postopku posredovanja zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 105/10 – v nadaljevanju: pravilnik) mora zavod ob prejemu prijave prostega delovnega mesta ali vrste dela, v kateri delodajalec opredeli, da želi sodelovanje pri posredovanju kandidatov za zaposlitev, ugotoviti, ali so v evidencah, ki jih vodi zavod na podlagi določb ZUTD, vpisane osebe, za katere bi zaposlitev na tem delovnem mestu ali vrsti dela predstavljala ustrezno ali primerno zaposlitev in: ponuditi prosto delovno mesto ali vrsto dela tistim osebam, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta ali vrste dela, preveriti njihovo usposobljenost in pripravljenost, se z delodajalcem dogovoriti o načinu sodelovanja ter izvesti napotitev dogovorjenega števila najustreznejših kandidatov. Zavod ob izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto ali vrsto dela delodajalcu posreduje informacijo o napotenih kandidatih ter ga zaprosi za dostavo obvestila o izidu posredovanja, lahko pa tudi sodeluje pri zaposlitvenih razgovorih. Zavod pa ima v skladu z določbo 27. člena ZUTD možnost odklonitve posredovanja kandidatov delodajalcem z negativnimi referencami, o katerih vodi evidenco v skladu z določbo pete alineje prvega odstavka 123. člena ZUTD, vse dokler so vpisani v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Analiza predlogov in razlogi za njihovo (ne)primernost Opustitev obveznosti javne objave prostih del, upoštevaje zgoraj navedeno določbo Ustave RS, v kateri je zapisana ena od človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin, je možna le v izjemnih primerih, določenih z ZDR. Pri tem poudarjamo, da so bile v okviru priprave novega ZDR podane zahteve po črtanju obveznosti javne objave prostega dela, in sicer z vidika poenostavitve postopka sklepanja pogodbe o zaposlitve oziroma z vidika odprave administrativnih ovir pri zaposlovanju. Glede na to, da sta prosta izbira zaposlitve in enakopraven dostop do delovnega mesta človekovi pravici, določeni v Ustavi RS, Vlada RS ne odstopa od uveljavljene ureditve v ZDR. Po presoji prejetega predloga menimo, da sklenjenih pogodb o zaposlitvi v primerih, ki jih opisuje predlagatelj, ni primerno niti mogoče reševati z modifikacijami samega instituta javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v povezavi z obveznostjo njegove predhodne prijave pri Zavodu RS za zaposlovanje. Če delodajalec ne spoštuje zakonske zahteve po objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, se opustitev obravnava kot prekršek, za katerega se lahko delodajalec kaznuje z globo. Razen kazni za prekršek ZDR neposredno ne določa ničesar, kar bi lahko vplivalo na obstoj delovnega razmerja oziroma veljavnost pogodbe o zaposlitvi, ima pa ZDR posredne določbe v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi brez predhodne objave in posledicami take sklenitve. Prvi odstavek 11. člena ZDR namreč določa, da se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. Ničnost in izpodbojnost pogodbe sta dve obliki neveljavnosti pogodb, ki ju ureja 12. člen ZDR. Pri ničnosti in izpodbojnosti gre za vprašanje izpolnjevanja predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi in vprašanje pravnih posledic napak ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pri presoji ničnosti in izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi se torej smiselno upošteva ureditev v Obligacijskem zakoniku. V primeru ničnosti pogodbe kakor tudi v primeru razveljavitve izpodbojne pogodbe nastane kot temeljna obveznost obojestranska restitucija (povrnitev tistega, kar je bilo prejeto na podlagi nične oziroma izpodbojne pogodbe), če pa do tega ne pride, je potrebno ustrezno denarno nadomestilo. Upoštevaje navedeno ureditev menimo, da so določbe ZDR, ki se nanašajo na obveznost objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, zadostne in ustrezne. Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki želi objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, je torej v javni objavi slednjega, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Zavod pa je pri sprejemanju (predhodnih) prijav prostih delovnih mest oziroma vrst dela le posrednik, obveznosti iz tega naslova so mu naložene zgolj v zvezi z napotovanjem brezposelnih oseb na objavljena prosta delovna mesta. V predlogu novele ZUTD se obveznost prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz omenjene določbe ZUTD ukinja (obveznost javne objave s strani zavoda pa bo veljala le za javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države), ne glede na to pa je z vidika veljavnega ZUTD potrebno pojasniti, da je obveznost, ki izhaja iz trenutno veljavne sistemske ureditve področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, zgolj prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela zavodu, v okviru katere pa ni možno selekcioniranje teh prijav zaradi ugotavljanja dejanskega namena delodajalca, ki ga v primerih, kot jih navaja predlagatelj, želi doseči z javno objavo; tudi v primeru, če bi sledili predlogu in bi zavod delodajalca z vzpostavitvijo ustreznih rubrik zavezal k »razkritju njegovih namenov«, opisanih ravnanj delodajalcev ne bi bilo mogoče v celoti preprečiti. Prav tako smo zadržani do predloga za vzpostavitev enotnega spletnega portala za omogočanje transparentnega dostopa do vseh javno objavljenih prostih delovnih mest, saj je to v veliki meri omogočeno že v skladu z veljavno zakonodajo. Zavod na zahtevo delodajalcev javno objavi večino prostih delovnih mest, po predlogu novele ZUTD pa bo to, kot že navedeno, postala obveznost za celoten javni sektor ter za gospodarske družbe v večinski lasti države." 2012-11-15 2012-08-29 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3561 ZmanjÅ¡anje davka na motorna vozila (DMV) "Predlagam, da vlada/parlament bistveno zmanjšata DMV, z rastjo katerega sta dosegli nasprotni učinek. Upad prodaje prestižnejših vozil in motociklov je enormen, zato država dobi smešne zneske iz naslova DMV, istočasno pa bistveno manj dobi tudi DDV, saj se taka vozila skoraj ne prodajajo več. Zadnji popravek DMV je celo povzročil uničenje prodaje motociklov nad 1000 ccm, istočasno pa so podjetniki, ki bi v Sloveniji kupili prestižnejše vozilo, množično začeli odpirati podjetja v tujini in tam kupovati vozila in jih tudi registrirati. DMV ne spodbuja prodaje, ne ustvarja prihodkov ne za gospodarstvo, niti davkov za proračun." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3581.txt boštjan laba 7 3581 2012-10-04 2 3535 Nezadostna podpora 2012-09-05 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3581 Plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS - Zavod za zdravstveno zavarovanje Sloveni "Predlagal bi, da se na področju plačevanja položnic za obvezno zdravstveno zavarovanje še posebej v teh časih nekaj spremeni. Namreč plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je s 1.1.2012 prešlo tudi na breme brezposelnih oseb in si ga morajo po novem plačevati same (v kolikor niso prejemniki socialne pomoči). Prej so jim te obveznosti krile oz. plačevale občine. Menim, da je trenutno na enotah ZZZS še vedno toliko zaposlenih delavcev, da bi lahko na vsaki izmed enot ZZZS uvedli interne blagajne, ali pa bi se uredilo kako drugače in bi se uvedla možnost plačevanja teh položnic tudi na občinah RS, kjer se že sedaj lahko plačuje nekatere položnice slovenskim koncesjonarjem brez provizij (položnice za elektriko, vodo, kanalizacijo, ogrevanje, vrtec,...) Za nastalo krizo in vsakodnevno večanje brezposelnosti so zelo, zelo krive banke in ni potrebno, da jih ti ljudje, ki so utrpeli izgubo dela, še posebej v teh časih oskrbujejo in nagrajujemo z plačilom provizij za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če upoštevamo minimalne zneske za plačila oz. provizije na položnice in število zavarovancev obveznega zavarovanja, opazimo da ta znesek na koncu meseca vseeno ni tako majhen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3585.txt Gregor K.Levin 1 3585 2012-10-04 1 5148 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje V Zavodu za zdravstveno zavarovanje se ves plačilni promet izvaja brezgotovinsko in poteka preko računa pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet.Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, za katere je nadzornik ZZZS (za zavarovance po 11., 12., 13., 14. in 20. točki  prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) lahko zavarovanci brezgotovinsko poravnajo na naslednje načine: s plačilnim nalogom,preko e-računa,z direktno obremenitvijo. Plačevanje obveznosti preko e-računa ali z direktno obremenitvijo je stroškovno ugodnejše kot plačevanje s plačilnim nalogom. Stroški izvedbe plačilne transkacije na osnovi teh dveh oblik plačevanja so določeni s tarifo poslovne banke, v določenih bankah in pod določenimi pogoji pa so te transakcije tudi brezplačne.Menimo, da zagotavljamo dovolj širok nabor možnih načinov brezgotovinskega plačevanja. K vzpostavitvi plačevanja obveznosti preko občin nismo pristopili, ker temelji na gotovinskem poslovanju in je vložek za podporo tega sistema nesorazmeren s pridobljenimi koristmi." 2019-08-13 2012-09-05 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/3585 VOJNI DAVEK - Davek naj plačajo napadalci - OBDAVČIMO OKUPATORJE Pozdravljeni, predlagam začasno zakonsko odredbo, ki bi z dodatnim 10-20 % vojnim davkom obdavčila vse Ameriške produkte, ki se prodajajo v Sloveniji. Podoben zakon bi lahko predlagali tudi drugim Evropskim državam. Ko Amerika preneha z vojnimi zločini zoper človeštvo in vrne svoje vojake v Ameriko preneha veljava zakona o dodatni obdavčitvi. Zakaj ? Zato, ker Američani neupravičeno in s slabimi izgovori napadajo Afganistan in druge z Nafto bogate države.Pred leti so začeli tudi vojno z Irakom z izgovorom o orožju za množično uničevanje, ki se nahaja v Iraku. Nikoli ga niso našli ! To je bil samo izgovor,da so lahko zaslužili s smrtjo drugih! Predlagam torej 10-20 % vojni davek za vse izdelke držav, ki so v vojnem stanju in napadajo tuje ozemlje. Lahko se zakon napiše tudi tako : ...Kot protikrizni ukrep vlada RS razglaša novo obdavčitev izdelkov izdelanih izven Evropske Unije v državah , ki s svojimi vojaškimi silami napadajo in okupirajo ozemlje drugih držav. Obdavčitev velja dokler se okupacijske sile ne vrnejo na svoje ozemlje in prenehajo z ubijanjem. Davek je naravnan proti vojnim dobičkarjem in v podporo miru na svetu ! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/359.txt Miha Vake 11 359 2010-02-02 6 4676 Nezadostna podpora 2010-01-02 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/359 Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela "Predlagam, da se povračilo stroškov prevoza na delo in z dela uredi na pravičen in pregleden način, ki bo tudi pripomogel k varčevanju. Primer iz prakse: Dva sodelavca: 1. oddaljen 30 km od delovnega mesta, 2. oddaljen 12 km od delovnega mesta. Oba se vozita z lastnim prevozom. Prvemu zaradi trenutne zakonodaje oz. pravil pripada kilometrina, drugemu stroški javnega prevoza. Kilometrina se obračuna v odvisnosti od dejansko opravljenih delovnih dni. Stroški javnega prevoza se povrnejo za cel mesec, če je delovec v službi vsaj 10 dni v mesecu. Oba sodelavca sta bila v avgustu v službi 10 dni. Povračilo stroškov: 1. sodelavec: 60 km x 10 dni x 8% cene bencina...= cca 72 € 2. sodelavec: mesečna vozovnica (na javnem pravozu se enkrat presede) = 82.8+97,20= 180 € Predlog: Stroški prevoza na delo in z dela naj se za vse obračunajo po kilometrini, da pa ne bo prizadeta tista manjšina, ki se dejansko vozi z javnim prevozom, naj se tem obračunajo stroški na podlagi predloženega računa za nakup mesečne vozovnice oz. računov za nakup posameznih vozovnic. Tako bo dejansko nekaj privarčevanih sredstev, odpravljena bo prav ""smešna"" zakonodaja, manj bo administriranja!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3593.txt OKI 16 3593 2012-10-09 17 3121 Nezadostna podpora 2012-09-10 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/3593 Varčevanje v javnem sektorju, ohranitev delovnih mest , približevanje Evropi.... "Vladi R Slovenije predlagam, da v javni upravi ukine povračilo stroškov prevoza na delovno mesto, plačano malico (polurni odmor ostane!) jubilejne nagrade (za10, 20 in 30 let dela), dodatek za minulo delo, dodatek za izmensko delo ter zmanjša dodatke za nočno in nedeljsko/praznično delo ter omeji število opravljenih nadur (nove zaposlitve!). Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša 1 povprečno slovensko bruto plačo, ostane pa dodatek za stalnost (to je zvestobo delodajalcu). Večina ukinjenih dodatkov je deloma že zajeta v napredovanjih oz. delavčevih plačnih razredih (velja za javno upravo). Kot vemo, sta bila tako plačana malica kot prevoz na delo socijalna korektiva, ki sta nekoč omogočala polno zaposljivost vsega prebivalstva na teritoriju države, ne glede na oddaljenost od delovnega mesta in umetno zviševala najnižje plače. (Vemo, da je brezposelnemu po nekaj mesecih na vrata stanovanja pozvonila ljudska milica in ga vprašala, če si misli najti kakšno službo.) Navedeno je potrebno zaradi ohranitve delovnih mest in zagotovitve denarja za maso plač, od katerih je odvisna višina prispevkov in davkov (zdravstvo, SPIZ, državni proračun... Sam se spominjam še časov, ko so obrtniki in gradbena podjetja delavcem izplačevala minimalne plače ostanek pa v kuverti (se pravi, da za te zneske nikoli niso bili plačani davki in prispevki pa tudi delavec nikoli ni dobil spodobne pokojnine in tudi če je postal višek je dobil minimalno nadomestilo in odpravnino). Slovenska javna uprava pa tudi gospodarstvo morata dolgoročno težiti k približevanju evropskim plačam. Od višine plač bo odvisna tudi višina pokojnine (tam ne bo prevoza, ne malice itd.) V Evropi pa vemo, da so malica, prevoz itd. lahko kvečjemu stvar individualnega dogovora med zaposlenim in delodajalcem ne pa nujnost. Seveda pa Evropa za uspešna podjetja pozna 13-to plačo, božičnico in še kaj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3595.txt Sony Globokar 4 3595 2012-10-04 13 940 Nezadostna podpora 2012-09-05 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/3595 Davek na plastično embalažo "Ministrstvu za okolje in prostor predlagam, da se uvede davek na plastično embalažo za vse izdelke, ki bi lahko imeli drugačno embalažo. Na plastiko, ki se ne more reciklirati, pa naj bi bil davek vsaj 200 % večji. S tem bi zmanjšali količino odpadne plastike in povečali količino ločenih in zbranih plastičnih odpadkov za recikliranje. Absurdno je, da vsak še tako majhen izdelek pakirajo v velike plastične embalaže. Velikokrat je plastike precej več, kakor samega izdelka. Prav tako je potrebno zmanjšati vodo v plastenkah, saj je to škodljivo za okolje in tudi za zdravje, ker plastika počasi migrira kemične sestavine v hrano. Posebej pa bi morali prepovedati posode in tulce za nagrobne sveče iz nereciklirne plastike, saj je tega v Sloveniji ogromno. Čas je, da ekološki davek uvedemo ne samo pri odpadkih, ampak tudi pri izdelkih, saj so prav izdelki glavni vzrok za odpadke. Menim, da bi lahko to idejo plasirali tudi v EU. Mare Dolenc, Ljubljana" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/36.txt Mare Dolenc 4 36 2009-12-10 12 8274 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Pri sprejemanju podzakonskih aktov s področja ravnanja z odpadki je potrebno upoštevati Zakon o varstvu okolja. Le-ta določa, da se onesnaževanje okolja obdavčuje z okoljskimi dajatvami. Osnova za določitev takšne dajatve je vrsta, količina ali lastnost odpadkov ali vsebnost okolju škodljivih snovi v surovini, polizdelku ali izdelku. Za vso embalažo, dano v promet v RS, se tako plačuje okoljska dajatev v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Za embalažo, izdelano iz polivinil klorida ali polimerov iz drugih halogeniranih olefinov, se bo od leta 2011 dalje plačevala 1.500-krat višja okoljska dajatev kot za ostale vrste embalaže. Hkrati se za embalažo, ki je narejena iz biološko razgradljivih snovi, plačuje 10-krat nižja okoljska dajatev kot za ostale vrste embalaže. Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo določa Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju: Uredba). S to uredbo so v naš pravni red prenesene zahteve Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Člen 18 te direktive določa, da države članice na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive. To določbo je treba še posebej pozorno upoštevati pri načrtovanju katerihkoli nacionalnih ukrepov, s katerimi bi prepovedali posamezne proizvode na ozemlju države članice. Če bi se takšna prepoved izrecno nanašala na proizvode, ki jih dovoljuje Direktiva 94/62/ES, bi bila ta prepoved v nasprotju s členom 18 te Direktive. Embalaža se v RS lahko da v promet, če izpolnjuje zahteve glede izdelave in sestave embalaže ter njene primernosti za ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, kot so določene v Uredbi. Izpolnjevanje teh zahtev se dokazuje z izjavo o skladnosti, ki mora biti pripravljena v skladu z veljavnimi standardi (SIST EN). Na Ministrstvu za okolje in prostor zato menimo, da dodaten davek na posamezno vrsto embalaže ni potreben. Zakonodaja povsem natančno določa obveznosti vseh akterjev, ki vstopajo v življenjski krog embalaže, od njene proizvodnje, dajanja v promet in uporabe, do končnega ravnanja z odpadno embalažo (recikliranje, predelava, odstranjevanje). Z uvedbo novega, še zlasti pa tako visokega davka na plastično embalažo, ki se ne more reciklirati, kot je predlagan v predlogu 36, bi nedvomno ovirali dajanje tovrstne embalaže v promet." 2010-01-19 2009-11-11 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/36 Pokojninsko zavarovanje - zavajanje ljudi "Vladi predlagam, da neha zavajati ljudi z uporabo termina ""pokojninsko zavarovanje"". Ne gre namreč za nikakršno zavarovanje, saj niso izpolnjeni osnovni pogoji za zavarovanja: 1. Ni definirana višina izplačila v primeru nastopa zavarovalnega dogodka (upokojitve) 2. Ni definirano kdaj nastopi zavarovalni dogodek (upokojitvena starost se je npr. v zadnjih 20 letih povišala za ca. 10 let). 3. Ni določena višina mesečne premije (prisepvna stopnja se stalno spreminja oz. zvišuje). Ne gre torej za nikakršno zavarovanje, saj država kot ""zavarovalnica"" ne jamči popolnoma nič! Še več, država ves čas opozarja, da kljub plačevanju min. 300 EUR mesečno za zavarovanje, ne pričakujmo pokojnine oz. naj za le-to poskrbimo kar lepo sami. Neverjetno, da večina ljudi še vedno misli, da se prispevki za ""pokojninsko zavarovanje"", ki so prikazani na plačilni listi, akumulirano na nekem posebnem računu in jih bodo ob upokojitvi lahko koristili ! Vladi zato predlagam, da se na plačilni listi prepove uporaba termina ""prispevki za pokojninsko zavarovanje"" in se namesto tega uporabi termin ""prispevek za upokojence""." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3609.txt ahac36 nuncij 2 3609 2012-10-11 2 682 Nezadostna podpora 2012-09-12 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/3609 KONCESIJE V SPLOŠNEM ZDRAVSTVU "Predlagam strožji nadzor nad koncesionarji splošne prakse ali celo ukinitev splošnih zdravniko, razen morda v naseljih. Za manjše zdravsvene probleme bi bile dovolj medicinske sestre, za drugo pa zadostujejo špecialisti, ker vsak človek sam dobro ve, kje ga boli. Koncesinarji zlorabljajo zdravstveno blagajno, postavljajo napačne diagnoze in napačna zdravila, skratka radi zavlačujejo, si na tak način zagotavljajo večje število obiskov in s tem žrejo proračunski denar. Hvala in lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3620.txt arron 2 3620 2012-10-11 2 631 Nezadostna podpora 2012-09-12 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/3620 Ureditev tovornega prometa "Približno 14 dni nazaj sem se v koloni peljala po avtocesti iz Kopra proti Ljubljani. Na prehitevalnem pasu osebna vozila, na drugem pa kolona tovornjakov; če pa si pogledal registrske tablice, pa še večja katastrofa - mogoče vsak 15 tovornjak s slovensko registrsko tablico. Cestnina naj bi bila dajatev za obrabnino ceste. 20.000 osebnih avtomobilov ne neredi toliko škode na cesti kot pravilno osno obremenjen tovornjak (če je tovornjak pretežek, se škoda še eksponentno poveča). Torej tovornjaki plačujejo bistveno prenizko cestnino (oz. je cestnina za osebna vozilla bistveno prevelika). Vlada bi morala povečat cestnino za tovornjake do te mere, da bi jim bil prevoz po železnici cenejši. Hkrati pa bi se SŽ in vlada dogovorila za neko bolj normalono ceno prevoza in bi le ta moral biti reden (glede na št. tovornjakov bi bil ta večkrat dnevno). Tako bi vsi tuji tovornjaki šli na vlak, pa tudi iz Mb, Lj... do Kopra se ne bi vozili po cesti. Pozitivni učinki bi bili vsaj sledeči: - življenjska doba cest bi se bistveno podaljšala in dolgotrajno gledano bo potrebno bistevno manj denarja za popravilo cest -bistevno manj izpučnih plinov -boljša prometna varnost (kolikokrat tovornjak prehiteva drug tovornjak na avtocesti, ker je ta za 5 km/h hitrejši in s tem naredi zastoj na prehitevalnem pasu in s tem možnosti naleta) -velika finančna spodbuda za SŽ (ne bo potrebno zalagat davkoplčevalski denar za njihov obstoj) -šoferji tovornjakov bi v tem času, ko je tovornjak na vlaku, lahko počivali; z zakonom je določeno, da morajo na 4,5 ure vožnje 45 min počivati. S tem se poveča varnost v prometu in hkrati bi lahko prepotovali našo državo tudi v nedeljo, ko velja prepoved vožnje za tovorna vozila -s povečanjem cestnine bi malo omejili poplavo uvožene (nekakovostne) hrane, kar bi spodbudilo prodajo domače hrane in tako povečalo domačo samooskrbo (trenutno je to v katastrofalnem stanju) in tudi živilsko industrijo" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3627.txt Monika1907 0 3627 2012-10-11 2 1665 Nezadostna podpora 2012-09-12 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3627 Pogodbena dela zaposlenih v javni upravi "Ne zdi se mi pravično dejstvo, da lahko redno zaposleni v javni upravi ali družbi, ki je v državni lasti, poleg rednega delovnega razmerja na določenem delovnem mestu z določenim delokrogom del in nalog, podobna (ali morda kar ista ??!) dela opravlja (in seveda dodatno služi) preko npr. popoldanskega s.p., saj se mi zdi, da gre tu za navzkrižje interesov, predvsem pa, da bi moral zaposleni ta dela opraviti bodisi v okviru svojega rednega delovnega razmerja bodisi bi morala inštitucija kot delodajalec skleniti delovno razmerje (lahko tudi za krajši delovni čas) z drugim človekom (saj imamo brezposelnih kar nekaj). Ne zdi se mi pravično iz razloga, ker v takšnem dvojnem razmerju (enkrat kot zaposleni v javni upravi, enkrat kot samostojni podjetnik) sčasoma zaposleni vedno bolj deluje v smeri lastnega interesa (preko pogodbe) in vse manj v okviru svoje redne zaposlitve (ker mu je že tako in tako zagotovljeno plačilo). Zato predlagam, da vsi ministrski resorji in družbe v državni lasti izvedejo pregled o obstoju takšnih pogodb in zaposlenim, ki izvajajo enaka ali podobna dela po dveh pogodbah, eno od teh odpove !" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3628.txt capi 0 3628 2012-10-11 3 1960 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo v nadaljevanju posreduje odgovor na predlog državljana št. 3628: Pogodbena dela zaposlenih v javni upravi. Državljan ugotavlja, da lahko redno zaposleni javni uslužbenci v javni upravi ali družbi v državni lasti podobna dela, kot jih opravljajo v dopoldanskem času, popoldne opravljajo še preko s.p. in predlaga odpoved ene izmed obeh pogodb. Ker je so v predlogu zelo na splošno določeni subjekti, za katere naj bi predlagana ureditev veljala, to so »redno zaposleni v javni upravi ali družbi, ki je v državni lasti«, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo uvodoma pojasnjuje, da je v drugem odstavku 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavr-E; v nadaljnjem besedilu: ZJU) določeno, da javni sektor sestavljajo: državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi; druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po ZJU. V zvezi z morebitno prepovedjo opravljanja dodatne dejavnosti se za javne uslužbence, razen tistih, ki delo opravljajo na uradniških delovnih mestih v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR), ki v 35. členu ureja prepoved škodljivega ravnanja ter določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prepoved škodljivega ravnanja se torej nanaša tako na povzročitev materialne ali moralne škode kot tudi drugih ravnanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Ni torej nujno, da škoda dejansko nastane. Zadostuje že verjetnost, da bi lahko neko dejanje delodajalcu škodovalo. Nadalje ZDR v 32. členu izrecno določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer so s predmetnim vprašanjem povezane predvsem določbe ZDR, ki urejajo prepoved konkurence. Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Smisel konkurenčne prepovedi je varovanje delodajalčevega poslovnega interesa, zato bo delavec lahko opravljal takšna dela, če bo delodajalec s tem pisno soglašal. Glede prepovedi opravljanje dejavnosti in konflikta interesov za uradnike in tudi uradnike na položajih pa se uporablja 100. člen ZJU. V prvem odstavku tega člena je določeno, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če je dejavnost v nasprotju s konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja; če bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela; če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne; če je opravljanje dejavnosti v škodo ugleda organa. V drugem odstavku 100. člena ZJU je določena dolžnost obveščanja, v kolikor uradnik začne opravljati dejavnosti, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom. Opravljanje take dejavnosti prepove predstojnik s sklepom, kar ureja tretji odstavek. Izjeme dolžnosti sporočanja in omejitev predstavljajo v skladu s četrtim odstavkom 100. člena ZJU znanstveno in pedagoško delo, delo v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oz. delovanje v političnih strankah. Za uradnike na položajnih delovnih mestih (generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi, predstojnik vladne službe, načelnik upravne enote ali direktor občinske uprave) pa je v petem odstavku 100. člena ZJU dodatno določeno, da ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oz. kulturne dejavnosti. V šestem odstavku iste zakonske določbe pa je nadalje določeno še, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20 % delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. V navedenih primerih se takšno sodelovanje lahko prepove, vendar javnemu uslužbencu na položajnem uradniškem delovnem mestu, pri čemer pa civilna sankcija ničnosti zadane tudi pravne osebe, v katerih ima javni uslužbenec in druge osebe, naštete v omenjeni zakonski določbi, več kot 20 % delež. Za odločitev v zvezi z vprašanjem opravljanja drugih dejavnosti poleg opravljanja nalog na uradniškem delovnem mestu oziroma morebitnega obstoja konflikta interesov, je pristojen predstojnik organa, saj gre pri tem za odločanje o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo predlagatelju pojasnjuje, da presoja morebitnega obstoja konflikta interesov ni v pristojnosti le resornih ministrov (le v primeru, če je javni uslužbenec zaposlen na ministrstvu), ampak vsakega predstojnika organa državne uprave in lokalne skupnosti posebej, če ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v tem organu. Predstojnik organa mora torej v konkretnem primeru na podlagi vloge javnega uslužbenca presoditi, ali obstaja konflikt interesov oziroma, ali bi bilo opravljanje dejavnosti uradniku potrebno prepovedati. Pri svoji odločitvi mora torej upoštevati več okoliščin in dejstev, ki jih vsekakor kot predstojnik organa ali osebe javnega prava, v katerem javni uslužbenec opravlja delo, tudi najbolje pozna. Kot smo zgoraj že pojasnili, posebna omejitev velja za uradnike na položajih, pa tudi za inšpektorje v skladu z 15. členom Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu (Ur.l. RS, št. 56/02 in 26/07), ki ne smejo opravljati dejavnosti oziroma opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo, razen če gre za znanstveno in pedagoško delo. Ker pa se določba 100. člena ZJU uporablja le za javne uslužbence v javni upravi, pa želimo v zvezi z nasprotjem interesov za javne uslužbence opozoriti tudi na določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-UPB2, v nadaljevanju ZIntPK-B), s katerimi se je na podlagi določbe 4. člena tega zakona bistveno razširil krog posameznikov, ki jih zavezujejo določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Uradne osebe, ki morajo biti pozorne na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in morajo storiti vse, da se mu izognejo, so funkcionarji, uradniki na položaju, drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe ter člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Prav tako se je pojem zasebne koristi, ki je bistveni element nasprotja interesov, v skladu z določbami ZIntPK-B razširil tudi na nepremoženjsko korist ter osebne stike – tako po novem zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Nasprotje interesov pa ostaja definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Glede možnega nasprotja interesov pa ZIntPK uradni osebi (kamor v skladu z določbo 10. točke 4. člena tega zakona sodijo tudi poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja) v 38. členu nalaga, da ta v primeru, če ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvesti svojega predstojnika, če tega nima pa Komisijo za preprečevanje korupcije (komisija). Predstojnik ali komisija morata o obstoju nasprotja interesov odločiti v 15 dneh in o tem seznaniti uradno osebo. Prav tako pa na podlagi 39. člena ZIntPK komisija v primeru, če obstaja verjetnost, da je pri uradnih ravnanjih uradnih oseb obstajalo nasprotje interesov, lahko v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj uvede postopek ugotavljanja dejanskega obstoja nasprotja interesov in njegovih posledic. Upoštevaje navedena pojasnila bo torej uradnik, če bo ocenil, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristranskost in objektivno opravljanje del, moral o tem takoj obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Podobno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo predlagatelju pobude predlaga, da če je zaznal kršitev predpisov s področja preprečevanja konflikta interesov, naj o tem obvesti predstojnika organa, kjer je javni uslužbenec zaposlen, saj je le-ta odgovoren za zakonito, nepristransko in objektivno opravljanje nalog v organu, lahko pa tudi Inšpektorat za javno upravo, Inšpektorat RS za delo ali pa Komisijo za preprečevaje korupcije. Vezano na državljanov predlog, ki se deloma nanaša tudi na sklepanje pogodb, pa želi Ministrstvo za pravosodje in javno upravo pojasniti, da je bil letos sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, v nadaljevanju ZUJF) z namenom znižanja porabe proračunskih sredstev. S tem namenom se je zaradi večje kontrole nad javno porabo v javnem sektorju začasno prepovedalo sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb razen v izjemnih primerih, določenih v 184. členu. Uporabniki proračuna torej ne smejo sklepati avtorskih in podjemnih pogodb, razen na podlagi izrecno določene podlage v posebnih predpisih, ali kadar je avtorska in podjemna pogodba sklenjena za: za izvajanje strokovnih usposabljanj, strokovnih izpitov in preizkusov znanja, ki se izvajajo v za ta namen ustanovljenih organizacijskih enotah, za izvajanje znanstveno raziskovalnega dela za nemoteno delovanje javnih visokošolskih in raziskovalnih zavodov, za izvajanje posebnih projektov, če so za te projekte zagotovljena dodatna finančna sredstva, za izvajanje projektov institucionalne izgradnje, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih tujih sredstev, za pisno in ustno prevajanje v postopkih za priznanje mednarodne zaščite in postopkih policije s tujimi državljani, za izvajanje strokovnih opravil na področju arbitraže, za izvajanje prevajanja ali tolmačenja za potrebe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve in za izvajanje programov bilateralne tehnične pomoči. Uporabniki proračuna pa lahko na podlagi soglasja iz 186. člena ZUJFa sklepajo tudi druge avtorske in podjemne pogodbe. Namen določbe je v prevzemanju odgovornosti za porabo javnih sredstev. Vezano na predlog državljana o pripravi pregleda vseh sklenjenih pogodb pa pojasnjujemo, da je Vlada RS v okviru varčevalnih ukrepov na podlagi sklepa št. 41003-5/2012/5 z dne 29. 2. 2012 naložila predstojnikom neposrednih uporabnikov proračuna, da v skladu z načeloma učinkovitega in gospodarnega ravnanja s proračunskimi sredstvi takoj pristopijo k pregledu vseh že sklenjenih pogodb in sporazumov, ki vsebujejo finančne posledice za proračun države in druge blagajne javnega financiranja, in da, v kolikor ugotovijo ravnanja, ki niso v skladu s tema načeloma, takoj pristopijo k postopkom za odpoved teh pogodb oziroma k pogajanjem za spremembo pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Glede na pojasnjene pravne podlage za izvajanje nadzora nad sklenjenimi pogodbami kot tudi glede na dejstvo, da je vlada že izvedla pregled sklenjenih avtorskih in podjemnih pogodb ter upoštevaje določbe ZUJFa o racionalizaciji poslovanja na tem področju, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ugotavlja, da je pobuda državljana že realizirana." 2012-10-30 2012-09-12 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/3628 Znižanje davka na vse otroške plenice "Na Zavod iskreni.net. se je obrnilo precej družin, ki se sprašujejo zakaj je vlada znižala davčno stopnjo le plenicam za enkratno uporabo, ne pa tudi pralnim plenicam. Nova zakonodaja namreč predvideva v letošnjem letu znižanje davka izključno plenicam za enkratno uporabo, ne pa tudi pralnim plenicam, ki imajo številne prednosti tako za starše, dojenčke kot tudi za državo, saj uporaba pralnih plenic močno razbremeni državna odlagališča odpadkov. Vse več staršev se tako odloča za pralne plenice saj želijo dobro vsem. V teh kriznih časih pa bi jim prišlo prav, če bi se cene na račun nižjega davka znižale – tako kot naj bi se to zgodilo pri plenicah za enkratno uporabo. Zato se v Zavodu iskreni.net obračamo na vas s pobudo, da bi vlada znižala stopnjo davka tudi otroškim pralnim plenicam. Za zgled so nam lahko tudi ostale evropske in ameriške države, ki že več kot 10 let močno spodbujajo starše k uporabi pralnih plenic. Otroci se privadijo na kahlico približno pri dveh letih in pol. Do tedaj porabijo 5000-6000 pleničk za enkratno uporabo, iz česar »pridelajo« za 1,5 – 2 toni odpadkov, ki ne razpadejo v več kot 500 letih! To pomeni, da je v Sloveniji okrog 52.000 ton odpadkov letno samo od plenic za enkratno uporabo. V nasprotju s tem potrebuje en otrok približno 20 pralnih plenic (če so le te izdelane tako, da rastejo z otrokom, sicer nekaj več). Razen tega, da je ponudba pralnih plenic v sloveniji zelo velika, pa pralne plenice Racman proizvajajo v Sloveniji, šivanje le-teh pa zaposluje slovenske mamice in podpira slovensko gospodarstvo in ne tujih multikorporacij. Težave ne vidimo le v ekologiji in odpadkih, temveč tudi v zdravstvenih razlogih, kot so kemikalije, ki jih plenice za enkratno uporabo vsebujejo (od hormonskih motilcev, do vpojnega gela, ki povzroča različne zdravstvene težave …), dejstvo, da je temperatura previsoka in se dečkom pregrevajo moda idr. Kako je v tujini? V tujini se zavedajo, da ne gre le za količino odpadkov, temveč tudi neločevanje. Človeško blato ne sodi na deponije, temveč bi moralo biti odstranjeno v greznice, saj lahko na nesodobnih deponijah, pronica v podtalnico, bakterije pa lahko raznosijo tudi žuželke. Preventive so se lotili močnim propagiranjem in finančnimi subvencijami za nakup pralnih plenic. Subvencioniranje prakticirajo številne občine in regije v Avstriji, Italiji, Franciji, Angliji, Kanadi… V večini primerov subvencionirajo 50% od nakupa oz. od 100-200€ na otroka, odvisno od posamezne regije. Na nekaterih področjih v Avstriji pralne pleničke uporablja že 40% staršev. V Nemčiji je davčna stopnja za pralne plenice in plenice za enkratno uporabo enaka (19% za oboje)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/364.txt Zavod_iskreni_net 2 364 2010-02-03 16 8197 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi z zadevno problematiko seznanjamo, da je bilo na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09; ZDDV-1) s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 105/2009; PZDDV), ki je začel veljati 1. januarja 2010, pojasnjeno, da je nižja stopnja DDV med drugim uveljavljena tudi za plenice za otroke in odrasle pod tarifnima oznakama kombinirane nomenklature carinske tarife 4818 40 90 in 5601 10, kamor se, glede na vpojni material, iz katerega so ti sanitarni izdelki izdelani (celulozna vlakna, sintetična, umetna in druga tekstilna vlakna), uvrščajo otroške plenice in plenice za inkontinenco. V obeh primerih so to plenice za enkratno uporabo. Spremembo je Ministrstvo za finance, ob sodelovanju z Davčno upravo RS in Carinsko upravo RS, uveljavilo predvsem zaradi zagotavljanja enotnega izvajanja pravil o DDV v zvezi z dobavami istovrstnih izdelkov, saj naj bi se pred tem, v primerih dobav plenic za enkratno uporabo (kot medicinskih pripomočkov) za potrebe inkontinenčnih bolnikov, predhodno že plačeval DDV po nižji stopnji DDV in sicer na podlagi 4. točke Priloge I k ZDDV-1, ki določa nižjo stopnjo DDV za medicinske pripomočke. Sprememba ZDDV-1 v zvezi z vključitvijo plenic ni bila potrebna, saj ta v seznamu blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, za katere se uporablja nižja stopnja DDV, v 3. točki vključuje tudi izdelke za higiensko zaščito. Ministrstvo za finance je prispelo pobudo preučilo in bo tkane otroške plenice za večkratno uporabo vključilo v tretji odstavek 49. člena PZDDV, ki opredeljuje seznam izdelkov za higiensko zaščito iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1. Dopolnitev bo vključena v načrtovano spremembo Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 141/06, 52/07, 120/07 21/08, 123/08 in 105/09), ki je v pripravi." 2010-03-11 2010-01-05 37 https://predlagam.vladi.si/predlog/364 Učinkovitost javnih služb in organov "Delam v kolektivu, ki ima glavni namen izdajati odločbe in sklepe v upravnem postopku. Zaposleni opažamo in se čudimo kako nesposobne osebe se kadrujejo na položaje nižjih ali srednjih šefov. Imamo enega vodjo oddelka, ki je to postal po inerciji pred leti, ker je bil pač najstarejši. Zakonodaja na našem području dela se kar pogosto spreminja, vendar ta vodja tega ne spremlja tako kot bi se od njega pričakovalo. Sam ne zna napisati upravne odločbe, katere on kot vodja podpisuje drugim. Ko stranke vprašujejo o kakih poglobljenih problemih, jih on napoti na mlajšega sodelavca, češ ta bo to bolje vedel. Če mu kdo od podrejenih v pogovoru skuša dopovedati, da se moti, mu ukaže :""tako boš delal, kot ti jaz rečem..."". Seveda to nas primora, da postavimo pismena vprašanja na višjo instanco in mu z e-mail odgovori dokazujemo, da napačno tolmači zakon. To rezultira v zamere in posledično v šikaniranja podrejenih. Včasih na zahtevo strank od zaposlenih zahteva rešitev v odločbi, ki ni v skladu z zakonom. Nadalje, ves dan ne počne nič drugega kot se sprehaja po hiši s papirji v roki in ustno deli naloge ter predolgo pije kavo z njemu privrženimi sodelavci. Sploh ne piše odločb, čeprav drugi vodje na drugih lokacijah naše službe to počnejo. Čeprav je zaposlenih vedno manj, on se oprijemnlivega dela ne loti. Direktor ni dovolj kritičen, da bi svojega dolgoletnega sodelavca, tega šefa, ki ga opisujem, razrešil. To se verjetno v tej državi še ni zgodilo. MOJ PREDLOG: Potrebno je uvesti nek nadzor nad takoimenovanimi ""malimi šefi"", ki želijo to ostati do svoje upokojitve, čeprav 3x premalo delajo, ne spremljajo zakonodaje in se izogibajo stika z občani, katerim bi morali tolmačiti predpise. Potrebno je preverjati njihovo znanje, kako spremljajo zakonodajo, zakaj taki šefi kot ""odlične"" ocenjujejo tiste podrejene sodelavce, ki po 2-3 ure dnevno hodijo po privatnih opravkih izven hiše in so seveda takim šefom brezpogojno vdani. Tisti pridni in marljivi delavci, pa se ocenjujejo le kot ""dobro"". Državna uprava ne more učinkovito in dovolj hitro zadovoljevati potreb občanov in drugih subjektov, če ima v svojih vrstah nižji vodilni kader, ki je popolnoma nesposoben. In ta nesposoben kader dirigira slabo učinkovitost in z lastnim primerom lenobe ne more pri podrejenih doseči drugega kot posmeh in prepir, kar vpliva na slabo delovno vzdušje in posledično na neprijazen odnos do strank." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3641.txt S. Uradnik 0 3641 2012-10-12 4 2325 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo Predlog se nanaša na nadzor nad učinkovitostjo, strokovnostjo ter sposobnostjo opravljanja dela uradnikov na položajnih delovnih mestih, na katera so ti imenovani po odločitvi predstojnika. Za zaposlitev na uradniških delovnih mestih v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti se kandidati izberejo po postopku, določenem v Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08; v nadaljnjem besedilu: ZJU), podrobneje določenem v Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06 in 104/10). Kot izhaja iz določb ZJU, se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji (7. člen ZJU – načelo enakopravne dostopnosti) in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu (drugi odst. 27. člena ZJU). Faz izbirnega postopka je lahko več, kandidati pa se postopno izločajo - presoja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki – (61. člen ZJU). V izbirni postopek se ne smejo uvrstiti kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, o čemer predstojnik organa vsakemu kandidatu izda sklep (61. a člen ZJU) zoper katerega lahko takšen kandidat uveljavlja pravno varstvo s pritožbo na pristojno komisijo za pritožbe iz delovnih razmerij javnih uslužbencev. Izmed uradnikov, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za opravljanje svojih nalog po izvedenem javnem natečaju, predstojniki imenujejo vodje notranjih organizacijskih enot, torej na položajna delovna mesta, razen na tista položajna uradniška delovna mesta, na katera ZJU določa, da se imenujejo drugače (82. člen- pridobitev položaja), z odločbo vlade, ministra, pristojnega za upravo ali župana. Na položajna delovna mesta so uradniki lahko tudi premeščeni iz uradniških delovnih mest, ki niso položajna, pri čemer pa so ti uradniki delovno razmerje za uradniško delovno mesto prav tako sklenili na podlagi javnega natečaja, v okviru katerega so morali izkazati strokovne in druge sposobnosti, poleg izpolnjevanja vseh pogojev, ki se zahtevajo za uradniško delovno mesto. V skladu z drugim odstavkom 81. člena ZJU se pogoji za pridobitev položaja in naziv, v katerem se lahko opravlja položaj, določijo v aktu o sistemizaciji organa, kot pogoj za pridobitev položaja pa se lahko določijo tudi funkcionalna znanja upravnega vodenja in upravljanja s kadrovskimi viri ter druga specialna znanja (prvi odstavek 81. člena ZJU). Kot je to določeno v Uredbi o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, (58/04 - popr.), 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12; v nadaljnjem besedilu: Uredba) je naloga vodij notranjih organizacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: NOE), da načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v NOE, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne NOE, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v NOE (prvi odstavek 26. člena). Vsak vodja NOE je za svoje delo in za delo organizacijske enote, ki jo vodi, odgovoren vodji višje organizacijske enote, če višje organizacijske enote ni, je vodja odgovoren samo predstojniku, s tem, da je vodja vsake NOE odgovoren tudi predstojniku (24. člen Uredbe). Predstojnik organa lahko v primeru, ko vodja NOE svojih nalog vodenja ne opravlja strokovno, ali ko ugotovi, da NOE ne opravlja dela uspešno, pri čemer je to posledica nestrokovnega, neprimernega ali neuspešnega vodenja, vodjo NOE v skladu z določbami ZJU premesti na delovno mesto, na katerem se ne opravljajo vodstvene naloge. Prav tako lahko uradniku, za katerega se ugotovi, da je nesposoben za svoj položaj, delodajalec tudi odpove pogodbo o zaposlitvi z učinkom po preteku odpovednega roka, če uradnika ni mogoče premestiti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. V skladu z navedenim ocenjujemo, da je na ravni normativne ureditve sistema in organizacije javnih uslužbencev, za kar je med drugim pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, nadzor nad opravljanjem dela uradnikov na položajnih delovnih mestih, dopustno, možno in izvedljivo. Uporaba citiranih zakonskih določb ter določb podzakonskih predpisov v praksi, pa je odgovornost neposredno nadrejenega. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ni pristojno in tudi ne more vplivati na reševanje konkretnih situacij in morebitnega neustreznega upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave. Ne glede na to pa opozarjamo še na predpisane postopke za varstvo pravic javnih uslužbencev, urejene v okviru določb ZJU (24. člen) ter pooblastila in pristojnosti, ki jih imajo v skladu z določbami navedenega zakona inšpektorji za sistem javnih uslužbencev (180. člen)." 2012-11-15 2012-09-13 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/3641 Evidenca vpisa v sistem (javnega) izobraževanja "Pozdravljeni, predlagam, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport čimprej vzpostavi enotno vpisno evidenco (eVŠ) o osebah, ki so se prijavile za vpis v visokošolske, višješolske in ostale študijske/šolske programe, saj na podlagi izvedenega vpisa vpisani osebi pripadajo določene pravice, katere se praviloma financirajo iz javnih sredstev (Pravice do zdravstvenega varstva (zdravstveno zavarovanje po starših do 26. leta starosti), subvencionirane prehrane (študentski boni), subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak), štipendiranja (državna štipendija, Zoisova, kadrovska itd.), družinske pokojnine, možnosti opravljanja občasnih in začasnih del preko pooblaščenih organizacij študentski servisi), možnosti subvencioniranega bivanja (študentski domovi, bivanje pri zasebnikih s subvencijo)…itd." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3646.txt bojan b 0 3646 2012-10-13 0 831 Nezadostna podpora 2012-09-14 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3646 Uvoz legendarnih vozil (še ne starodobnikov) v Slovenijo Spoštovani, Najprej naj se opravičim, ker tema mogoče ne spada v te čase, ko se iščejo izhodi iz finančnih, socialnih in drugih stisk, vendar kljub vsemu apeliram na vlado, da bi mogoče razmislila tudi o v nadaljevanju opisanem problemu. Sem namreč velik avtomobilistični navdušenec in kot tak bi si želel imeti določeno legendarno vozilo, ki pa je žal premlado, da bi ga bilo možno obravnavati kot starodobnika ter hkrati prestaro (EURO 1 motor), da bi ga bilo možno glede na trenutno veljavno zakonodajo uvoziti in registrirati v Sloveniji. Zavedam se, da so določene omejitve pri uvozu rabljenih vozil potrebne, da Slovenija ne postane odlagališče za izrabljena vozila iz zahodne Evrope, vendar pa sem po drugi strani prepričan, da bi bilo potrebno definirati določene posebne primere v katerih bi bil uvoz in registracija posebnih/redkih vozil v Sloveniji mogoča. Opravičevanje prepovedi uvoza z ekološkega vidika (sicer sem zelo ekološko ozaveščen) je po moje brezpredmetno, saj takšna vozila ljubitelji uporabljajo le ob posebnih priložnostih oz. za nedeljske izlete, ob enem pa ne predstavljajo kritične mase vozil dnevnem prometu. Po drugi strani pa se po Sloveniji danes vozi mnogo vozil, ki za seboj puščajo smrdljive in goste oblake izpušnih plinov, za katere se človek sprašuje, kako so sploh uspeli opraviti tehnični pregled. Vozila, ki jih trenutno v Slovenijo ni mogoče uvoziti in registrirati so na primer: Lancia Delta Evoluzione, Ford Escort Cosworth, Toyota Celica GT-four, Porsche 993, kmalu (ob povišanju meje za starodobnike na 30 let) tudi BMW E30 M3,… V pogovorih po tujih forumih ljudje preprosto ne morejo verjeti, da tako legendarnih vozil pri nas ni mogoče več registrirati. Na primer v Kanadi pa lahko uvozijo rabljeno vozilo šele, ko je staro nad 15 let. Legendarna vozila s časom postanejo del kulturne in tehnične dediščine, zato apeliram na vlado, da premisli o uvedbi pravne podlage, ki bi omogočala uvoz posebnih vozil. Takšna zakonodaja je namreč pred časom že obstajala. Vas uporabnike portala Predlagam vladi pa prosim za podporo, da mogoče moja želja/predlog doseže ljubitelja vozil tudi na vladni strani… Najlepša hvala in lep pozdrav! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3651.txt MiGi 0 3651 2012-10-16 3 3590 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 17/00, 33/00 – popr., 45/04, 82/07, 70/08 in 104/09) določa mejne vrednosti posameznih onesnaževal v izpušnih plinih vozil, kar se upošteva pri prvi registraciji vozila v naši državi. Pri osebnih vozilih (kategorija M1) je na primer ta meja določena z direktivo Sveta 70/220/EGS spremenjeno z direktivo Parlamenta in Sveta 94/12/ES, kar posredno pomeni emisijske zahteve s stopnjo EURO 2. Ugotavljanje skladnosti vozila s temi zahtevami se v skladu s 24. členom Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10) ne preverja za: »1. mednarodne in meddržavne organizacije – za službeno uporabo; diplomatska in konzularna predstavništva tujih držav v Republiki Sloveniji – za službeno uporabo; diplomatsko in konzularno osebje tujih predstavništev v Republiki Sloveniji in njihovih ožjih družinskih članov – za osebno uporabo; državljane Republike Slovenije, ki se vračajo za stalno z začasnega dela ali prebivanja v tujini, če so bili v tujini brez presledka najmanj eno leto; tujce, ki dobijo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Sloveniji; fizične in pravne osebe, ki so postale lastnice vozila na podlagi sklepa o dedovanju in humanitarne organizacije – za opravljanje njihove humanitarne dejavnosti.« Enako se ugotavljanje skladnosti vozila s temi zahtevami v skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o motornih vozilih ne preverja za starodobna vozila, ki so definirana v drugem odstavku navedenega člena: »(2) Starodobnik je vozilo, ki je bilo izdelano pred 30 ali več leti, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in se zaradi svojega zgodovinskega in tehničnega pomena ne uporablja za vsakodnevne prevoze.« Zakon o motornih vozilih je ta pravilnik 1. aprila 2011 sicer že razveljavil, a se ga uporablja še naprej do priprave novega predpisa s tega področja. Predlog novega Pravilnika o delih in opremi vozil je že pripravljen in ne vsebuje več nobenih emisijskih zahtev pri prvi registraciji vozila v naši državi za vozila, ki prihajajo v našo državo iz Evropske unije." 2012-11-15 2012-09-17 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/3651 7 urni delavnik in 35 urna tedenska delovna obveznost "Vladi R Slovenije predlagam da v celotni javni upravi R Sloveniji uvede 7 urni delavnik in 35 urno tedensko delovno obveznost. Ob ukinitvi 30 minutnega odmora za malico, ki bo ob 7 urnem delavniku postal nepotreben in ukinitvi plačane malice (nadomestila za prehrano med delom) nam ne bo potrebno niti zniževati plač. Glede same količine opravljenega dela pa bomo lahko ohranili polno zaposlenost in ne bo potrebno odpuščati delavcev javnega sektorja. Mislim, da bi bila velika večina zaposlenih ZA, če bi imela možnost glasovanja za podporo mojemu predlogu. Že iz analiz dela in delovnih mest vemo, da nekako po 6 urah koncentracija in produktivnost dela pričneta krepko padati. Rešitev je na dlani, potrebno je samo nekaj dobre volje delodajalca in zaposlenih. Prikrajšan ne bo nihče, delo bo opravljeno v celoti, delavci pa bodo zadovoljni prihajali in odhajali iz dela in na delo. V javni upravi je to spremembo celo veliko lažje realizirati kot v kakšni proizvodnji kjer delo poteka na tri izmene ipd. Za tiste delavce, ki pa tudi v javni upravi delajo v tkim. ruskem turnusu, to je 12 ur pa se jim omogoči odmor za kosilo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3652.txt Sony Globokar 3652 0 1210 Neustrezen Podoben predlog je že v razpravi Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3626 2012-09-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/3652 obdavčitev cerkvenih nepremičnin glede na to da je cerkev povzročila dovolj veliko luknjo v slovenskih bankah katero krpamo davkoplačevalci, je smiselno da tudi cerkev plača davek na nepremičnine tako kot vsi ostali državljani republike slovenije in ne vidim razlog zakaj bi bili izvzeti in opravičeni teh dajatev. pošeno je in pravično da zakoni veljajo za vse enako http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3674.txt m g 3674 0 336 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in je že pridobil odgovor Ministrstva za financePovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2567/null/answers 2012-09-20 https://predlagam.vladi.si/predlog/3674 E-101 obrazci Kot s.p. delam v tujini in me moti otežen postopek pridobivanja E 101 obrazcev,ki jih delavci potrebujejo za delo v tujini,ker če na novo zaposlim delavca in mu prejšnji delodajalec ni plačeval prispevkov v zdravstveno zavarovanje ali pa si sam ni uredil tega,jaz ne dobim takoj E 101 obrazca in bi moral čakati 1 mesec da bi ga dobil,jaz pa v Sloveniji ne poslujem bi mi bil delavec v breme zaradi visokih prispevkov,ki znašajo od 300 do 380 €.Zato predlagam da se pridobitev E 101 obrazcev uredi tako da se lahko pridobijo takoj,ko je delavec prijavljen na ZZZS pri delodajalcu ne glede na to ali je imel pred tem urejeno zdravstveno zavarovanje ali pa ne.Ker sem zaradi teh postopkov že moral zavrniti veliko ljudi,ki bi radi delali in bi s tem tudi prispeval zmanjšanju brezposelnosti v Sloveniji in ker ima s tem težave zelo veliko podjetnikov,bi lahko vlada uredila ta zakon tako da s tem ne bi imeli več težav http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3675.txt Igor Golob 0 3675 2012-10-23 0 2677 Nezadostna podpora 2012-09-24 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/3675 enotna obdavčitev najemnin "Nov predlog vlade, da se dohodek od najemnin obdavči enotno po stopnji 25% in pri upoštevanju samo 10% normiranih stroškov, se mi zdi pretiran. Tisti,ki oddajamo in redno plačujemo davke bomo spet dobili po buči. Tisti, ki oddajajo na črno, pa jim je v bistvu vseeno kaj vlada predlaga, saj ne plačujejo ničesar. Se država oz. predlagatelj sploh zaveda, kakšni stroški nastanejo pri vzdrževanju nepremičnine, ki se oddaja, saj večina najemnikov ne pazi praktično nič, varščin se praktično ne plačuje več, izterjati odškodnino za povzročeno škodo pa je v našem pravnem sistemu bolj izjema kot slučaj. Vladi v razmislek: Poznam primer, kjer je partnerica od prijatelja izgubila službo. Prej sta imela oba vsak svoje stanovanje in sta enega oddajala. Sedaj je to edini dohodek te osebe iz oddajanja nepremičnine v najem. Po obstoječem zakonu je plačala 25% davka od 60% celotne najemnine, ko je zadevo prijavila še v dohodnini je dobila precej nazaj saj je bila davčna osnova obdavčena po stopnji 16%. Po novem predlogu, pa tak dohodek ne bo šel več v dohodninsko osnovo in bo 90% najemnine obdavčeno po 25% stopnji. Tako ti država lepo vzame več kot dve in pol najemnine. Predlog vladi in finančnemu ministrstvu. Z davčno politiko na tem področju, bi morala vlada ""stimulirati"" najemodajalce da oddajanje prijavijo, tako bi lahko pobrala več davkov. Za tiste, ki oddajajo na črno pa uvesti stroge kazni. S tem predlogom bo tistim ki plačujemo še bolj stisnila zanko okoli vrat." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3677.txt davkoplačevalec 4 3677 2012-10-23 2 3349 Nezadostna podpora 2012-09-24 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/3677 Oprostitev plačila določenih stroškov za prvo gradnjo "Po mojem bi bilo zelo pravično, da bi vsi, ki bi gradili svojo prvo hišo, bili oproščeni plačila kakršnih koli komunalnih priključkov. Tukaj govorim o znesku 5.000 e in več ki jih moraš plačati če sploh hočeš imeti stanovanjsko hišo. Seveda bi bil oproščen tega plačila do določene površine hiše. Prav tako bi bil oproščen do kakršnih koli birokracijskih plačil ki so potrebna, da sploh začneš zidat svojo hišo. Tudi prednostno obravnavo za tiste, ki prvič gradijo. seveda bi bilo potrebno pridobiti vse papirje kot je običajno, le da bi to teh papirjev prišel prednostno. Če pa se plačilu teh priključkov država noče odreči, naj omogoči graditelju hiše, da ta znesek odplačuje tudi do 10 let. Sramotno je, da že z gradnjo hiše financiramo državo, ko plačuješ ddv za storitve in materjal, potem pa ji moraš še dodatno plačat, kar si že in boš itak preplačal, čim si lastnik objekta, v katerem boš živel." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3678.txt matejc66 4 3678 2012-10-23 4 2440 Nezadostna podpora 2012-09-24 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3678 Kontrola davčnih utaj in Namenski skladi oz. blagajne "1.) Zasledil sem, da so nekatere države poostrile nadzor nad osebami, ki ne plačujejo davkov na dokaj enostaven in učinkovit način. Recimo v Italiji ob nakupu luksuznega avtomobila nad določeno vrednostjo, davčna inšpekcija preveri izvor denarja, ki ga je določena oseba porabila za tak nakup in ""osumljenec"" mora dokazati izvor denarja, v nasprotnem primeru se mu obdavči na novo pridobljeno imetje. Predlagam, da se pri nas uvede podobna zadeva za na sploh vse luksuzne dobrine v vrednosti nad neko smiselno mejo, kajti v našem primeru se mora država truditi nekomu dokazati davčno utajo, namesto, da bi si osumljeni trudil dokazati svojo nedolžnost. Kdor ni kriv in je pošteno prislužil denar, tudi ne bo trpel. 2.) Fokusirajte prispevke, ki jih plačujemo in jih porabite izključno v te namene, ker če se prelaga iz blagajne v blagajno in iz holdinga v holding se sledljivost izgubi. Proračun ne more določati npr. višine pokojninske blagajne ampak jo bi morala določati višina vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno vseh zaposlenih za preteklo leto, ravno tako npr. cestni sklad, ki ga plačujemo ob registraciji vsako leto. Tako bo prišlo do večje ažurnosti in boljšega pregleda kam dejansko denar odteka. Hvala za pozornost, LP Rok" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3689.txt Rok Ilc 0 3689 2012-10-25 0 2061 Nezadostna podpora 2012-09-26 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/3689 Zmanjšanje odpuščanja v javni upravi "Predlagam, da bi na mehak način omilili odpuščanje v javnem sektorju (ministrstva, občine, upravne enote) s skrajšanjem delovnega časa. To ne bi veljalo za vojsko in policijo, zdravnike, medicinske sestre,.... Delovni čas bi se po novem pričel uro kasneje ter trajal 7 ur. Če se npr. delovni čas prične ob 7.00 uri bi se po novem pričel ob 8.00 uri ter trajal do 15.00 ure. V tem času od 7.00 do 8.00 ure ni uradnih ur in ne bi bilo veliko škode. Morebitni večji obseg dela bi reševali s premestitvami iz mest, kjer ni tolikšnega obsega dela. Zmanjšanje delovnih ur bi na tedenskem nivoju znašalo 5 ur ter bi mesečno pomenilo od 20 do 22 delovnih ur manj. Za ta del bi se posledično znižale tudi plače. Breme odpuščanj bi se sorazmerno porazdelilo med vse zaposlene javne uprave. Zaradi tega ukrepa ne bi bilo potrebno tolikšnih odpuščanj, izognili bi se tudi plačilu nadomestil za brezposelne. Takšen ukrep se mi zdi najbolj pravičen. Dobro je, da več ljudi dela po manj ur, kot da peščica ljudi dela podaljšani delovni čas, ostali so pa medtem brez služb." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3691.txt damk 3691 0 437 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3626 2012-09-26 https://predlagam.vladi.si/predlog/3691 Izkoriščanje uvajalnega dela študenta "Delodajalci zadnja leta učinkovito izkoriščajo uvajanja v delo študentov! Primer: V trgovini potrebujejo študenta za pomoč pri prodaji.Ko delavec prispe na uvajalni del mu delodajalec pove,da je uvajanje neplačano in obsega nekajdnevno delo v katerem naj bi se študent izkazal,da je primeren za tovrstno delo.Efektivno opravi delo v določenem časovnem obsegu, nakar mu delodajalec ali poslovodja sporoči, da ga ""žal"" niso izbrali.Vzamejo naslednjega,kar pri velikem povpraševanju po delu sploh ni problem.Ta proces pa se odvija še daljše časovno obdobje.Posledica je,da delodajalcu veliko število študentov v daljšem časovnem obdobju opravi kar nekaj efektivnega dela, za kar pa ponavadi niso čisto nič plačani.Ponavadi pa so tudi stroški prevoza na delo ter malica breme študenta.To se predvsem dogaja v panogah,kjer ni potrebe po višji stopnji znanja in je potencijalnih delavcev veliko.Največkrat so to trgovine in lokali. Da je zakon,ki ureja delo v tovrstnih primerih neučinkovit in problematika zelo razširjena sem se mnogokrat prepričal na lastne oči in ugotavljam,da so oglasi določenih delodajalcev,ki to izkoriščajo na študentskih servisih objavljeni zelo dolgo.Nekatere oglase neprestano obnavljajo. Čudim se,da je pri tolikih zakonskih regulativah v naši državi to sploh mogoče! Predlagam Vam,da podate predloge za dopolnitev,ki bi to uspešno preprečevala in študentskim servisom omogočila bolj transparenten vpogled nad uvajanja njihovih članov.Prav tako bi tovrstno početje moralo biti kaznovano,saj gre tu posledično za utajo davkov.Če uvajalno delo ni evidentirano tudi davka od dela nihče ne plača! PREDLOG: Uvedba posebnega obrazca študentskega servisa,ki ga je delodajalec ali poslovodja dolžan izpolniti takoj,ko študent prične z uvajalnim delom sicer je delodajalec v prekršku.Na njem mora biti datumsko navedena predvidena doba uvajalnega dela,ter delodajalčev žig ali podpis.Predlagam tudi določilo,ki bi uvajalno delo časovno omejilo ter zanj določilo neko minimalno poplačilo. Kazensko odgovornost izključno delodajalca predlagam zato,ker v primerih obojestranske odgovornosti študenti ne bodo podajali prijav zoper tovrstnih kršitev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3715.txt Samoslo 0 3715 2012-10-30 4 3169 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Analiza obstoječega stanja: Začasno in občasno delo dijakov in študentov (v nadaljevanju: študentsko delo) je sistemsko urejal Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB), ki se je zaradi sprejema novega Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZUTD) prenehal uporabljati z dnem 1. 1. 2011. Glede na to, da se je v obdobju sprejemanja ZUTD istočasno pripravljal tudi nov sistemski predpis na področju urejanja študentskega dela, je ZUTD do začetka njegove uporabe podaljšal veljavnost tistim določbam ZZZPB, ki urejajo področje študentskega dela; v skladu s prehodno določbo 192. člena ZUTD se tako za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena ZZZPB uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12; v nadaljevanju: ZUJF) dne 31. 5. 2012 se je z namenom povečanja obsega sredstev za štipendije določila nova višina koncesijske dajatve (zvišana iz 12% na 23%) in opravila njena nova razdelitev. V sam institut posredovanja in opravljanja študentskega dela ZUJF vsebinsko ni posegel, tako, da so določbe ZZZPB, ki določajo upravičence in način posredovanja študentskega dela še vedno v uporabi. V skladu s 6. členom ZZZPB začasno in občasno delo dijakom, ki so že dopolnili 15 let, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, posreduje zavod. Ministrstvo, pristojno za delo, pa lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki (med drugim) vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Na podlagi 6.b člena ZZZPB lahko te osebe opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. V 6.c členu pa je (med drugim) določeno, da organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela, naslovi vlogo za podelitev koncesije na ministrstvo, pristojno za delo. Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije z odločbo v upravnem postopku. Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Po preučitvi posredovanega predloga vam sporočamo, da njegova izvedba v skladu s trenutno veljavno zakonodajo ni mogoča, saj ta v obliki s podelitvijo koncesij zasebnim subjektom za opravljanje dejavnosti posredovanja dela le legalizira opravljanje občasnih in začasnih del zgoraj navedenih upravičencev (ki bi se sicer lahko štelo za delo oziroma zaposlovanje na črno), hkrati pa zagotavlja, da se del sredstev iz tega naslova namenja za štipendije, in sicer v obliki koncesijske dajatve, obračunane in plačane od zaslužka iz naslova opravljanja študentskega dela. Poskus sistemske ureditve tega področja je sicer predstavljal predlog Zakona o malem delu, ki je za primere nespoštovanja obveznosti s strani delodajalcev določal tudi nekatere sankcije, vendar pa je bil omenjeni predlog na podlagi večinsko izražene volje državljanov v letu 2011 zavrnjen na referendumu in posledično ni bil nikoli uveljavljen. Študentsko delo se tako še vedno opravlja na način, kot je določen v ZZZPB - na podlagi napotnice, s potrditvijo katere se vzpostavi posebno pogodbeno razmerje med delojemalcem in delodajalcem, zavod oziroma študentski servisi kot koncesionarji pa so zgolj v funkciji posrednika tega dela. Upravičencu v primeru opravljanja študentskega dela ne pripadajo pravice, do katerih so sicer upravičeni delavci v delovnem razmerju, niti ni na tej podlagi vključen v obvezna socialna zavarovanja; v skladu s tako fleksibilno določeno ureditvijo imajo torej delodajalci »proste roke« pri »najemanju« oseb, ki pri njih opravljajo delo preko študentske napotnice, pristojne inšpekcijske službe pa nimajo ustrezne pravne podlage za ukrepanje, tako v primeru, kot ga opisuje predlagatelj, kot tudi v drugih podobnih primerih. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedamo neustreznosti takšne ureditve področja, ki predstavlja enega izmed vzrokov visoke stopnje segmentacije na trgu dela v Republiki Sloveniji, vendar pa odločitev o tem, kdaj se bo področje študentskega dela celovito uredilo v sistemskem predpisu, še ni bila sprejeta. Ko se bo takšen sistemski predpis pričel pripravljati, pa bo pripravljavec predpisa nedvomno v čim večji meri skušal upoštevati tudi koristne in primerne predloge zainteresirane javnosti." 2012-11-15 2012-10-01 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/3715 Diskriminacija samostojnih podjetnikov Danes so me prav grdo osrmaotili v prodajalni, kjer sem imel namen kupiti več kosov bele tehnike, seveda na obroke. Iskreno rečeno, sem se počutil kot človek z najmanj pravicami v tej naši ljubi Sloveniji. Ko smo se začeli pogovarjati o pogojih, so mi čisto enostavno odgovorili, da kot samostojni podjetnik nimam pravice do odplačevanja na obroke, ravno zato, ker sem s.p. Nimam prilivov na svoj račun, ki bi kazali na to, da je to moja plača. Sprašujem se, kdo mi potem plačuje vsak mesesc prispevki za plačo in kako živim. Jaz kot s.p. zgleda, da ni nujno, da se hranim in plačujem ostale življenjeske stroške, živim od zraka. Se vam zdi to prav, da smo S.P. tako diskriminirani. Sami se trudimo, da si zalužimo ta denar, da državi plačujem pripevke, vsaj nekomu jih ne rabi, potem smo pa še tako izločeni,po zakonu celo. Mislim, da bi se tukaj moralo nekaj spremeniti! Kdo pa pravi,da zaposleni, ki bo začel odplačevati kupljeno blago na obroke, ne bo ostali čez 2 meseca brez službe in redne plače. Kaj menite****????? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3726.txt Silvester 1 3726 2012-11-02 9 2349 Nezadostna podpora 2012-10-04 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/3726 Obdavčitev stanovanj, ki se ne oddajajo. "Vlada s proračunom 2013 predlaga, da se najemnine obdavčijo cedularno po davčni stopnji 25 odstotkov. Predlagam, da se obdavčitev nepremičnin razširi na vse nepremičnine – ki ustrezajo definiciji stanovanje in v katerih lastnik tega stanovanja nima prijavljenega stalnega bivališča ne glede na to ali se oddajajo ali ne. Predlagam davek na prazna stanovanja v višini 40% na oportunitetni dohodek, ki bi ga lastnik nepremičnine prejel, v kolikor bi nepremičnino oddajal na trgu. Primer: Stanovanje vredno 100.000€; oportunitetna letna najemnina (6% vrednosti nepremičnine) 6000€/leto . Davek na to prazno stanovanje - 2.400€/leto. Obrazložitev predloga: Nič ni narobe če ljudje vlagajo viške denarja v zlato, srebro, diamante, starine itd. Zdi pa se mi zelo zelo narobe, v kolikor ljudje vlagajo viške svojega denarja v stanovanja ali hrano in to z namenom, da bivanjski prostor ali hrano potegnejo iz trga in onemogočajo drugim ljudem človeka vredno življenje. Stanovanja so namenjena bivanju. Hrana je namenjena preživetju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3733.txt Drei 9 3733 2012-11-03 9 1518 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Z zadnjo spremembo Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 94/12) je določeno, da se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo cedularno po stopnji 25 odstotkov. Navedena ureditev se je pričela uporabljati 1.1.2013. Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.; v nadaljevanju: ZDoh-2) so z dohodnino med drugim obdavčeni dohodki fizične osebe iz oddajanja premoženja v najem, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Šteje se, da je tak dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Dohodek iz oddajanja v najem je v ZDoh-2 natančno opredeljen. Obdavčujejo se dejanski dohodki iz oddajanja premoženja v najem, vključno z nepremičninami (torej tudi dohodek iz oddajanja stanovanja v najem). Predlog, da se po davčni stopnji 40 odstotkov obdavči oportunitetni dohodek na prazna stanovanja (v katerih lastnik tega stanovanja nima prijavljenega stalnega prebivališča), ki bi ga lastnik nepremičnine prejel, v kolikor bi nepremičnino oddajal na trgu, po vsebini pomeni predlog za uvedbo dodatnega davka, ki bi ga plačevali lastniki takih stanovanj. V zvezi s tem opozarjamo, da so že po sedanji davčni ureditvi, lastniki stanovanj načeloma zavezani za plačevanje dveh dajatev, ki imata naravo davka od (nepremičnega) premoženja. To sta nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se plačuje na podlagi določb Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov ter davek od premoženja, ki se odmerja na podlagi določb Zakona o davkih občanov. Slednji lastnikom stanovanj v katerih ti ali njihovi ožji družinski člani tudi dejansko prebivajo, za ta stanovanja priznava olajšavo v zmanjšanju davčne osnove za vrednost stanovanj do 160 m2. S tem se posredno bolj obdavčijo stanovanja, ki jih ne uporablja lastnik sam, res pa je, da ne glede na to, ali so stanovanja prazna ali se oddajajo v najem. Pojasnjujemo pa, da se o tej problematiki razmišlja ob pripravi izhodišč za nov sistem davka na nepremičnine, ki bi nadomestil zdajšnji dajatvi. In sicer se proučuje možnost bistvenega povišanja davka v primeru praznega stanovanja, kar je pogosta praksa v drugih državah." 2013-01-22 2012-10-05 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/3733 Davek na prekomerni telesni index "Moj konkreten predlog vladi je, uvedba davka na DEBELOST, oziroma politično korektno, davka na prekomerni telesni indeks. Sam ukrep, bi vsekakor prinesel kar občuten prihranek v proračunu namenjenemu zdravstvu, saj je prekomerna telesna teža, dokazano povezana, z mnogimi kroničnimi in ostalimi bolezenjskimi stanji, kot so diabetes, infarkt, mašenje žil, povišan holesterol itd. Pri tem, ravno tako kot za s kajenjem povezane bolezni, plačujemo zdravljenje prav vsi davkoplačevalci, vendar se sprašujem zakaj? Seveda bi bili zakonskih obveznosti oproščeni vsi, pri katerih je prekomeran telesna teža posledica katerega drugega bolezenjskega stanja, npr., nepravilno delovanje ščitnice in podobno. Poleg tega, bi to posledično pomenilo bistveno več vlaganja v rekreacijske objekte, športna društva, hkrati bi bili ena redkih držav, katera na aktiven način skrbi za zdravje ljudi kateri jo tvorijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3745.txt Peter Pegam 25 3745 2012-11-06 46 4163 Nezadostna podpora 2012-10-08 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/3745 predlogi za bistveno zmanjšanje sive ekonomije "Pravkar boste prebrali predloge za rešitev večnega problema črnega trga delovne sile ali delo na črno.Mnogi verjetno niti niso navdušeni nad tem da bi rešili ta problem, a glavne prednosti bistvenega zmanjšanja dela na črno so nova delovna mesta, več pobranega davka kar bi se lahko kazalo s številnimi pozitivnimi učinki (zmanjšanje določenih davkov, zmanjšanje državnega dolga, cene vinjet, ipd.) Verjetno ni nekih točnih niti približnih izračunov koliko je tovrstnega dela v sloveniji. Kot laik ne vem kakšne pristojnosti imajo inšpektorji pri odkrivanju tovrstnih kaznivih ravnanj, vendar bi zakonodaja morala omogočati naslednje metode dela: 1. Inšpektor pride do delodajalca in se predstavi kot fizična oseba ki prosi za delo na črno. V kolikor delodajalec v to privoli in se dogovori za plačilo, bi se ravnanje smatralo za kaznivo. (postopek bi se snemal in tako zbrali obremenilne dokaze) 2. Inšpektor pooblasti fizično osebo (mlajše osebe 18-24let - tu je največ dela na črno) da opravi test preiskusa delodajalca za najemanje dela na črno. Pooblaščena oseba se predstavi kot fizična oseba, ki prosi za delo na črno. inšpektor bi v bližini poslušal (preko prisluškovalnih naprav) test in v primeru ko bi se delodajalec strinjal za tovrstno obliko dela in se dogovoril za plačilo, pristopil inšpektor(postopek bi se snemal in tako zbrali obremenilne dokaze). Po mojem njenju je v veliki večini primerov ko predvsem manjša podjetja in s.p. v predvsem storitveni dejavnosti opravljajo neko storitev fizičnim osebam, ne izstavijo računa. To je seveda težko odkriti, vendar bi tudi v teh primerih inšpektorji morali imeti moč, predstaviti se nekemu podjetju kot fizična oseba, se dogovoriti za nek namišljen posel brez računa. lahko bi celo najeli neko stanovanje, kamor bi pripeljali delavca nekega podjetja in se dogovorili za nek posel (naprimer menjava električne napeljave) v stanovanju. V končni fazi, če bi država bistveno zmanjšala sivo ekonomijo, imela veliko več denarja. To da ga ne porabi vedno smoterno, pa že spada v drug problem. Zato mi ne prosim pisat, kej pozitivnega o sivi ekonomiji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/375.txt BV 5 375 2010-02-05 11 3172 Nezadostna podpora 2010-01-06 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/375 Ureditev področja delovnih pogojev in jih uskladiti z pokojninsko invalidskim zakonom. "ZAdnje čase veliko slišimo o problemih, ki so prisotni na področju pokojninskega zavarovanja. ZAto menim, da pokojninska reforma, katero je predlagana nebo rešila problemov ampak jih bo samo spravila pod preprogo. NA področju delovno pravne zakonodaje sicer res piše veliko stvari, vendar se dogaja prav nasprotno. ZAto menim, da je potrebno pod nujno rešiti področje delovnih mest, kjer je obolevnost povečana. Dogaja se tudi, da se prikriva obolevnost na razne načine. Tako so kaznovani tisti podjetniki, ki skrbijo za dobre delovne pogoje in nagrajeni tisti, ki eklatantno kršijo predpise iz varnosti in zdravja pri delu. ZAto predlagam naslednje: 1.) Za vsa delovna mesta je potrebno narediti resnično oceno tveganja. 2.) Za vsa delovna mesta je potrebno narediti kriterije in analize o obolevnosti iz področja t.i. poklicnih bolezni. 3.) Podjetja ne morejo delati sami sebi oziroma pisati izvidov medicine dela. KAtero podjetje ima svojo medicino dela mora o vsakem izdanem izvidu obvestiti tudi inštitut za varovanje zdravja iz razloga zaščite pred prikrajanjem podatkov. 4.)Plačevanje prispevkov naj bo pogojeno z težavnostjo dela. ( Problem so ista delovna mesta, kjer jih ne morejo opravljati po določeni starosti). V mladosti se bi rešilo že za starost. 5.) Plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje se ne sme odpisati. Rešitev tewga problema je nujna, saj določena podjetja in tudi pravniki izrabljajo slabe delovne pogoje tako, da naredijo recimo invalida in zato še dobijo nagrado. Če gremo na kmečko in preprosto izjavo je tisti, ki ne skrbi za delovne pogoje in proizvaja invalide še celo nagrajen preko subvencij iz tega področja. ZAto ni velikokateremo za rešitev problemov ampak samo za ribarjenje v kalnem. Če bi rešili transparentnost na tem področju bi že tukaj lahko rešili veliko produktivnosti in tudi pospešil bi se razvoj. Sedaj pa vsak kamenček samo pomaga k stagnaciji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3779.txt darko22 0 3779 2012-11-09 0 905 Nezadostna podpora 2012-10-11 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/3779 Uvedba 3% protikriznega davka na neto dohodke kot odgovor na reševanje finančne krize v državi "Predlagam Vladi R Slovenije, da uvede tkim. protikrizni davek v višini 3% na vse neto plače, pokojnine, socijalne transferje (prejemke), dohodke od avtorskih pogodb, dobičke pravnih in fizičnih oseb.... Davek se plačuje od zneska neto dohodka (npr. 3% od neto plače zaposlenega). Navedeno se nakazuje direktno v državni proračun in uporabi za normalno funkcioniranje države. Davek ostane v veljavi dokler UMAR ne ugotovi določene stopnje gospodarske rasti. Zakaj od neto plač? Zato, ker s tem ne bomo prizadeli pokojninske in davčne blagajne. Če bi plačevali od bruto plače, bi si zmanjševali predvideno bodočo pokojnino, manjši bi bili prispevki v zdravstveno in davčno blagajno kar bi občutili že naslednji mesec. Navedeno je potrebno narediti čim preje, najkasneje pa v roku 1-ga meseca. Imamo kup predvidenih ukrepov, na koncu pa se vedno vse ustavi. Torej smo že na stopnji brezupa?!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3783.txt Sony Globokar 12 3783 2012-11-13 3 402 Nezadostna podpora 2012-10-15 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/3783 uvesti davek na vlaganja v tujini namesto doma "Spoštovani! Po vzoru ZDA, Nemčije in še drugih, ki skrbijo za rast domačega gospodarstva ne pa tujega, kar je osnova zdrave samozavesti in abeseda dobrega gospodarja, se naj uvede davek na vlganja v tujini namesto, da bi se vlagalo doma." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3793.txt franc pevec 4 3793 2012-11-13 6 558 Nezadostna podpora 2012-10-15 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/3793 Predlogi za izboljšanje železniškega prometa "Predlagam izboljšanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji. 1) Odpustiti vse prodajalce in prodajalke (v nadaljevanju: prodajalci) vozovnic. Prodajalce vozovnic nadomestiti z avtomati za prodajo vozovnic - takšnimi, ki vračajo tudi drobiž. Noben problem ni teh avtomatov kupiti kje v evroobmočju (da so prilagojeni na evro), jih opremiti s slovenskimi napisi in jih postaviti na železniške postaje. Takšne avtomate imajo namreč na praktično vseh železniških postajah v Evropi. Prihranek z avtomatizacijo prodaje vozovnic bi bil izredno velik, saj bi odpadli stroški dela prodajalcev vozovnic. Stroški investicijskih vlaganj v prvem letu bi se povrnili v naslednjem letu, stroški odpravnin pa v nadaljnjem enem letu. 2) Odpustiti 95 % kontrolorjev in kontrolork (v nadaljevanju: kontrolorji) vozovnic. Preostali kontrolorji po vzorčnem načelu pregledajo vozovnice na določenem številu vlakov na določeni relaciji po vzoru Ljubljanskega Mestnega potniškega prometa. V primeru, da kdo nima vozovnice, plača globo v višini 40 EUR, ki je prihodek bodisi Slovenskih železnic, bodisi državnega proračuna. Tukaj bi bile najvišji strošek odpravnine, ki pa bi se povrnile s prihodom večjega števila potnikov na železnice, saj bi železniški prevoz postal prijaznejši. Lahko se uvede tudi sistem, po katerem potnik, ko želi priti na peron, vozovnico vtakne v avtomat, da se mu odprejo vrata na peron (to imajo npr. v Veliki Britaniji). 3) Vlaki naj na vseh relacijah vozijo vsak dan v tednu. Na nekaterih relacijah namreč ob nedeljah ni vlakov. Npr. Ljubljana - Kamnik - Ljubljana in Celje - Velenje - Celje. To onemogoča ljudem, da bi ob nedeljah za prevoz v navedene kraje uporabili vlak, kar pa spet zmanjšuje število potnikov na železnicah. 4) Vse železniške postaje naj se opremi s pisnimi napovedniki vlakov in opozorili o zamudah. To bo prispevalo k prijaznosti železniškega prevoza in s tem k večjemu številu potnikov. 5) Na srednji rok s pomočjo evropskih sredstev zgraditi drugi tir vseh železniških prog v Sloveniji in odpraviti nepotrebne ovinke na že obstoječih enotirnih (npr. pri Kozini) in dvotirnih (npr. med Brezovico in Logatcem) železniških progah. Prav tako je potrebno posodobiti in omogočiti večje hitrosti na vseh ostalih železniških progah v Sloveniji. Odpraviti vsa nivojska križanja in zagotoviti varnost cestnega prometa ob železnici (če ne drugače tudi z ograjo) (bral sem npr. da na relaciji proti Mariboru vozi vlak počasi samo zato, ker ni zagotovljena varnost cestnega prometa. S tem se bo omogočilo hitrejši in pogostejši železniški promet po vseh železniških progah v Sloveniji, kar pa bo spet pripeljalo dodatne potnike na železnico. S tem se bo izboljšala tudi kakovost tovornega železniškega prometa in s tem tudi večje št. prepeljanega tovora po železnici. 6) Na daljši rok pa bi bilo potrebno v Sloveniji zgraditi nove železniške povezave. Mnogi kraji v Sloveniji namreč ležijo daleč stran od najbližje železniške povezave, kar pa onemogoča prebivalstvu teh krajev, da bi železniški prevoz uporabljali. Menim, da si lahko pri vseh naštetih posodobitvah pomagamo s sredstvi iz strukturnih in kohezijskega sklada EU, zaradi česar menim, da stroški za Slovenijo ne bodo nerazumno visoki. To bo omogočilo tudi ponovni zagon gradbeništva in tudi nove zaposlitve." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3797.txt lipi 3 3797 2012-11-13 7 3158 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor 1) Procesi reorganizacij, sanacij in izboljšanja poslovanja pri prevozniku obvezne gospodarske javne službe (Družba SŽ-Potniški promet, d.o.o.) so že izvedeni, oz. se nekateri glede na status in vrsto ukrepa še izvajajo. Za vse je značilno, da so izvajani ukrepi, ki so z reorganizacijo poslovnih procesov in znižanja vseh stroškov poslovanja imeli za cilj dvig konkurenčnosti in kakovosti storitev pri izvajanju te dejavnosti. Ukrepi so povsod, med ostalimi ukrepi, vključevali znižanje števila zaposlenih in znižanje stroškov dela. Na podlagi Zakona o železniškem prometu je pristojno ministrstvo izdalo Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur. list RS, št. 72/09), kateri določa opremljenost, med katere sodijo tudi avtomati za hitro oskrbo z vozovnicami. Družba SŽ-Potniški promet, d.o.o., ima v testiranju na prometnem mestu potniške postaje Ljubljana samopostrežni terminal za prodajo železniških vozovnic. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor izvaja projekt integriranega javnega potniškega prometa, katerega cilj je do leta 2014 vzpostaviti pogoje za uvedbo enotne vozovnice ter poenotenja voznih redov na ravni avtobusnega in železniškega prometa. Projekt je ena izmed aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki prispeva k uresničitvi Resolucije o prometni politiki Republike Slovenije. Z vzpostavitvijo sistema integracije JPP bodo lahko potniki na določeni relaciji oz. na določenem območju z eno - enotno vozovnico prestopali z vlaka na avtobus in obratno, kar pomeni izboljšanje ponudbe z vidika voznega reda. 2) Družba Slovenske železnice ima v svojem programu varčevalnih ukrepov učinkovit akcijski načrt, ki temelji na optimizaciji in racionalizaciji tako poslovnih in delovnih procesov, s katerimi se povečuje gospodarnost in učinkovitost. Zakon o varnosti v železniškem prometu (Ur. list RS, št. 36/10) določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti in pristojnosti udeležencev pri zagotavljanju varnosti železniškega prometa. Navedeni pogoji, določeni z zakonom, predpisujejo zasedenost vlaka s predpisanim številom izvršilnih delavcev (vodja vlaka, sprevodnik), ustrezno izobrazbo in strokovno usposobljenost, ki je odvisna od vrste, dolžine vlaka, vlečnega vozila ter opremljenosti proge ter železniških vozil. Naloga izvršilnega osebja, ki neposredno sodeluje v železniškem prometu/vlakih, ki so namenjeni prevozu potnikov ni samo pregled vozovnic, ampak vrsta drugih pomembnejših nalog, katere so povezane z varnostjo potnikov in dogodki, ki so povezani z železniškim prometom in bi lahko vplivali na njegovo varnost. 3) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa prometna politika na področju javnega potniškega prometa. Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnem soglasju ministrstva. Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen z obvezno gospodarsko javno službo, jo lahko zagotavlja in financira tudi lokalna skupnost. 4) Družba Slovenske železnice – Potniški promet, d.o.o., in družba Slovenske železnice – Infrastruktura, d.o.o., imajo vzpostavljeno obveščanje potnikov o zamudah ter obvestilih, ki so potrebna za uporabnike/potnike. Na podlagi Zakona o železniškem prometu je pristojno ministrstvo izdalo Pravilnik o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Ur. list RS, št. 72/09), kateri določa opremljenost železniških postaj in postajališč, med katerimi je tudi sistem za obveščanje potnikov. Pristojno ministrstvo v programu investicij v sestavne dele javne železniške infrastrukture načrtuje vzpostavitev obveščanja potnikov. 5 in 6) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravlja Resolucijo nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture do leta 2030. Ključni namen te resolucije je določiti, na osnovi obstoječega stanja finančnih zmožnosti in potreb, obseg ter prioritete obnov nadgradenj in gradenj na javni železniški infrastrukturi s ciljem povečanja konkurenčnosti in dostopnosti železniškega omrežja v Sloveniji." 2013-02-11 2012-10-15 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/3797 Invalid 3 kategorije "Kot invalid 3 kategorije prejemam 365 € invalidnine za čas čakanja na delovno mesto. Imam omejitev dvigovanja bremen nad 15 kg in delo v ugodnih klimatskih pogojih brez prepiha. Le delo v pisarni je sedaj primerno zame, kar pa je čisto nasprotje z mojo izobrazbo. Seveda sem se pripravljen dodatno izobraževati. V poplavi nazivov je vnaprejšnje izobraževanje brez vnaprej zagotovljene izobrazbe nesmisel. S tem mi je odvzeta izobrazba, saj dela ne smem več opravljati. Delodajalci pa se v velikem loku izogibajo invalidom. Vladi predlagam: - zaposliti delovno sposobne invalide, ki prijemajo invalidnino iz naslova ZPIZ - jih dodatno izobraziti na lastne stroške ob delu, - Zaposlenim invalidom mesečno na obroke odtrgati od Osebnega Dohodka vse nastale stroške z njegovo izobrazbo, ki jih je plačala država. Vzpodbujanje zaposlovanje invalidov z raznimi akcijai kot so Zaposli.me, vzpodbudami delodajalcem in vzpodbudami o samozaposlitvami niso obrodili zadanih cilje. Delodajalci so bili deležni več tisoč eurov za dobo dveh let in po pretečeni dobi so jih odpustili. Samozaposleni so hitro zaprli podjetje saj je bila samozaposlitev narejena iz obupa in brez strategije. Z zaposlitvijo delovno sposobnih invalidov bi si vlada precej olajšal proračun ZPIZ a. Bolje je dati invalidu 700 eurov neto plače za oddelanih 180 ur na mesec kot pa 365 eurov za sedenje doma." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3835.txt Moščan 6 3835 2012-11-14 2 8653 Nezadostna podpora 2012-10-16 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/3835 Ukinitev Državnega sveta "Predlagam ukinitev Državnega sveta, ker ta realne in pomembne vloge v državi nima. Služi zgolj za korist posameznikov in ščiti njihovo imuniteto. Konkreten predlog: Vsem lastnikom vozil z najmanjšo prostornino ob registraciji osebnih vozil, torej do 1350cm3 upoštevajte popust v višini 13%, razliko za pričakovano povečano dajatev iz naslova uporabe vozil v cestnem prometu pa prenesite iz naslova ukinitve Državnega sveta. Trenutna situacija: Nekatere Družine si s težavo privoščijo vozilo z volumnom motorja do 1350cm3, katerega nujno potrebujejo za prevoz otrok v vrtce, šole, službo. Druga skrajnost so gospodje v Državnem svetu, ki iz leta v leto menjujejo luksuzna vozila, njih in vzdrževanje njihovih luksuznih vozil pa plačujejo družine iz tega primera in vsi ostali davkoplačevalci. P.s. Ne pozabiti finančne mase iz naslova podražitve registracije motornih vozil nameniti v obnovo naših cest, ker ponekod že razpadajo! Vsi, ki ste enakega mnenja naprošam za podporo in glas ZA." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3869.txt Medo 10 3869 2012-11-20 5 967 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo V zvezi s predlogom, posredovanim z navedenim dopisom, ki se nanaša na ukinitev državnega sveta, pojasnjujemo, da navedeni predlog ne sodi v delovno področje Ministrstva za pravosodje in javno upravo. Glede na to, da je Državni svet urejen v Ustavi Republike Slovenije, in da gre za predlog, ki posega v zakonodajno vejo oblasti, predlagamo, da ga posredujete Državnemu zboru Republike Slovenije. Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Način določanja in višino letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu določa Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 80/12). Navedena uredba je izdana na podlagi Zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/08), ki tudi določa merila za določanje višine letne dajatve, ki je v primeru osebnih avtomobilov prostornina motorja vozila, pri čemer zakon določa, da se pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije kot merilo upoštevata tudi emisije onesnaževal zraka in način vzmetenja vozil. Posamezne višine letne dajatve so v primeru osebnih avtomobilov določene tako, da se višajo progresivno z večanjem delovne prostornine motorja, skupni znesek pobrane letne dajatve v posameznem letu pa sledi ciljem Vlade Republike Slovenije, saj gre za neposredni prihodek proračuna Republike Slovenije. Ker določitev popusta enem razredu osebnih avtomobilov po zakonu ni možna, bi bilo teoretično možno samo znižanje višine letne dajatve določeni kategoriji oziroma razredu vozil, kar pa bi glede na zahtevo po proračunski nevtralnosti predloga predpisa pomenilo zvišanje letne dajatve ostalim kategorijam oziroma razredom vozil. Zaradi sprememb predpisov Evropske unije s področja vozil bo potrebno v prihodnosti določene dele področja letne dajatve spremeniti in ob pripravi teh sprememb bomo obravnavali tudi vaš predlog oziroma namen vašega predloga, ki vsebuje socialni vidik. Poleg tega pa se naše ministrstvo pospešeno ukvarja z integriranim javnim potniškim prometom, ki bo omogočilo večini državljanom boljšo mobilnost tudi brez uporabe osebnega prevoza." 2012-11-30 2012-10-22 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/3869 Ukinitev Državnega sveta "Predlagam ukinitev Državnega sveta, ker ta realne in pomembne vloge v državi nima. Služi zgolj za korist posameznikov in ščiti njihovo imuniteto. Konkreten predlog: Vsem lastnikom vozil z najmanjšo prostornino ob registraciji osebnih vozil, torej do 1350cm3 upoštevajte popust v višini 13%, razliko za pričakovano povečano dajatev iz naslova uporabe vozil v cestnem prometu pa prenesite iz naslova ukinitve Državnega sveta. Trenutna situacija: Nekatere Družine si s težavo privoščijo vozilo z volumnom motorja do 1350cm3, katerega nujno potrebujejo za prevoz otrok v vrtce, šole, službo. Druga skrajnost so gospodje v Državnem svetu, ki iz leta v leto menjujejo luksuzna vozila, njih in vzdrževanje njihovih luksuznih vozil pa plačujejo družine iz tega primera in vsi ostali davkoplačevalci. P.s. Ne pozabiti finančne mase iz naslova podražitve registracije motornih vozil nameniti v obnovo naših cest, ker ponekod že razpadajo! Vsi, ki ste enakega mnenja naprošam za podporo in glas ZA." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3870.txt Medo 5 3870 2012-11-20 2 919 Nezadostna podpora 2012-10-22 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/3870 Predavatelji in doktorji Po videni oddaji na televiziji bi predlagal ali uzakonitev ali s pravilnikom doloceno, da predavatelji, ucitelji, doktorji..., lahko in morajo delati najmanj 8 ur na delovnem mestu ( po potrebi ostanejo se dlje) in, da lahko delajo v samo enem zavodu. Pri nas namrec po zakljucenem delu ( ob 12 uri ali uro kasneje) veselo pohitijo v drugo hiso in delajo za privatnika z velikim zadovoljstvom. Kot je bilo videno, v tujini ne delajo samo 6 ali 7 ur na dan kot pri nas, zasluzki pa tudi niso astronomski v primerjavi z nasimi. Pa tole ne pise ljubosumje ampak razum. Kajti, ce nekdo s polno mojo in zavestjo dela 8 ur, pa recimo 7 ur efektivno, odgovorno in zahtevno delo, menim, da ni zmozen delati se eno izmeno drugje. Torej gospe in gospodje, ki vam place ni nikoli dovolj, ozrite se okoli sebe in ugotovili boste, da je vas delovni cas ostanek socializma, po katerem tako veselo pljuvate. Od 7 do 1 delajo samo se kje, nikjer, vmes pa bi imeli se placano malico ali kosilo, zakaj. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3883.txt Drago Felle 7 3883 2012-11-23 6 1583 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Visokošolski zavodi imajo avtonomijo delovanja in izbiranja visokošolskih učiteljev. Zakon o visokem šolstvu pa glede delovnih obveznosti slednjih okvirno določa njihovo neposredno pedagoško obveznost času organiziranega študijskega procesa. Natančnejša določila, v skladu s svojo avtonomijo, določi rektor univerze oz. dekan samostojnega visokošolskega zavoda. Zavod lahko določi tudi dodatno tedensko pedagoško obveznost. Zakon v 63. členu določa tudi druge omejitve pri zaposlovanju visokošolskega osebja, ki jih morajo zavodi upoštevati (npr. pogodba o delu ne več kot v obsegu ene tretjine pedagoške obveznosti). Menimo, da so določila Zakona dovolj omejujoča, da preprečujejo neučinkovito delo, hkrati pa dovolj fleksibilna, da omogočajo izvajanje študijske dejavnosti." 2013-03-12 2012-10-25 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/3883 Davek na pse Predlagam uvedbo davka na pse. Lastniki le teh resnično guncajo afne, samo poglejte polne nakupovalne vozičke pasjih dobrin, v času, ku nekateri otroci pijejo vodo, da ne čutijo lakoto. Parki zelenice, travniki in vsepovsod pasji drekci, ki jih lastniki ne pobirajo. Če imamo v Sloveniji 300000 psov, bi z minimalnim davkom 100 € pobrali 30 miljonov, ki bi jih lahko koristno uporabili. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3899.txt Tomaž Vozlič 3899 0 507 Neustrezen Podoben predlog je že bil v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/2461/ 2012-10-26 https://predlagam.vladi.si/predlog/3899 Obračun cestnine glede na težo in letno število prevoženih kilometrov "Formula za obračun nadomestila za uporabo cest bi morala zajemati težo avtomobila in število prevoženih kilometrov na leto. Namreč ta dva dejavnika sta neposredno povezana z obrabo cest, za sanacijo katerih se nameni denar od pobranih nadomestil za uporabo cest oz. cestnin. Upoštevanje luksuza pri izračunu cestnine je nesmisel, namreč cesta ne ve, kakšen luksuz se vozi po njej, kot drugo, pa se luksuz niti ne more določati glede na prostornino motorja. Vemo, da imamo lusuzne avte z motorji med 2.0 in 3.0, hkrati pa imamo stare ljubiteljske avtomobile, predvsem američane, katerih kubatura je znatno večja, vendar pa je avto vse prej kot luksuz. Zato menim, da je zdajšnji način določanja višine nadomestila za uporabo cest zgrešen, saj: In predlagam, da se uvede nova formula, ki bo zajemala število prevoženih kilometrov na leto in težo vozila. Kot opcijsko se lahko v cestnino zajame tudi okoljevarstveni faktor, glede na to, ali je vozilo dizel, bencin, elektrika ali plin ter izpust trdih delcev in CO2. Slednje je sicer nepovezano z obrabo cest, je ša vseeno veliko bolj sprejemljivo za vsakdanjega državljana, kot klasifikacija po prostornini. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3920.txt _Uros 9 3920 2012-12-01 9 3510 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 57/08) določa merila za določanje višine letne dajatve. Zakon določa tudi, da se pri določanju višine letne dajatve za posamezne kategorije oziroma podkategorije kot merilo upoštevata tudi emisije onesnaževal zraka in način vzmetenja vozil. Navedena merila so nato upoštevana v Uredbi o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 80/12), ki podrobneje določa način določanja in višino letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Pri izbiri meril so upoštevane tehnične možnosti za izvedljivost obračuna letne dajatve z uporabo podatkov razvidnih iz veljavnih prometnih dovoljenj in drugih evidenc in listin, določenih s predpisi o vozilih. Predlagate, da bi formula za izračun letne dajatve morala zajemati težo avtomobila in število prevoženih kilometrov. Iz predloga tudi razberemo, da se vaš predlog nanaša samo na osebne avtomobile (kategorija vozil M1). Podatek o številu prevoženih kilometrov se ob tehničnem pregledu vozila ne beleži, je pa navedeno zahtevano v predlogu novega pravilnika, ki bo urejal tehnične preglede vozil. Ko se bo navedeni podatek pričel beležiti, bo podatek sestavni del evidence registriranih vozil. Vendar, ker je prvi tehnični pregled osebnega avtomobila potrebno izvesti šele po štirih letih od prve registracije vozila, letna dajatev pa se plača ob registraciji vozila in ob podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja, do navedenega termina za navedena vozila v uradni evidenci ne bi imeli ustreznih podatkov. Nasploh pa je pri uvedbi beleženja števila prevoženih kilometrov težava v tem, da števec prevoženih kilometrov ni del vozila, za katerega se zahteva homologacija, ampak spada le med indikatorje. Tudi njegova morebitna menjava ni kontrolirana, sam poseg v števec in s tem prirejanje števila kilometrov pa je po informacijah precej enostaven postopek. Glede na navedeno ne planiramo, da bi bil podatek o številu prevoženih kilometrov merilo za določanje višine letne dajatve osebnih avtomobilov. Pri masi vozila pa je zadeva drugačna in sicer, ker je podatek predmet homologacijskega postopka ali postopka posamične odobritve posameznega vozila in je zato vpisan v centralnem registru vozil in tudi v evidenco registriranih vozil. Glede na spremembe, ki se zaradi evropskih predpisov obetajo na področju cestninjenja vozil, bo treba sistem letne dajatve spremeniti in ob teh spremembah bomo preverili tudi možnost uvedbe mase osebnega vozila kot enega od meril za določanje višine letne dajatve." 2013-01-03 2012-11-02 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/3920 Vožnja brez vozniškega dovoljenja "Predlagam, da se v ZVCP spremeni kazen za vožnjo brez vozniškega dovoljenja, saj gre za prekršek, ki nima nobene neposredne zveze z varnostjo ali da sem zaradi tega neposredna grožnja varnosti cestnega prometa. Vsi smo zgolj ljudje in občasno kaj tudi pozabimo. Če me torej policist ustavi in po nesreči nimam vozniškega dovoljenja pri sebi, se legitimiram z osebno izkaznico. Ker je iz uradnih evidenc razvidno, da nisem ""problematičen"" voznik oz. ""brez kartoteke"", vozniško dovoljenje je veljavno in mi ni bilo nikoli odvzeto, se mi izreče zgolj ustni opomin. V primeru, da pa ima voznik ""kartoteko"" oziroma je pogosto obravnavan zaradi prometnih prekrškov, vozniško pa mu je bilo že vsak 1x odvzeto v 3 letih ali pa je v tem obdobju zbral večje število kazni za prekrške, ki neposredno vplivajo na varnost vožnje (prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, drog in psihotropnih substanc,...), se vozilo zapleni, osebo pa odpelje na policijsko postajo. Takemu vozniške sploh ne bi smeli več izdati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3950.txt Anže Barle 1 3950 2012-12-08 5 16720 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor V Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 in 57/12) je v 16. členu določeno, da je voznik dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti vozilo v cestnem prometu. Za kršitev te določbe je predpisana globa 40 eurov. Zahteva za posedovanja listine - vozniškega dovoljena - pri vožnji v cestnem prometu izhaja iz Konvencije o cestnem prometu (Dunaj, 1968), utemeljena pa je s cilji učinkovitosti postopka preverjanja voznikov v cestnem prometu, iz varnostnega vidika, ter s cilji preprečevanja pojava ponarejenih vozniških dovoljenj v obtoku. Zahteva po tem, da ima voznik pri sebi vozniško dovoljenje, je upravičena zaradi vse večje udeležbe tujih voznikov v cestnem prometu in nepovezanosti nacionalnih omrežij izdanih vozniških dovoljenj, ki bi omogočala neposredno in takojšnje preverjanje vseh potrebnih podatkov o vozniku oziroma vozniškem dovoljenju. Tudi iz Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih izhaja, da nihče ne more imeti več kot eno vozniško dovoljenje. Navedeno je zlasti pomembno za izvajanje te direktive, ki omogoča, da lahko oseba svoje tuje vozniško dovoljenje zamenja za vozniško dovoljenje druge države članice UE, pri čemer pa mora država, ki izvede zamenjavo, vrniti staro dovoljenje organom države članice, ki ga je izdala, predhodno pa preveriti, ali so za zamenjavo izpolnjeni pogoji (ali je bilo tuje vozniško dovoljenje veljavno…). Vsi ti razlogi, upoštevajoč načelo enakosti obravnave voznikov, kažejo na to, da je zahteva po posedovanju listine pri vožnji v cestnem prometu, upravičena. Vozniško dovoljenje pa lahko oseba v Republiki Sloveniji uporabi tudi kot dokument za izkazovanje istovetnosti. Glede predloga, da se osebi, ki nima pri sebi vozniškega dovoljenja, izreče zgolj ustni opomin, pa pojasnjujemo, da lahko pooblaščena uradna oseba v skladu z Zakonom o prekrških namesto izreka sankcije kršitelju izreče opozorilo. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa lahko kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Dodajamo še, da je globa 40 eurov najnižja globa, ki se lahko v skladu z Zakonom o prekrških predpiše za prekršek v Republiki Sloveniji. Za vožnja motornega vozila brez vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije je predpisana znatno višja globa, in sicer 500 eurov." 2013-01-03 2012-11-09 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/3950 RAZPISI za zasedbo delovnega mesta v javnem sektorju "Spoštovani, predlagam, da prek Zavoda za zaposlovanje resnično omogočite transparenten sistem vpogleda v vse razpise potreb po delu v celotnem javnem sektorju vsem zainteresiranim! Razlog - izbira najboljšega kandidata oziroma zagotoviti vsakemu potencialnemu kandidatu, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega delovnega mesta, da čim lažje in čim hitreje pride do informacij o prav vseh prostih delovnih mestih, tudi tistih katerih delodajalec ""ne želi objave"" na zavodu za zaposlovanje in naj bi že imel izbranega ""ustreznega"" kandidata! Ali ni že dovolj ""skrivanja"" razpisov v zavodih, šolah, domovih za starejše, občinah, upravnih enotah ... ko delodajalci lahko zadostijo zakonskemu minimumu že z objavijo potrebe po prostem delovnem mestu le na svoji oglasni deski na hodniku svoje stavbe nekje na začetku/koncu SLO oziroma svoji spletni strani? Zato sprašujem vlado, kako uresničuje 49. čl. Ustave RS, po katerem naj bi bilo slehernemu državljanu RS pod enakimi pogoji dostopno prav vsako delovno mesto, če pa mu že v osnovi z obstoječim sistemom objav prostih delovnih mest odrekate enakovredno možnost samo zaznati razpis za določeno delovno mesto, kaj šele da bi se na prosto delovno mesto prijavil? Kdo pa lahko pregleda tedensko vse spletne strani zavodov, jih obišče in pregleda vse hodnike ... samo za to, da bo lahko ""enakovredno"" kandidiral za določeno delovno mesto v šolstvu? Kdo? NIHČE!!! Torej lahko zapišemo, da je obstoječi sistem diskriminatoren do tistih, ki razpisov ne morejo najti oziroma jih ""spregledajo"". Pazite, govorim/pišem o javnem sektorju! In zato se dogajajo zaposlovanja na način, ko inšpektor za delo na rednih/izrednih nadzorih ugotovi, da je bila zaposlena oseba, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev, določil sistematizacije delovnih, a je bila ta oseba edina prijavljena na razpis, zato jo je direktor, ravnatelj, ker pač je dolžan zagotoviti nemoteno delo v zavodu, enostavno tudi za določen čas zaposlil. In spet zakaj? Zato, ker ""večina"" potencialnih delavcev, ki pogoje pa izpolnjujejo, tega razpisa niti ni opazila, zaznala oziroma je izvedela zanj ko je bilo že prepozno. POZIVAM VLADO, DA NAREDI V JAVNEM SEKTORJU RAZPISE BOLJ TRANSPARENTNE, ENAKO DOSTOPNE ZA VSE. Hvala za razumevanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/3970.txt janči 0 3970 2012-12-13 2 2492 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Analiza obstoječega stanja: Obveznost prijave vsakega prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, kot je določena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10 in 40/12-ZUJF – v nadaljevanju: ZUTD), je skladna z določbo 23. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/07, 45/08-ZArbit, 83/09 Odl.US: U-I-284/06-26; v nadaljevanju: ZDR), po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela. Delodajalci so dolžni zavodu pošiljati prijave prostih delovnih mest oziroma vrst dela z določenim rokom za prijavo in pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje dela, razen, kadar sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem ali kadar se po ZDR in po ZUTD sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave. Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, ga javno objavi na željo delodajalca (ta lahko zagotovi javno objavo tudi na drug način) in v tem primeru izvede vse postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Vsebino in način objave prostega delovnega mesta podrobneje ureja Pravilnik o prijavi in objavi prostega delovnega mesta ali vrste dela, postopku posredovanja zaposlitve ter vsebini in načinu sporočanja podatkov Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 105/10; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da se kot javna objava šteje objava v prostorih zavoda in na spletnih straneh zavoda. Zavod v dogovoru z delodajalcem prosta delovna mesta ali vrste dela posreduje v objavo tudi sredstvom javnega obveščanja. V skladu z določbami pravilnika mora zavod ob prejemu prijave prostega delovnega mesta ali vrste dela, v kateri delodajalec opredeli, da želi sodelovanje pri posredovanju kandidatov za zaposlitev, ugotoviti, ali so v evidencah, ki jih vodi zavod na podlagi določb ZUTD, vpisane osebe, za katere bi zaposlitev na tem delovnem mestu ali vrsti dela predstavljala ustrezno ali primerno zaposlitev in: ponuditi prosto delovno mesto ali vrsto dela tistim osebam, ki ustrezajo pogojem prostega delovnega mesta ali vrste dela, preveriti njihovo usposobljenost in pripravljenost, se z delodajalcem dogovoriti o načinu sodelovanja ter izvesti napotitev dogovorjenega števila najustreznejših kandidatov. Zavod ob izteku roka za prijavo na prosto delovno mesto ali vrsto dela delodajalcu posreduje informacijo o napotenih kandidatih ter ga zaprosi za dostavo obvestila o izidu posredovanja, lahko pa tudi sodeluje pri zaposlitvenih razgovorih. Zavod pa ima v skladu z določbo 27. člena ZUTD možnost odklonitve posredovanja kandidatov delodajalcem z negativnimi referencami, o katerih vodi evidenco v skladu z določbo pete alineje prvega odstavka 123. člena ZUTD, vse dokler so vpisani v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Ne glede na to, da je namen predlagatelja dober in popolnoma razumljiv, je potrebno z vidika pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pojasniti, da zagotovitev javne dostopnosti vseh prostih delovnih mest v javnem sektorju (torej v organih ožje državne uprave, organih v sestavi ministrstev, nosilcih javnih pooblastil in organih lokalne samouprave) v skladu z veljavno zakonodajo ni v pristojnosti zavoda, preko katerega imajo delodajalci zgolj možnost, da si v skladu z zgoraj navedeno pravno podlago zagotovijo izpolnitev njihove obveznosti javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela. V skladu z ZDR je temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki želi objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, v javni objavi slednjega; element ustavno varovane svobode dela (49. člen Ustave RS) je namreč tudi pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ki pa jo je mogoče uresničiti samo, če so razpoložljiva delovna mesta javno objavljena. ZDR sicer izrecno ne opredeljuje, kakšne načine objave je šteti za javno objavo, vendar je iz celotnega besedila 23. člena mogoče zaključiti, da se javna objava nanaša na objavo v sredstvih javnega obveščanja oziroma na objavo, izvedeno preko zavoda. Smisel javnega objavljanja prostih delovnih mest oziroma vrst dela je v tem, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela, vloga zavoda pri tem pa je po ZDR omejena le na zagotovitev javne objave prostih delovnih mest, za katero se odločijo sami delodajalci medtem, ko so mu v skladu z njegovo funkcijo obveznosti iz tega naslova po ZUTD naložene zgolj v zvezi z napotovanjem brezposelnih oseb na objavljena prosta delovna mesta oziroma vrste dela. Glede na to, da se predlagatelj omejuje le na objavo prostih delovnih mest v javnem sektorju, nadalje pojasnjujemo, da se v skladu s petim odstavkom 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF) javni natečaj za organe državne uprave objavi na spletni strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Javni natečaj se lahko po navedeni pravni podlagi objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Glede na takšno ureditev objavljanja prostih delovnih mest v javnem sektorju predlagamo, da se pobudnik s svojimi predlogi obrne neposredno na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo kot organ, pristojen za zagotovitev javne objave prostih delovnih mest delodajalcev v javnem sektorju. Odziv Ministrstva za pravosodje in javno upravo Glede na to, da je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje in javno upravo področje uslužbenskega sistema, v okviru katerega Zakon o javnih uslužbencih, ZJU, (Uradni list RS, št. 63/07-upb3 in 65/08) ureja delovna razmerja za državne organe in uprave lokalnih skupnosti, posredujemo pojasnila glede ureditve objave prostih delovnih mest v navedenem zakonu. Uvodoma pojasnjujemo, da je javni natečaji urejen v 122. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 in veljavne spremembe) in ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. V skladu z Ustavo Republike Slovenije je institut javnega natečaja podrobneje urejen tudi v ZJU, in sicer v drugem delu, ki velja za javne uslužbence v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti. ZJU v 57. členu določa postopek sklenitve delovnega razmerja v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti. Preden se začne postopek za novo zaposlitev, predstojnik organa oceni, ali je mogoče prosto delovno mesto zasesti s premestitvijo javnega uslužbenca iz istega organa oziroma iz drugega organa kot interni natečaj. O internem natečaju sklenejo državni organi in lokalne skupnosti poseben dogovor. Če se na prosto delovno mesto ne premesti javni uslužbenec iz istega ali drugega organa, se začne postopek za novo zaposlitev. Glede na to, da 49. člen Ustave Republike Slovenije med drugim določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, je navedeno načelo urejeno tudi v ZJU, in sicer v prvem delu kot načelo enakopravne dostopnosti (7. člen), v skladu s katerim se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira najbolj strokovno usposobljenega kandidata za opravljanje nalog na delovnem mestu. Upoštevaje navedene določbe je torej treba za uradniška delovna mesta izpeljati javni natečaj, za strokovno - tehnična delovna mesta pa se uporablja postopek po Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07), in sicer objava prostega delovnega mesta. Glede objave javnega natečaja pa 58. člen ZJU določa, da se le-ta za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje in javno upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Javni natečaj se lahko objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Upoštevaje navedeno menimo, da je z objavo prostih delovnih mest kot tudi z objavo javnih natečajev na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in javno upravo, drugih državnih organov in lokalnih skupnosti zagotovljena transparentnost ter dostopnost informacij glede prostih delovnih mest v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti." 2013-01-10 2012-11-14 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/3970 Davki, sociala, delo "1. Krizni davek. Za obstoječe stanje je pravgotovo najprimernejši. Njegova uvedba ni zahtevna, uvede se ga lahko takoj in je omejen le na čas krize. Ta obdavčitev naj bi zajela skupine ljudi z najvišjimi plačami in luksuz. Ugotoviti njihovo premoženje v tujini. Nadpovprečno visoke nagrade, ki niso ekvivalent delovnega prispevka, ukiniti. Predlagane skupine za plačilo tega davka so: a. Zaposlene osebe z individualnimi pogodbami (v Sloveniji jih je blizu 20 000), ki imajo praviloma vsaj trikrat višje povprečne plače, kot tisti, ki delajo po kolektivnih pogodbah in imajo redne plače; b. ostali, ki prejemajo za svoje delo nesorazmerno visoke plače, na primer stečajni upravitelji, predsedniki upravnih odborov, managerji, vodstveni kader, odvetniki in podobni; c. posamezniki z nadpovprečnim standardom (vrednost celokupnega premoženja v gospodinjstvu nad milijon EUR). 2. Sociala. Pomanjkanje denarja na tem področju je velik problem, vsekakor pa ni edini. Drugi, vsaj tako pomemben pa je neustrezna delitev socialne pomoči, saj jo velikokrat prejemajo osebe, ki do nje niso upravičene. Za uresničitev svojih zahtev izkoriščajo nepovezanost zahtevanih računalniško podprtih registrov (od matičnih knjig, zemljiškoknjižnih evidenc, CRP, registra motornih vozil, evidence premoženjskega stanja na DURS ipd.), ki jih obstoječi sistem ravno zaradi nepovezanosti ne zazna. Rešitev tega problema je hitro izvedljiva in finančno nezahtevna. Pogoji za ta ukrep obstajajo, ustrezen kader je na voljo, potrebna oprema pa tudi. Vzpostavitev računalniške povezave vseh registrov, s katerimi se lahko kadarkoli ugotovi, ali je nek prosilec dejansko upravičen do socialne ali druge podobne pomoči. Kdor je socialno pomoč prejemal neupravičeno, naj jo vrne ali pa dokaže nasprotno. 3. Razbremenitev zdravstvene blagajne. Prisotnost bolnega delavca na delu je zaradi ogrožanja lastnega zdravja in varnosti pri delu ter zdravja sodelavcev (z vsemi posledicami) ravno tako nedopustna, kot neupravičen bolniški izostanek. Po izkušnjah je razmerje med neupravičenimi izostanki od dela in bolnimi na delu približno 2:1. Tukaj morajo zlasti delodajalci ob pomoči GZS, OZS, ZDS itd. izvajati strožji nadzor, tudi na domu, če ne gre drugače. Zaradi možnih posledic je to hujša kršitev delovnih obveznosti. 4. Upokojevanje. Pokojninska starost se bo pravgotovo višala. Glede na to, da kar nekaj posameznikov dela pod raznimi pogoji še po upokojitvi (tudi ""na črno""), bi bilo potrebno to prakso ukiniti in jim ponuditi naslednji dve možnosti: a. da se reaktivirajo in pustijo možnost upokojitve tistemu, ki to dejansko potrebuje ali pa b. da se dejansko upokojijo in delovno mesto prepustijo mlajšemu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4014.txt Izbrisan Uporabnik 26 8 4014 2012-12-27 2 1037 Nezadostna podpora 2012-11-28 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/4014 Predlagam uvedbo nove davčne stopnje za nezdravo prehrano "Novi davek bi kot primer obdavčil: Zaradi tega bi bilo možno znižati davek na zdravo prehrano. Davek bi se lahko stekal v zdravstveno blagajno za zdravljenje posledic nezdrave prehrane. Potreben bi bil tudi nadzor trgovin, da ne bi cen preveč poenotili med zdravo prehrano in med nezdravo prehrano." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/403.txt yamast 7 403 2010-02-16 7 4572 Odziv pristojnega organa "Skupni odziv Ministrstva za finance in Ministrstva za zdravje Predlog predvideva uvedbo nove davčne stopnje za nezdravo prehrano, in posledično možnost znižanja DDV za zdravo prehrano. Pobudo je prejelo in preučilo tudi Ministrstvo za zdravje. V nadaljevanju predstavljeno stališče predstavlja skupen odgovor obeh pristojnih ministrstev. Različne raziskave o prehranjevalnih navadah Slovencev kažejo, da je prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava. Režim prehranjevanja (število dnevnih obrokov, razporeditev obrokov preko dneva) je neustrezen, energijska vrednost obrokov pa je previsoka in neskladna s priporočili zdravega prehranjevanja. Ljudje v dnevno prehrano vključujejo prevelike količine obrokov, ki so bogati z maščobami, sladkorji, soljo in energijo, kar vodi do nastanka prekomerne hranjenosti, debelosti, povišanega krvnega tlaka ter s tem povezanih kroničnih nenalezljivih obolenj, ki predstavljajo pereč javnozdravstveni problem in enega glavnih vzrokov umrljivosti. Raziskave kažejo tudi, da prebivalci Slovenije zaužijejo premajhne količine zelenjave in sadja. Z nezdravim načinom prehranjevanja v Sloveniji so nadpovprečno ogroženi predvsem: moški, aktivni prebivalci v starosti med 25 in 49 leti, delavci, ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe (z dokončano največ dvo- ali tri letno poklicno šolo) in nižjim ekonomsko-socialnim statusom, prebivalci podeželja ter prebivalci vzhodnega dela Slovenije. Z namenom spodbujanja in krepitve zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije marca 2005 potrdil Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (Uradni list RS, št. 39/05) - (v prilogi). Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 (v nadaljevanju Nacionalna prehranska politika) je zastavljena celovito in vključuje tri temeljne stebre, ki so pomembni za zagotavljanje zdravega prehranjevanja: I. Steber varne hrane; II. Steber uravnoteženega in varovalnega prehranjevanja; ter III. Steber zagotavljanja trajnostne oskrbe s hrano. Ključni cilji Nacionalne prehranske politike so vzpodbujanje zdravih prehranjevalnih navad, zagotavljanje varne hrane ter trajnostne preskrbe s hrano. Nacionalna prehranska politika se na izvedbeni ravni uresničuje preko akcijskih načrtov, ki jih pripravijo in medsebojno uskladijo ključna resorna ministrstva, potrdi pa jih Vlada RS. Eden ključnih prehranskih problemov je previsok vnos t.i. odsvetovanih živil, ki so energijsko izredno bogati in hranilno zelo prazni. Med tovrstna živila prištevamo predvsem pekovske in slaščičarske izdelke ter industrijske deserte; gazirane in negazirane sladke pijače; mesne, majonezne, čokoladne namaze in trde margarine; živila z visokim deležem maščob; mesne izdelke (salame, klobase itd.); in izdelke za hitro pripravo jedi (npr. juhe iz vrečk, jušni koncentrati). Odsvetovana živila v zdravi prehrani niso povsem prepovedana, če se v dnevne obroke vključujejo v manjših količinah ter v daljših časovnih presledkih. Istočasno prestavlja velik problem tudi intenzivno agresivno oglaševanje nezdrave ponudbe, ki spodbuja povpraševanje po t.i. nekoristnih živilih, ter uvajanje avtomatov z nezdravo ponudbo. Problem je zlasti pereč pri populaciji otrok in mladostnikov, ki prehranjevalne navade šele oblikujejo. Znano je, da zgodaj v otroštvu pridobljene navade prehranjevanja, bodisi zdrave bodisi nezdrave, posameznik pogosto vzdržuje do konca svojega življenja. Z namenom spodbujanja zdrave in uravnotežene prehrane med različnimi skupinami prebivalcev je Ministrstvo za zdravje v zadnjih letih sprejelo smernice zdravega prehranjevanja za različne skupine populacije (otroke in mladostnike, študente, delavce-aktivna populacija, bolnike ter starostnike). Le-te med ostalimi prehranskimi priporočili poudarjajo pomen čim redkejšega vključevanja odsvetovanih živil v dnevne jedilnike. Večina smernic je že vpeljana v prakso v okoljih (vzgojno-izobraževalne ustanove, delavske organizacije, bolnišnice, domovi za starejše občane itd.), kjer se izvaja načrtovanje in priprava oblik organizirane prehrane. Po pregledu stanja v drugih evropskih državah ugotavljamo, da se večina evropskih držav v okviru lastnih nacionalnih prehranskih politik ne poslužuje uvedbe novih davčnih stopenj za nezdravo prehrano (npr. Belgija, Madžarska, Nemčija, Ciper, Nizozemska in Češka). Izjemo predstavlja Irska, ki ima osnovne živilske proizvode (kruh, maslo, mleko, zelenjava, sadje itd.) neobdavčene, v višini 13,5 % in 21,5 % pa so obdavčeni izdelki, ki veljajo ob pogostnejšem uživanju za manj koristne (npr. slaščičarsko-konditorski izdelki, čokolada, sladki prigrizki, sladoled, zamrznjeni deserti, sladke gazirane pijače in alkohol). Podobno situacijo imajo na Danskem, kjer so živila obdavčena v višini 25 %, dodaten davek pa imajo uveden na sladke gazirane pijače in slaščičarsko-konditorske izdelke (sladki prigrizki, čokolada itd). Pred nedavnim se je ukrepa na tovrsten način lotila Romunija, ki je s 1. marcem letos uvedla davek na hitro prehrano s ciljem pridobitve dodatnega denarja za potrebe uresničevanja zdravstvenega sistema. Po napovedi romunskega ministra za zdravje Attile Cseka naj bi morali davek plačevati vsi proizvajalci in uvozniki hitre prehrane, na seznamu plačnikov davka pa so poleg tradicionalnih ponudnikov hitre prehrane uvrščena tudi živila, ki vsebujejo visok delež soli, maščob, sladkorja in drugih dodatkov. Romunija se je za omenjeni ukrep odločila zlasti zaradi pokrivanja primanjkljaja v proračunu in omilitve finančne stiske. Rezultati izvedbe ter uspešnosti omenjenega ukrepa še niso na voljo. V Sloveniji se hrana obdavčuje po nižji, 8,5 % stopnji DDV. V skladu z ZDDV-1-UPB2, se nižja stopnja DDV drugim uporablja za: hrano (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprava jedi ter za dobavo vode. Nižja stopnja DDV se uporablja ne glede na to ali gre za vrsto hrane, ki se pogovorno uvršča med zdravo ali pa nezdravo prehrano, saj bi za takšno razlikovanje potrebovali zelo jasno pravno definicijo zdrave oziroma nezdrave hrane oziroma bi morali z zakonom natančno določiti izdelke, za katere se uporablja nižja stopnja. Dodaten problem predstavlja nujnost, da v davčnem sistemu zagotovimo nediskriminatorno obravnavo enakovrstnih izdelkov in storitev. Ločevanje prehrane na zdravo in nezdravo pri uporabi nižje stopnje DDV bi bilo neprimerno tudi z vidika administrativen zahtevnosti, predvsem za davčne zavezance z manjšim obsegom prometa, saj se v praksi pojavijo težave pri opredeljevanju, kateri izdelki se uvrščajo v obdavčitev po nižji stopnji, in v povezavi s tem možnost različnih tolmačenj v mejnih primerih ter večjo možnost davčnih zlorab. Vsi ti argumenti so ob uvedbi DDV vodili v usmeritev, da se nižja stopnja uporabi za vso hrano in ne le za posamezne izdelke, ki se uporabljajo za prehrano ljudi. Sistem DDV mora biti usklajen z evropskimi direktivami na tem področju, kar pomeni, da država lahko uvede le eno splošno stopnjo in največ dve nižji stopnji DDV, pri čemer splošna stopnja ne sme biti nižja od 15 %, nižji stopnji pa ne smeta biti nižji od 5 %. Slovenija se je odločila, da bo svoj sistem DDV oblikovala z uporabo le ene nižje stopnje DDV. Predlog za uvedbo nove stopnje DDV na nezdravo hrano lahko razumemo torej le tako, da se predlaga, da se za določene prehranske izdelke uveljavi splošna stopnja DDV. To bi povzročilo povečanje stroškov izvajanja ZDDV-1 tako za davčne organe kot za davčne zavezance. Poleg tega bi v času gospodarske in finančne krize, še bolj ogrozili ekonomski in socialni položaj šibkejših slojev prebivalstva, saj se uporabo nižje stopnje DDV za hrano, opravičuje predvsem s tem, da se na tak način zmanjšujejo obremenitve prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih in zmanjšuje regresivnost DDV. Po drugi strani pa bi bilo mogoče predlog razumeti tudi tako, da se poleg DDV uvede na določene (škodljive) prehranske izdelke, ki pa bi jih bilo potrebno zelo natančno opredeliti, posebni davek (trošarine). Tako pot so ubrale tudi nekatere druge evropske države (npr. Danska). Morebitno novo obdavčitev je treba ustrezno umestiti v celoten slovenski davčni sistem in preveriti tudi primerljivost višine obremenitve z obremenitvijo podobnih izdelkov v sosednjih državah, saj lahko v primeru previsoke obremenitve določenih prehranskih izdelkov v Sloveniji povzročimo odliv kupne moči v sosednje države, v ničemer pa ne prispevamo k večji zdravstveni ozaveščenosti potrošnikov. Glede na trenutno socialno, ekonomsko in javno finančno situacijo v Sloveniji, je po naši oceni potrebno razmisliti o primernosti uvedbe takšnega ukrepa. Aktualna nacionalna prehranska politika, ki jo je oblikovalo Ministrstvo za zdravje, ukrepa obdavčitve nezdrave prehrane kot takega v svojem besedilu ne predvideva, saj je s svojimi cilji usmerjena predvsem v aktivnosti ozaveščanja prebivalstva o pomenu nezdravih prehranjevalnih navad ter v konkretne sistemske ukrepe, kjer je za dosego ciljev boljšega prehranjevanja možno vplivati na ponudbo zdravih obrokov (npr. organiziran sistem prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sistemu subvencionirane prehrane študentov, sistem ponudbe organiziranih obrokov v delovnih organizacijah, ponudba v gostinstvu itd). Z letom 2010 se izteka aktualna Prehranska politika, Ministrstvo za zdravje pa bo pripravilo predlog nove, v katerem bo ob sodelovanju Ministrstva za finance podrobneje preučena tudi možnost ukrepanja na področju uvajanja davkov na zdravju manj koristna živila." 2010-03-04 2010-01-16 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/403 Izrekanje »vzgojnih« kazni voznikom "Predlagam, da se prične kaznovati prekrške voznikov ne le z denarnimi, ampak tudi z vzgojnimi kaznimi - z opravljanjem družbeno koristnega dela (Pomooč centru SONČEK ali podobno). V mislih imam naslednje kazni: - v primeru parkiranja avtomobila na mestu za invalide se poleg denarne kazni izreče tudi za 20 ur »prostovoljne« pomoči pri delu z invalidi (vidim namreč, da ljudje brez zadržkov parkirajo na mestih za invalide – po navadi so pa tudi parkirani »dragi« avtomobili - globa za prekršek tako ali tako ne bi »streznila« njihovega voznika.) - v primeru, da je voznik vinjen se mu izreče poleg denarne kazni tudi primerna količina ur »prostovoljnega« dela z poškodovanimi v prometnih nesrečah (po možnosti z invalidnimi žrtvami, ki jih je zakrivil pijani voznik) V kolikor voznik nadaljuje s svojim početjem predlagam stigmatizacijo »vozila« z nalepko, ki je po velikosti vinjete, ter opozarja druge voznike: npr. voznik, ki je v roku 1 leta nepravilno parkiral svoje vozilo na mestu za invalide 2x , mora na vozilo za 1 leto namestiti nalepko »POZOR, PONAVADI ME BREZ ZADRŽKOV PARKIRAJO NA MESTU ZA INVALIDE«, če tega ne stori se mu lahko za 1 leto zaseže vozilo! za voznika, ki je bil v roku 2 let najmanj 2x v vinjenem stanju (nad 1 promil) se mu za 1 leto na vozilo namesti »POZOR, POGOSTO ME VOZI VINJEN VOZNIK!« (podobno kazen je dobil voznik v ZDA!) ARGUMENTI: -vsi bi postali bolj obzirni do parkirnih mest za invalide -voznike bi streznilo delo z invalidi, žrtvami prometnih nesreč,... -tudi premožnejši sloj bi pazil kje parkira svoje avtomobile Predlog ni dokončen in prosim za strokovno »svetovanje«, da bo predlog pravno gledano ustrezen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/404.txt Huda Mravljica 9 404 2010-02-16 21 5195 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Kot prvo bi se vam radi opravičili za nastalo zamudo pri odgovoru, saj je zaradi priprav sprememb in dopolnitev Zakona o prometnih pravilih ta odgovor zastal. Delovno gradivo zakona je bilo dne 2. 4. 2010 objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za promet. Glede obravnave vinjenih voznikov na novo uvajamo: 1. Preventivni pregled s svetovanjem pri svojem izbranem zdravniku, ki vsebuje: - oceno pitja alkohola s pogovorom in standardiziranim vprašalnikom Svetovne zdravstvene organizacije AUDIT s katero opredelimo ali gre za tvegano pitje, škodljivo pitje ali zasvojenost z alkoholom, - oceno zavedanja tveganega oziroma škodljivega pitja, - svetovanje za spremembo pitja, - v primeru suma zasvojenosti z alkoholom se vozniku potrdila ne izda, ampak se voznika napoti v alkohološko ambulanto. 2. Izguba dovoljenja do pravnomočne sodbe sodišča – začasna zaplemba vozniškega dovoljenja. Voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola vrednosti 0,8 promila, in/ali je povratnik ali povzročitelj nesreče s smrtnim izidom, se kaznuje z 18 kazenskimi točkami, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja. Pri taksativno navedenih kategorijah pri katerih se zahteva 0,0 promila pa kadar prekoračijo 0,5 promila. 3. Rehabilitacijski programi: A. Osebe, pri katerih je bilo v kontrolnem pregledu ugotovljeno, da ne sodijo med tiste, ki tvegano in škodljivo pijejo, in je šlo v primeru vožnje in alkohola za enkratni dogodek, povezan z izjemno situacijo, se napoti v psihosocialno delavnico, ki jo vodijo za izvajanje takšne delavnice usposobljeni psihologi. Delavnica traja do 4 šolske ure in je samoplačniška. B. Osebe, za katere se v kontrolnem pregledu ugotovi, da sodijo med tiste, ki tvegano in škodljivo pijejo, se napoti na rehabilitacijski program, ki ga izvajajo usposobljeni psihologi. Program vsebuje več enodnevnih delavnic. C. Osebe, za katere se v kontrolnem pregledu ugotovi, da so odvisne od alkohola, se napoti na zdravljenje odvisnosti (odvisnost od alkohola sodi med zdravstvena stanja, pri katerih se lahko pridobi ali ohrani vozniško dovoljenje samo na podlagi rezultatov zdravljenja – zdravniško potrdilo). Zdravljenje odvisnosti od alkohola je organizirano znotraj sistema zdravstvenega varstva in se krije iz sredstev ZZZS. Glede na predvideno dodatno število ugotovljenih odvisnih od alkohola. 4. Ukrep uporaba interlock-a za preizkušanje alkoholiziranosti voznika, ki pri vinjenosti onemogoči zagon motorja vozila. Glede prostovoljnega dela z invalidi je mnenje stroke neenotno. Na eni strani nekateri strokovnjaki podpirajo prostovoljno delo z invalidi, del strokovnjakov pa se sprašuje o smiselnosti, kvaliteti in učinkovitosti tovrstne prisiljene pomoči invalidom. Vaš predlog glede nalepk: zadevo smo proučili in smo mnenja, da tak ukrep ne bi prinesel učinkov glede na to, da kršitelj lahko uporablja več vozil, njegovo vozilo pa lahko vozijo tudi drugi (člani družine, prijatelji), ki pri vožnji spoštujejo prometne predpise. Za kakršne koli dodatne pobude, vaša nova mnenja in stališča lahko direktno kontaktirate na Ministrstvu za promet z Brigito Miklavc – vodjo delovne skupine za pripravo novega Zakona o prometnih pravilih." 2010-04-06 2010-01-16 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/404 Davek Pri vsem pomanjkanju denarja v drzavni blagajni, je tole nov predlog polnitve. Potrebno je uvesti poseben davek na izvozeno hlodovino v Avstrijo ali drugam. Zakaj? Les je naravna dobrina tako kot je to voda premog in se marsikaj. Neracionalno in profitarsko obnasanje do narave se lahko kaj hitro mascuje, ce se ze ne v tem casu. Poglejte gozdove po Sloveniji, saj nekaj velja samo se hlod, vse ostalo pa razmetano gnije na tleh. Tako ravnanje z naravnimi dobrinami ne samo, da zasluzi obdavcitev, zasluzi tudi zgrazanje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4049.txt Drago Felle 4 4049 2013-01-02 7 1348 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V skladu s prvo točko 46. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/2012-ZUJF, 83/12) so dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici, oproščene plačila DDV. Prav tako je v skladu s točko a) prvega odstavka 52. člena tega zakona, oproščena dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Unije prodajalec ali druga oseba za njegov račun. Na podlagi navedenega je torej dobava hlodovine v drugo državo članico ali pa v tretjo državo, v Sloveniji oproščena plačila DDV. Glede na uveljavljeno načelo obdavčitve po namembnem kraju v sistemu DDV, po katerem se blago obdavči tam, kjer je porabljeno, je navedena transakcija obdavčena v skladu z nacionalno zakonodajo te, namembne države, bodisi kot pridobitev blaga znotraj Unije, pri čemer sistem obdavčitve blaga po načelu namembnega kraja deluje le v prometu med zavezanci, identificiranimi za DDV, bodisi ob uvozu blaga, če gre za namembni kraj zunaj Unije. V kolikor bi na dobavo hlodovine v drugo državo članico ali pa v tretjo državo obračunali poseben davek, bi bila hlodovina torej obdavčena dvakrat. Prvič v Sloveniji, drugič pa, upoštevajoč načelo namembnosti, v drugi državi članici ali v tretji državi. S tem bi vplivali na konkurenčnost našega proizvoda. Obdavčitev hlodovine s posebnim davkom, v primeru prodaje v drugo državo članico ali pa tretjo državo, bi pomenila tudi neenako davčno obravnavanje hlodovine, ki se prodaja na domačem trgu, in hlodovine, ki se prodaja izven Slovenije. Pri uvedbi novega, posebnega davka za izvoženo hlodovino, moramo spoštovati tudi temeljne svoboščine EU (prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala) ter omejitve, ki jih določa Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11.12.2006, s spremembami; DDV direktiva). V 401. členu te direktive je določeno pravilo glede predpisovanja posebnih prometnih davkov. Države članice lahko uvedejo davke na posamezne vrste blaga ali storitev, če takšen davek ne predstavlja splošnega prometnega davka. Menimo, da predlagan posebni davek po svoji vsebini predstavlja dodatni prometni davek, kar je v neskladju z zadevno določbo DDV direktive. Na podlagi navedenega menimo, da pobude za uvedbo posebnega davka na izvoženo hlodovino ne moremo podpreti." 2013-01-22 2012-12-04 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4049 Prometna zakonodaja "Glede na število prebivalcev je v Sloveniji preveč nesreč, tudi takih z najhujšimi posledicami. Pri nas je vozniška kultura slaba. Prometnih predpisov in signalizacije se velikokrat ne upošteva. O tem opozarjajo svoje voznike tudi nekatere tuje avto-moto zveze in društva. Predlagani ukrepi: a. Kaznovalna politika. Tu je potrebno strogo ločiti med nehotenim prekrškom in objestnostjo. Razlika je ogromna – vprašati je treba le preživele žrtve in svojce umrlih. Sem spada, poleg namerne prekoračitve hitrosti, tudi vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi, alkoholnih pijač, uporaba telefona med vožnjo, po moje pa tudi kajenje. To je objestnost, namerno povzročanje nezgod in ogrožanje splošne varnosti z najhujšimi posledicami. Delitev povzročiteljev nesreč ob kaznovanju na ""revne"" in ""bogate"" je neumnost, saj med posledicami neodgovornega ravnanja ni razlik; ubija in uničuje lahko tako reven kot bogat voznik. Sedanje ravnanje s takimi ""vozniki"" je navadna in nevarna potuha. Poraja se vtis, da so razne hitrostne ovire in vsaj nekatera krožišča (rondoji), ki so financirani iz davkoplačevalskega denarja, namenjene njim, dejstvo pa je, da ovirajo tudi vozila na interventnih vožnjah(!), da ne omenjam njihovega negativnega vpliva pozimi, v najslabših voznih pogojih (megla, poledice)… Vsekakor neustrezna rešitev. Radarji lahko zasledijo le ""divjake"" nikakor pa ne pa vseh objestnežev. To so nezrele osebnosti. V njihovih rokah je vozilo podobno le še strelnemu orožju, ostali udeleženci v prometu pa smo le nemočni talci. Zato jih je treba kaznovati drastično, za opomin drugim (trajen odvzem vozila in vozniškega dovoljenja s trajno prepovedjo vožnje), ostale prekrške pa obravnavati in kaznovati po obstoječi tarifi. Preživele žrtve in svojci umrlih bodo to potrdili. b. Omejitve hitrosti pri vozilih različnih kategorij. Pri težjih vozilih je potrebno poleg omejitve hitrosti upoštevati še vpliv linearne komponente (mase) težjih vozil, zlasti vlačilcev in tistih s priklopniki. Pri isti hitrosti je zaradi mase teh vozil kinetična energija kar nekajkrat večja od kinetične energije lažjih vozil, zavorne poti so znatno daljše, rušilna moč pri nesrečah pa zaradi večje mase neprimerno večja. Zato bi morale biti ob istih pogojih hitrosti težjih vozil bolj omejene. c. Sprememba zakonodaje. Če ne drugače, je potrebno vsaj pred vsako spremembo prometne zakonodaje povsod pregledati stanje prometne signalizacije, odpraviti nelogičnosti, poškodbe, napake in pomanjkljivosti. Uporabniki prometnic bi pri tem vsekakor sodelovali, saj je to v skupnem interesu, ker jih dnevno uporabljajo, jih poznajo in bi svoja opažanja sporočali raznim društvom, na primer AMZS, ta pa naprej. Tako kot vozila morajo biti tudi ceste v brezhibnem stanju. Ta način ugotavljanja stanja in obveščanja je učinkovit in cenen. d. Obstoječa zakonodaja je tudi sicer do težjih vozil (tovornjakov) preveč hlapčevska. Nedisciplinirani povzročajo vsaj zastoje, glede na dejstvo, da ceste uničujejo veliko bolj, kot osebna vozila, pa je uporabnina, ki jo plačujejo le simbolična in bi jo bilo nujno potrebno povečati. Kjer se le da, preusmeriti tovorni promet na železnice." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4080.txt Izbrisan Uporabnik 26 2 4080 2013-01-08 2 933 Nezadostna podpora 2012-12-10 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/4080 vračilo razlike v zavarovanju v primeru smrti zavarovanca na začetku zavarovalnega obdobja Trenutni zakon o zavarovalništvu obračunava plačilo zavarovanja za celotni mesec. Tudi v primeru smrti zavarovanca na začetku meseca. Pošteno bi bilo če bi se obračunalo število dni do smrti ne pa celoten mesec. Tak obračun je goljufiv in v nasprotju z načeli pravne države. Zavarovalnice si obračiunajo zavarovanje tudi za dni ko zavarovanja kot storitve niso več nudile. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4097.txt zareg 1 4097 2013-01-11 0 1891 Nezadostna podpora 2012-12-13 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4097 Uvedba 30 urnega delovnika "Glede na to, da so se nekoc lahko upokojili pri 55ih letih in z 35leti delovne dobe, ter, da se je delovna doba podaljsala za okoli 20%, pradlagam, da se nujno skrajsa delovni cas iz trnutnih 40 ur na teden na 30, oziroma 32, skupaj z pol ure malice vsteto, saj dela se lahko 4 dni po 8 ur. Tako bi se lahko zaposlilo dodatne ljudi in razbremenilo ljudi, saj ljudej bi bili bolj spociti in delo bi bilo bolje razporejeno, prav tako denar, kateri bi se bolje razprsil med ljudi. Tako bi lahko komot zaposlili dodatnih 20% ljudi, kar pomeni, da bi imelivisek delovnih mest, saj trenutno imamo 10% brezposelnost. Ljudje, ki bi dobili delo, nebi rabili vec prejemati socialne pomoci in tako bi presparala tudi drzava ogromno. Minimalne place bi morale ostati priblizno enake za tocne visine plac, bi potrebno narediti izracun, toda treba poudariti, da ce se bo komu nizalo place so to tisti z visjimi placami, kateri je dokazano, da si ne zasluzijo take place, saj ni sorazmerja med ucinkovitostjo dela in visino placo. 2 cloveka z minimalno placo naredista vec kot 1 clovek z povprecno placo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4117.txt Anti NWO 10 4117 2013-01-16 15 4574 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Delovni čas je eden izmed bistvenih institutov delovnega prava, pomemben tako z vidika interesov delodajalcev kot tudi z vidika interesov zaposlenih. Z vidika interesov delodajalcev se delovni čas in njegovo razporejanje obravnavata kot ekonomska kategorija, saj zakonski okviri urejanja tega instituta oziroma dopuščene fleksibilnosti določajo možnost organiziranja delovnega procesa ustrezno poslovnih zahtevam, zmožnostim tehnologije ali zahtevam po zagotavljanju storitev. Z vidika zaposlenih je pomemben predvsem varstveni vidik urejanja tega instituta, saj predpisani okviri omejevanja dolžine delovnega časa, zagotavljanja odmorov, počitka in dopuščene fleksibilnosti razporejanja delovnega časa varujejo zdravje in psihofizične sposobnosti zaposlenih. Pomembna elementa pri pravnem urejanju delovnega časa sta tako dolžina delovnega časa, kot njegova razporeditev oziroma oblike delovnega časa. Pri opredeljevanju dolžine delovnega časa, še bolj pa pri urejanju razporeditve delovnega časa, je zakonodajalec razpet med vse bolj poudarjeno zahtevo delodajalcev po fleksibilnejši organizaciji delovnega časa na eni ter zahtevo po varovanju delovnopravnega položaja delavcev in potrebo po usklajevanju njihovega poklicnega in družinskega življenja na drugi strani. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je od določitve dolžine delovnega časa in njegovih oblik odvisna plača delavca oziroma višina stroškov, ki bremenijo delodajalca. Zaradi njegove velike pomembnosti je delovni čas predmet ureditve tako Mednarodne organizacije dela (MOD), Sveta Evrope kot Evropske skupnosti (ES). V slovenski delovni zakonodaji so upoštevane Konvencije MOD, ki se nanašajo na dnevni, tedenski in letni delovni čas, na razporeditev delovnega časa, krajši delovni čas in nočno delo, na dnevni in tedenski počitek ter na varstvo posebnih kategorij delavcev. Zakonska ureditev delovnega časa upošteva tudi zahteve, ki izhajajo iz Evropske socialne listine (spremenjene; MESL) ter vse upoštevne direktive ES: Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu, Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo in posebno pomembno Direktivo 2008/33 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju: Direktiva). Direktiva določa minimalne zahteve v zvezi z varnostjo in zdravjem, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji delovnega časa. Državam članicam nalaga sprejem ukrepov, s katerimi se izpolnijo minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri organizaciji delovnega časa v zvezi s trajanjem dnevnega počitka, odmorov, tedenskega počitka, najdaljšega delovnega časa, letnega dopusta ter vidiki nočnega, izmenskega dela in vzorcev dela. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09; v nadaljevanju ZDR) 142. členu določa maksimalni polni delovni čas v trajanju 40 ur na teden, prav tako pa je določen minimalni polni delovni čas v trajanju 36 ur. Z zakonom ali kolektivno pogodbo se torej kot polni delovni čas lahko določi delovni čas v trajanju od 36 do 40 ur na teden. Za primer, da noben zakon ali kolektivna pogodba ne določita polnega delovnega časa, že zakon določa, da je polni delovni čas 40 ur. Izjema od postavljenega minimuma za polni delovni čas je predvidena le v primeru delovnih mest, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, saj se lahko za takšna delovna mesta z zakonom, drugim predpisom na podlagi zakona ali s kolektivno pogodbo določi polni delovni čas, krajši od 36 ur na teden. Iz navedenega člena izhajajoča ureditev polnega delovnega časa je v skladu z Direktivo in MESL. Direktiva določa, da mora biti polni delovni čas omejen z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo, povprečen delovni čas v posameznem sedemdnevnem obdobju, vključno z nadurami, pa ne sme presegati 48 ur. Določba, po kateri se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določi krajši polni delovni čas od 40 ur tedensko, vendar ne manj kot 36 ur tedensko, pa upošteva MESL, ki zavezuje države članice, da določijo razumno trajanje dnevnega in tedenskega delovnega časa, pri čemer naj bi se delovni teden postopno skrajševal do ravni, ki jo dopuščajo povečanje storilnosti in drugi pomembni dejavniki. Tudi zakonska možnost skrajšanja delovnega časa po 36 ur tedensko na posebno nevarnih delovnih mestih pomeni konkretizacijo obveznosti, ki izhaja iz MESL – če tveganj, značilnih za nezdrave ali nevarne poklice, ni mogoče odpraviti ali dovolj zmanjšati, je treba delavcem, ki opravljajo tak poklic, skrajšati delovni čas (ali zagotoviti dodatni plačani dopust). Nenazadnje v zvezi z izpostavljeno problematiko dodajamo, da je Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002 (Uradni list RS, št. 42/02) glede na prejšnjo ureditev zakonsko določen maksimum tedenskega delovnega časa skrajšal z 42 na 40 ur. Zakonska določitev 40-urnega maksimalnega polnega delovnega časa je bila odraz soglasja med socialnimi partnerji, saj je sledila ureditvam v kolektivnih pogodbah, sklenjenih na ravni dejavnosti, ki so že pred uveljavitvijo novega Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2002 praviloma že uveljavile tak delovnik." 2013-02-06 2012-12-18 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/4117 Možnost vračila dela trošarine za gasilce "Predlagam vladi, da omogoči gasilcem vračila dela trošarine po zgledu vračil za kmetijsko ali gradbeno mehanizacijo. Sedaj je mogoče uveljavljati le za vozila nad 7,5 t po Pravilniku o vračilu trošarine za komercialni namen. Količina goriva bi se lahko dol. po št. vozil v uporabi, za to obstajajo ustrezni registri (baza podatkov GZs na Vulkanu). Povprećno št. kilometrov po vozilu je precej majhno pod 3000 km po moji oceni - torej poraba nekje 200-300 litrov. Po društvih je sicer še nekaj drugih porabnikov goriv: motorne brizgalne, agregati, motorne žage. Zneski sicer niso veliki po posameznem društvu, vendar na ravni GZ (te so lahko pooblaščenke za vlaganje zahtev) bi se nabralo nekaj denarja, ki se lahko nameni za nabavo nove opreme. Če se s tem zmanjšajo proračunski prihodki iz naslova trošarin, se lahko za ta vračila nameni del sredstev, ki jih razdeljuje Ministrstvo za obrambo prek razpisa o sofinanciranju gasilske opreme in vozil ali pa iz zneska dohodnin, ki bi se morala prenest na neprofitne organizacije v skladu z donacijo dela dohodnine. Da se ne diskriminira ostalih neprofitnih organizacij, je znesek ki bi se tako prerazporedil procentualno enak sedanjem znesku, ki ga davkoplačevalci trenutno namenjamo gasilskim društvom na ravni države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4130.txt sebastjan hostnik 0 4130 2013-01-17 1 1522 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Trošarine na energente in električno energijo so harmonizirane z Direktivo Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (Energetska direktiva), ki določa skupna pravila za vse države članice EU glede obdavčitve energentov in električne energije, tako da določa minimalne trošarine ter možnosti za določitve oprostitev plačila trošarine ali znižanje plačila trošarine pri določeni rabi energentov in električne energije. Nacionalno so določbe Energetske direktive prenesene v Zakon o trošarinah (Uradni list RS št. 97/10-UPB8, 48/12 in 109/12; v nadaljevanju zakon), izvajanje določb zakona je opredeljeno v pravilnikih, ki izhajajo iz zakona. Energetska direktiva za gasilska vozila in opremo ne določa možnosti vračila dela trošarine, kot je to na primer določeno za stroje in mehanizacijo v kmetijstvo ali gradbeništvu, kot navajate v svojem predlogu. Vašega predloga o vračilu trošarine za gasilska vozila in opremo zaradi navedenega razloga v nacionalno zakonodajo ne moremo vključiti. Veljavna zakonodaja gasilskim društvom že sedaj omogoča vračilo dela trošarine za plinsko olje za pogon, če je teža gasilskega vozila na 7,5 ton in je vozilo namenjeno prevozu blaga (npr. vode). Podrobnejši pogoji za vračilo dela trošarine za plinsko olje za pogon, so določeni v 54.č členu zakona ter Pravilniku o vračilu trošarine za komercialni namen (Uradni list RS št. 52/09, 68/09, 82/10 in 109/12-ZTro-M)." 2013-02-07 2012-12-19 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4130 Vladi predlagam izvesti revizijo dela zdravnikov travmatologov na Urgenci Ljubljana za obdobje 2008 "Zaradi naraščajoče incidence zdravstvenih napak in povečanega števila tožb na slovenskih sodiščih v zadnjih letih napram zdravnikom na Urgenci Ljubljana zahtevam, da se ustanovi neodvisna revizijska zdravniška komisija na državni ravni, ki naj pregleda delo travmatologov oz. zdravnikov na Urgenci KCLJ vsaj za obdobje 2008 - 2012. Zaradi majhnosti RS Stanje, ki vlada zadnje čase je nevzdržno predvsem zato, ker Zdravniška zbornica že dolgo ne opravlja svojega dela, kot bi ga morala. Razmere slabega, malomarnega, nestrokovnega dela obvladuje »sindrom (hinavske) cehovske kolegialnosti«, ki je glavni krivec da se zdravnikom, ki slabo opravljajo svoje delo ne more (ali bolje: ne želi) dokazati njihove krivde. Primerov za to je kolikor hočete. Delno hrbet tem neodgovornim in malomarnim zdravnikom ščiti še sam sistem zdravstva v današnji že krepko razpadajoči banana republiki, ki ji rečemo Slovenija. Ta sistem namreč pretvarja osebne strokovne napake in slabo delo zdravnikov v »sistemske napake zdravstva« in jih na ta način razbremenjuje odgovornosti. Ni zanemarljiva tudi vloga vsaj delno skorumpiranega sodstva, ki s svojimi počasnimi postopki in nekompetentnostjo, le še podžiga brezbrižnost dela storilcev iz zdravniških vrst. Ne glede na težave, ki bi nastale ob formiranju takšne neodvisne zdravniške komisije na državni ravni, pa verjamem(o), da so tudi v zdravstvu pozitivci, ljudje ki znajo misliti s svojo glavo in bi hoteli sodelovati, ker tudi njim ni všeč to kar se zadnjih let v naši državi prav izrazito dogaja. Torej še enkrat: Čimprej ustanoviti/formirati zdravniško komisijo z dovolj velikimi pooblastili, ki bi naredila red ne samo na Urgenci KCLJ ampak tudi povsod drugje kjer bi bilo to potrebno. Bijejo zadnje minute! Formiranje takšne komisije zahteva odgovornost do žrtev, ki so jim bile storjene zdravstvene napake in jim zaznamovale vse življenje kot tudi življenje njihovih ožjih svojcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4133.txt zrtev2008 4133 0 1807 Neustrezen podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4195 2012-12-19 https://predlagam.vladi.si/predlog/4133 Preverjanje samohranilcev Predlagam, da se zaposli večje št. inšpektorjev, ki bodo preverjali zgolj to, ali so samohranilci dejansko samohranilci ali so to zgolj na papirju z namenom pridobiti čimveč sredstev iz državne blagajne. S takim goljufanjem se doseže nižje plačilo vrtca, izplačilo neupravičenih socialnih pomoči, otroških dodatkov ipd.. To s sabo potegne maso izplačil iz državne blagajne, ki tega očitno več ne zmore! Tako preverjanje mora potekati ob zaprositvi za pomoč in kadarkoli do konca pridobivanja pomoči. To NI poseg v zasebnost, temveč zgolj nadzor nad porabo javnih sredstev. Sedanji sistem, kjer je potrebno zgolj izjaviti, da si samohranilec in se sam prijaviti z otrokom na enem naslovu, medtem ko drug izmed partnerjev ostane prijavljen pri starših, je katastrofa in norčevanje iz poštenih državljanov! . Morebiti pripelješ še sosedo, ki izjavi, da si samohranilec... Pa je. Dinarčki padajo. Zaposlitev večjega števila inšpektorjev se bo kmalu izkazala za velik špar program, saj bo država na ta račun ogromno privarčevala, pa še veliko ljudi bo dobilo službo in tako rešilo svoj eksistenčni problem. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4148.txt marjetica travniška 4 4148 2013-01-25 24 3909 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Pobuda se nanaša na večjo strogost in preverjanje statusa samohranilcev pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je popolnoma na novo uredil status enostarševske družine (samohranilci). Tako ZUPJS v sedmem odstavku 10. člena določa, da se kot enostarševska družina šteje skupnost enega izmed staršev z otroki kadar je: eden od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema (nima po njem družinske pokojnine) ali drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema (niti od Preživninskega sklada). Glede na navedeno zlorab v zvezi s tem statusom ni zaznati." 2013-02-14 2012-12-27 41 https://predlagam.vladi.si/predlog/4148 Obdavčenje nepremičnin "Vladi predlagam, da v kolikor bo sprejet zakon o obdavčenju premoženja / nepremičnin (ki ga različne vlade ""obljubljajo"" že nekaj časa), da iz tega zakona izvzame nepremičnine, v katerih ljudje stalno prebivajo oziroma obdavči te nepremičnine z najnižjo možno stopnjo. Zakaj? Ker smo ljudje - prebivalci na prvem mestu. Nepremičnine v katerih ljudje stalno prebivajo, bi morale biti obdavčene po nižji stopnji od čisto vseh ostalih nepremičnin, tudi od vseh tistih, za katere se nekako predvideva, da bodo takšnega obdavčenja proste (kmetijski objekti, verski objekti, kulturni objekti in podobno). Dejansko bi morali biti obdavčeni prav vsi navedeni objekti v oklepaju, le objekti, ki služijo stalnemu bivanju, bi morali biti davka prosti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4155.txt jbozicek 6 4155 2013-01-26 14 3186 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Veljavna zakonodaja s področja obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji zajema davek od premoženja fizičnih oseb ter davek na nepremično premoženje večje vrednosti. V veljavnem pravnem sistemu obstaja še nekaj dajatev, ki imajo po namenu vlogo davka na nepremičnine oziroma dopolnjujejo obstoječ davčni sistem. To sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Z davkom od premoženja se v Republiki Sloveniji obdavčuje nepremično premoženja fizičnih oseb. Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek plačujejo lastniki oziroma uporabniki premoženja ne glede na to ali ga uporabljajo sami ali ga dajejo v najem. Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek in rekreacijo. Vrednost je določena na podlagi meril upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občina. Sistem davka od premoženja daje davčnemu zavezancu znatno olajšavo in sicer znižanje davčne osnove, ki ustreza vrednosti 160 m² stanovanjske površine, ugotovljene na podlagi izračuna davčne osnove, ob izpolnjenem pogoju, da lastnik ali njegovi družinski člani v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bivajo v stanovanjskih prostorih. Znižanje ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni oziroma zgodovinski spomenik ter od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Začasno (za 10 let) so oproščeni plačila davka od premoženja tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž ter lastniki popravljenih in obnovljenih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost teh stavb povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Zakon pozna tudi posebno olajšavo za velike družine in sicer se davčnemu zavezancu z več kot 3 družinskimi člani, ki živijo z njim v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Davčne stopnje so progresivne in sicer različno glede na namen uporabe. Za stanovanjske stavbe je predpisana davčna stopnja v višini od 0,10 % do 1 %, odvisno od njihove vrednosti, za prostore za počitek in rekreacijo se ta stopnja giblje od 0,20 % do 1,50 %, medtem ko je za poslovne prostore davčna stopnja določena od 0,15 % do 1,25 %. Za poslovne prostore, ki se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti in niso dani v najem, se davčna stopnja poveča za 50 %. Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se je dodatno obdavčilo nepremično premoženje večje vrednosti, ki je v lasti istega lastnika in ni v poslovni funkciji. Zakonska meja za določitev premoženja večje vrednosti določa nepremičnine v lasti enega lastnika, katerih skupna vrednost znaša najmanj 500.000 evrov. Davek se uvaja kot začasen ukrep, zato se odmeri do vključno leta 2014. Za določitev vrednosti nepremičnine se upošteva posplošena tržna vrednost iz registra nepremičnin. Iz obdavčitve so generalno izvzete vse poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine, ki služijo javni rabi. Davčna stopnja je odvisna od skupne vrednosti nepremičnega premoženja posameznega lastnika in je progresivna. Nadomestilo za uporabo stavbnih se plačuje za stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območja, za katera se plačuje nadomestilo in višino nadomestila določi občina. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določen za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od stanovanjske površine oziroma poslovne površine stavbe. Nadomestila se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila je na lastno zahtevo za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev ali delna oprostitev se nanaša tudi na občane z nižjimi dohodki ali občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, če je tako predpisala občina. Zavezanec za plačila nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je direkten namenski prihodek proračuna lokalnih skupnosti, namenjen kritju stroškov vzdrževanja gozdnih cest kot dela občinske cestne infrastrukture. Plačujejo jo lastniki gozdov na območjih, ki so po podatkih zavoda za gozdove odprta z gozdnimi cestami. Zavezanci so fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki vpisani v zemljiškem katastru, torej formalni imetniki razpolagalne pravice na zemljišču. Osnova za odmero pristojbine je katastrski dohodek zemljišč, stopnja pa znaša 9,4 % osnove, razen za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za katerega je stopnja višja in sicer 12,8 %, odmerja pa se ravno tako od katastrskega dohodka. Danes se torej stanovanjske nepremičnine, v katerih biva lastnik, za namene različnih dajatev obravnavajo različno. Za namene davka od premoženja se iz obdavčitve izvzemajo, za namene nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pa se v celoti obdavčujejo, ne glede na namen uporabe stanovanja in ne glede na to, ali je stanovanje zasedeno. Nova davčna zakonodaja, ki je še v pripravi, je usmerjena v bolj poenoteno in pravičnejšo ureditev obdavčitve nepremičnin ter sledi konceptu protikriznega davka, saj hoče načeloma obdavčiti vse nepremičnine glede na njihovo vrednost. Eden poglavitnih razlogov za uvedbo davka na nepremičnine je tudi poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin z obdavčitvijo vseh nepremičnin, ne glede na rabo in vrsto lastništva. Med predlogi je več rešitev, tudi rešitev, da se uvede nižja davčna stopnja za nepremičnine, v katerih lastnik stalno prebiva ali jo na podlagi pogodbe, ki je evidentirana v evidenci trga nepremičnin, daje v najem. Vaš predlog, ki se nanaša na nižjo obdavčitev nepremičnin, v katerih se stalno prebiva, tako že obstaja kot ena možnih rešitev, vendar dokončnih odločitev glede obdavčitve nepremičnin še ni, zato vam tudi konkretnejšega odgovora na vašo pobudo v tem trenutku ne moremo dati." 2013-02-15 2012-12-28 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/4155 Predlog za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih "Z namenom, da bi ljudje lahko delali dlje in tako plačevali dlje v pokojninsko blagajno, predlagam naslednje reforme: - delodajalcem naj se naloži minimalne standarde, ki jih morajo zagotavljati delavcem - nekateri delavci v Sloveniji še danes delajo v nemogočih pogojih, kar pa ni dopustno. - prepovedati opravljanje zastonjskega dela na delovnem mestu - tj. neplačanega dela preko polnega delovnega časa, ob sobotah, nedeljah in praznikih - uvesti ukrepe za zmanjšanje stresa na delovnem mestu - uvesti delovna mesta, prilagojena starejšim in možnost, da se starejšega delavca ali delavca, ki se mu je zmanjšala delovna sposobnost, premesti na drugo enako plačano delovno mesto samo z aneksom k pogodbi o zaposlitvi (brez prisile ZPIZ in drugih institucij) - uvesti subvencije za izobraževanje delavcev iz zgornje alineje - s tem bi starejši delavci in delavci z zmanjšanimi sposobnostmi dobili ustrezna znanja za opravljanje drugega dela - prepovedati zahteve po nadurnem delu za vse, ki imajo minimalno npr. 50 % telesno okvaro ali III. kategorijo invalidnosti - v kvotni sistem zaposlovanja invalidov sprejeti invalide, ki imajo minimalno 50 % telesno okvaro - zdaj so pogoji zelo restriktivni - moraš biti že res težek invalid, da prideš v kvoto - prispevki za poškodbe pri delu naj bodo sorazmerni s tem, koliko poškodb pri delu se zgodi pri delodajalcu - ni mi fer, da plačuje ena pisarna, kjer do poškodb pri delu sploh ne prihaja enake prispevke za poškodbe pri delu kot gradbeno podjetje, kjer se npr. v določenem obobju vsak drugi poškoduje pri delu - uvesti višji prispevek za invalidsko zavarovanje za podjetja, kjer prihaja do višjih stopenj invalidizacije - čas za malico podaljšati na 45 minut, saj je 30 minut za mnoge prekratek čas, da bi pošteno pojedli zdrav topel obrok - preden prideš do menze, mine pet minut, potem se čaka pet minut na vrsto, še zlasti, če je gneča, potem petnajst minut za pojesti (pa četudi je vroče), potem pa hitro nazaj. Tako se delajo rane na želodcih in druge prebavne težave, kar niti najmanj ni v interesu delodajalca, še manj pa države, saj tako nastaja veliko invalidnosti iz razlogov, ki niso delo, so pa povezani z delom (a jih ZPIZ in ZZZS ne obravnavata kot poklicno bolezen). Ni pa treba, da je odmor za malico plačan v celoti - lahko 30 minut odmora plačanega, 15 minut pa neplačanega. - uzakoni se, da morajo vsi delodajalci svojim zaposlenim omogočiti toplo malico (tako bodo lahko toplo malico jedli tudi tisti, ki te možnosti nimajo) - ponovno okrepiti javni prevoz, tako da bi se lahko vsi zaposleni vozili v službo z javnim prevozom, ki bi bil učinkovit (tudi časovno). S tem bi se izboljšala prometna varnost dnevnih migrantov. Vsi ti ukrepi bi izboljšali delovne pogoje za zaposlene in bi omogočili, da bi ljudje delali dlje. P.S: Če sem kaj pozabil, lahko dopolnite s komentarji - vse dopolnitve dobrodošle! Prav tako dobrodošla konstruktivna kritika!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4158.txt lipi 1 4158 2013-01-31 2 2260 Nezadostna podpora 2013-01-02 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/4158 Ukinitev študentskih servisov, dela za določen čas, lažje odpuščanje in sklad za odpravnine "Vladi predlagam troje: 1. Ukinitev študentskih servisov - danes je veliko govora o tem, da smo študentje leni in da študiramo do 28. leta, vpis na fakultete je gromozanski, s tem pa se izgubljajo ogromne količine javnega denarja za šolnine. Delodajalci izkoriščajo študente preko študentskih servisov do onemoglosti, ti pa morajo svoj status podaljševati v nedogled, ker jim delodajalci pač ne želijo plačevati prispevkov. To državo udari na večih mestih: -manj je priliva v pokojninsko blagajno -preveč je študiranega kadra, ker študirajo preprosto vsi -izgublja se denar za šolnine, ki se v resnici plačujejo zgolj za omogočanje študentskega dela -študentom postaja mučno, da ne dobijo služb Ukinite študentsko delo kot ločeno obliko dela, študentje pa naj na trgu dela konkurirajo preostalim zaposlenim. Temu se oporeka z lažnim argumentom, da študentje ne morejo konkurirati na normalnem trgu dela, ker ne morejo delati 40ur na teden. Večina študentov že danes dela 40 ur na teden, tisti delodajalci, s katerimi se je pa dalo do danes dogovoriti o skrajšanem delovnem času, pa bi tudi naprej sprejemali take dogovore. Ravno tako se govori o tem, da se bo s tem konkurenčnost študentov zmanjšala, pravilni izraz pa bi bil, da se bo izenačila, danes namreč študentu kot ponudniku delovne sile ne more konkurirati nihče, nasrkajo pa popolnoma vse stranke, razen delodajalcev. Če naj imamo vsi enake možnosti za pridobitev službe, potem mora obstajati zgolj ena oblika zaposlitve, kjer prehajam na svoj drugi predlog: 2. Ukinite delo za določen čas. To je bil izvorni vladni predlog za prevetritev delovnopravne zakonodaje in je bil do danes tudi najboljši. To naj bo najvišji cilj - da obstaja samo ena oblika zaposlitev, dogovore pa nadaljujte od tukaj. Tako sindikati kot delodajalci bodo bržkone sprejeli nek uravnotežen predlog o takem zakonu. 3. Seveda je končni interes povečano zaposlovanje, ki pa mu trenutno stoji na poti predvsem to, da delodajalci zaradi nesigurnosti na trgu ne zaposlujejo, ker se v primeru slabega poslovanja delavca ne bodo mogli znebiti. Žalosti me, da je situacija takšna, vendar je lažje odpuščanje nujno, če hočemo povečati zaposlovanje. Na koncu koncev se bo delodajalec, ki se nekoga želi znebiti, tega tudi znebil, pa naj bo zakon še tako rigidno zastavljen. Lažje odpuščanje naj bo zastavljeno tako, da bo spodbujalo zaposlovanje, kjer pa se mi zdi pameten še četrti predlog in sicer: 4. Sklad za odpravnine. Odpravnine povzročajo velik odpor do zaposlovanja pri delodajalcih, zato predlagam, da se sprejme zakon, da naj vsi delodajalci vsak mesec poleg preostalih prispevkov v nek državno reguliran sklad prispevajo še v sklad za odpravnine, iz katerega potem delavci, ki ostanejo na cesti dobijo odpravnino. To je situacija, v kateri zmagajo vse stranke - delavci ne bodo ostali brez odpravnin, lažje se jih bo zaposlovalo, lažje bo za delodajalce, za državo, za delavce in za vse. Poleg tega bi vladi predlagal še povečanje inšpektoratov za delo na črno, ker že iz osebnega življenja poznam ogromno primerov obrtnikov, ki na trgu enostavno ne morejo konkurirati, ker jim posel jemljejo tisti, ki delajo na črno. Ravno tako se naj poveča inšpektorate za oddajo stanovanj na črno, ker v Ljubljani in drugje, roko na srce, ni niti pol toliko praznih stanovanj kot jih je prijavljenih, ker lastniki ne želijo plačevati davka. Inšpektorji naj bodo plačani po uspešnosti, njihova osnovna postavka pa naj bo nizka, da se spodbudi kar najboljše delo. Na ta način bi inšpektorati odkrili ogromno, inšpektorji bi še vedno imeli visoke plače, kar pa bi bilo hkrati tudi v interesu države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4177.txt Darth 7 4177 2013-02-02 15 4322 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 1. Spremembe na področju študentskega dela so bile predvidene že z Zakonom o malem delu, ki pa iz znanih razlogov ni bil nikoli uveljavljen. V lanskem letu je nekatere spremembe omenjenega področja uvedel ZUJF, in sicer je povišal koncesijsko dajatev iz 12 na 25% ter spremenil njeno porazdelitev na način, da bo več sredstev namenjenih štipendijam, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju; s tem se je ta oblika dela za delodajalce ""podražila"", zato se posledično v letu 2013 in tudi v naprej pričakuje upad obsega študentskega dela. Nadaljnje delovanje študentskih servisov je sicer povezano z ukinitvijo študentskega dela, o čemer pa odločitev še ni bila sprejeta; takšno rešitev bi sicer prinesel na referendumu zavrnjeni Zakon o malem delu, medtem, ko bodo nadaljnje rešitve na tem področju odvisne zlasti od socialnega dialoga. 2. Glede predloga za ukinitev dela za določen čas vas obveščamo, da novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s ciljem zmanjšanja dualizma oziroma segmentacije na trgu dela omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, in sicer s preprečevanjem sklenitve ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih). Z enakim ciljem pa ZDR-1 v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas določa tudi pravico do odpravnine. 3. ZDR-1 prinaša kar nekaj rešitev, ki bodo prispevale k poenostavitvi postopkov v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, in sicer: opušča se obveznost predhodnega obveščanja delavca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poenostavlja se izvedba zagovora v postopkih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, v postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnega razloga se opušča dosedanja zakonska obveznost delodajalca, da delavcu ponudi drugo ustrezno zaposlitev, poenostavlja se zakonska obveznost obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, spreminjajo se pravila vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev se omejuje le na te delavce, omogoča se vključevanje delavcev v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka, delodajalcu se omogoča, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob poteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. 4. Glede predloga za vzpostavitev posebnega sklada za odpravnine je potrebno pojasniti, da je bila rešitev zagotavljanja vplačevanja rednih prispevkov za financiranje odpravnin sicer že večkrat predmet razprav s socialnimi partnerji, vendar pa do uskladitve predloga zaradi različnih pogledov socialnih partnerjev glede načina ureditve tkim. odpravninskega sklada do sedaj še ni prišlo. V zvezi s predlogom, ki se nanaša na okrepitev inšpekcijskega nadzora nad delom na črno, pa pojasnjujemo, da so že v pripravi spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC), katerih glavni namen je povečati število inšpektorjev na terenu in okrepiti nadzor. Z novelo ZPDZC se kot neposredni nadzorni organ na tem področju vključuje tudi Carinska uprava RS, ki razpolaga z mobilnimi enotami, ki so na terenu 24 ur/dan in pokrivajo območje celotne Slovenije. S spremembami zakona bodo racionalizirani tudi nekateri dolgotrajni administrativni postopki v povezavi z izvajanjem nadzora, zvišale pa se bodo tudi globe za kršitve." 2013-03-13 2013-01-04 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/4177 Upokojenci in trg dela "Pogost je očitek, da upokojenci, ki delajo po upokojitvi in podaljševanje delovne dobe »odžira« delo drugim dela zmožnim, zlasti mladim. Svoboda podjetniške pobude moramo razumeti širše, ne samo na strani delodajalca. Tudi delojemalec je svoboden v svoji gospodarski pobudi, kaj in kje želi delati. V bistvu bi moral imeti pravico do trga dela vsak, ki se čuti za to sposobnega in kvalificiranega in mu to priznava delodajalec, ki nosi odgovornost za uspešnost poslovanja, kot ga zahtevata trg, standardi, gospodarski in delovni pravni red. S tega, širšega vidika svobodne gospodarske pobude dajem predlog o možnosti (ponovnega) vstopanja upokojencev na trg dela. - Upokojenci se lahko zaposlijo po delovni pogodbi ali opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki po predpisih, ki veljajo za s.p., morda v prilagojeni obliki. - Obseg in trajanje razmerja ter plačilo je zadeva pogodbenih strank. - Upokojenec prejema pokojnino in obdrži vse ostale pravice iz tega statusa. - Delodajalec plačilo nakazuje SPIZ-u, ki obračuna dohodnino in spodaj naštete odtegljaje in jo izplača skupaj s pokojnino. Če (mesečni) prejemek presega 200,00 €, se do maksimalnega zneska 100,00 €, odvede enak delež v vsako blagajno kot sledi: pokojninsko in zdravstveno blagajno, državni štipendijski sklad in sklad za brezposelne osebe. - Prejemki upokojenca se vštevajo v dohodnino, zmanjšani za prispevke. - Vse druge oblike zaposlovanja upokojencev bi šteli za delo na črno in bi moralo biti ustrezno sankcionirano. Delodajalec razen plačila dela drugih stroškov nima in tudi nima interesa, da bi izplačilo prikrival. Ker upokojenec že prejema pokojnino, bi bil z vidika prekinitve dela manj ranljiv, od svojega bi prispeval v zg. omenjene blagajne in proračun, če bi moral plačati dohodnino. Morda bi tako obliko zaposlovanja upokojencev omejili le v sodstvu, državni upravi in javnih službah, zasebni sektor pa bi bil odprt." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4189.txt Gabez 1 4189 2013-02-05 1 2770 Nezadostna podpora 2013-01-07 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/4189 Revizija dela zdravnikov s strani neodvisne zdravniške komisije s posebnimi pooblastili "Zaradi naraščajoče incidence zdravniških napak in števila tožb na slovenskih sodiščih v zadnjih letih napram zdravnikom slovenskih zdravstvenih ustanov zahtevam, da se ustanovi Neodvisna revizijska zdravniška komisija, ki naj pregleda delo zdravnikov zadnjih 4ih do 5ih let. S posebnim poudarkom na delu travmatologov na Urgenci KC LJ in drugih Urgenc po RS. Stanje ki vlada zadnja leta je nevzdržno predvsem zato, ker Zdravniška zbornica že dolgo ne opravlja svojega dela, kot bi ga morala. Razmere slabega, malomarnega, nestrokovnega dela zdravnikov obvladuje takoimenovani »sindrom hinavske cehovske kolegialnosti«, ki je glavni krivec da se zdravnikom, ki slabo opravljajo svoje delo ne more dokazati njihove krivde. Delno hrbet tem neodgovornim in malomarnim zdravnikom ščiti še sam sistem zdravstva v RS. Ta sistem namreč ""pretvarja"" osebne strokovne napake in slabo delo zdravnikov v »sistemske napake zdravstva« in jih na ta način razbremenjuje odgovornosti. Če k temu dodamo še sodstvo, ki tudi ni imuno pred korupcijo, in ki s svojimi počasnimi postopki le še podžiga brezbrižnost storilcev iz zdravniških vrst, potem pridemo do stanja kot ga imamo. Da o sistemu ""pozavarovanja"" dela zdravnikov in ""specifični spregi"" med zdravniškimi ustanovami in zavarovalnicami sploh ne govorimo, saj bi to lahko bila zgodba zase. Torej, čimprej ustanoviti/formirati zdravniško komisijo s pooblastili, ki bi naredila red ne samo na Urgenci KCLJ ampak tudi povsod drugje kjer bi bilo to potrebno. Bijejo zadnje minute. Formiranje takšne komisije zahteva odgovornost do žrtev, ki so jim bile storjene zdravniške (ali zdravstvene če hočete) napake, katere so jim zaznamovale vse življenje kot tudi življenje njihovih ožjih svojcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4195.txt hlapcek2013 4 4195 2013-02-07 13 4454 Nezadostna podpora 2013-01-09 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4195 Optimizirati ali ukiniti, NE uvajati na novo "Vladi bi kot osnovno vodilo njenega delovanja predlagal, da obstoječe zadeve (npr.: davki, dodatki, notranja ureditev, obvezna zavarovanja ...) optimizira (npr. združitev več agencij v eno z optimizacijo organizacije) ali celo kakšno nepotrebno ukine (npr. dopolnilno zdravstveno zavarovanje), namesto da razmišlja o uvajanju novih zadev (novi davki, nove agencije, novo obvezno zavarovanje za starostno oskrbo in nego ipd.). Vladi predlagam moto delovanja: ""Less is More"". Glede na to, da vlada vlaga svoj napor, davkoplačevalska sredstva in kadrovske resurse v izgradnjo in vzdrževanje ter moderiranje tega portala, namesto, da bi ta napor, sredstva in resurse vlagala v reševanje resnejših zadev (npr. sprejemanje ukrepov za omejitev posledic finančne krize in spodbujanje gospodarstva) predlagam vladi tudi, da ukine ta portal." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/42.txt Damir Kordež 5 42 2009-12-10 13 5115 Nezadostna podpora 2009-11-11 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/42 Zmanjšanje uničevanja cest in avtocest "Slovenija vlaga ogromne zneske v izgradnjo avtocestnega križa in vzdrževanje cestnega omrežja. En sam tovornjak z eno vožnjo uniči cestišče toliko, kot ga uniči 38.000 avtomobilov (vir: dr. Pregelj. Novejši podatki iz ZDA navajajo številko 20.000, kar pa je tudi ogromno). Ti podatki veljajo seveda samo v primeru, da tovorno vozilo ne preseže skupne zakonsko dovoljene mase vozila s tovorom. V primeru prekoračitve zakonsko določene skupne dovoljene mase pa se škoda na cestišču povečuje EKSPONENTNO. Naši prevozniki pravijo, da ko policija izvaja akcijo kontrole skupne teže, raje sploh ne grejo na vožnjo, ker se jim ne izplača voziti. Po drugi strani pa lahko vidimo, da so že na novih avtocestnih odsekih nastale kolesnice, kar je direktna posledica obremenjevanja cestišč s tovornjaki, ki so preveč naloženi s tovorom. Vožnjo takega tovornjaka lahko primerjamo s hojo velikana po pesku, kjer za njim ostajajo sledi, medtem ko je avto primerljiv z mravljami, za katerimi ne ostane nobena sled. Da je najkrajša doba, ki bi jo morala cestišča avtocest zdržati najmanj 15 let, potrebno pa jih bo obnavljati že prej, izgleda ne zanima nikogar. O uničenih cestiščih izven avtocestnega omrežja pa boljše, da ne razgljabljamo. Vladi predlagam: 1. spremembe zakonodaje z drastičnim povišanjem kazni za prekoračeno težo. V ekstremnih primerih je potrebno kazensko opraviti tudi trajni odvzem vozila. 2. nabavo premičnih tehtnic za tovornjake in njihova uporaba po celotnem ozemlju Slovenije 3. strogo kontrolo vseh tujih tovornjakov na vstopnih točkah v Slovenijo Samo s kaznimi iz tega področja bodo poplačane nabave potrebne opreme in plače za zaposlene policiste. Dolgoročno pa bo državi privarčevana velikanska vsota denarja, ker bodo ceste zdržale daljšo življenjsko dobo. Zavedam se, da bodo tovornjakarji masovno glasovali proti temu predlogu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/420.txt Igor Božič 0 420 2010-02-24 11 6226 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Vaš predlog smo posredovali vodji delovne skupine za pripravo novega Zakona o prometnih pravilih, g. Brigiti Miklavc z ministrstva za promet. Slovenski zakon o prekrških trajnega odvzema motornega vozila kot sankcije za klasične kršitve pravil cestnega prometa ne pozna oz. ne omogoča. Podobno je tudi v tujini, kjer za različne prekrške izrekajo začasen odvzem motornega vozila. Ob dejstvu, da z novim Zakonom o prometnih pravilih nameravamo širiti primere kršitev, kjer se izreka začasen odvzema motornega vozila, bomo tudi vaš predlog v okviru delovne skupine celovito proučili. Delovno gradivo zakona je bilo dne 2.4.2010 objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za promet, kjer lahko spremljate proces in vsebine njegovih sprememb. Glede tehtnic in nadzora pa bi želeli poudariti, da Policija trenutno razpolaga z dvema kompletoma lastnih tehtnic, ki jih uporablja Specializirana enota za nadzor prometa. Ena od prioritetnih nalog omenjene enote je prav kontrola tovornih vozil, ki vključuje tudi tehtanje, zato so omenjene tehtnice v uporabi vsakodnevno. Policija pogodbeno sodeluje tudi s podjetjem Cestel d.o.o., ki na Policijskih upravah izvaja tehtanja s približno 40 ekipami na mesec. V primerih, ko posamezne ekipe podjetja Cestel ne delujejo na območju določene Policijske uprave, policisti omenjenih uprav lahko odredijo tehtanja pri pogodbenikih omenjenega podjetja, kar v praksi pomeni, da je na območju posamezne Policijske uprave na voljo vsaj ena mostna tehtnica, kjer policisti v primerih, ko gre za očitne prekoračitve največje dovoljene mase vozil ali dovoljene skupne mase, lahko odredijo tehtanje vsak delovni dan. Za zagotavljanje učinkovitega dela na tem področju, policija v skladu s finančnimi možnostmi načrtuje nakup dodatnih tehtnic, ki bodo mobilne in enostavne za uporabo. V letu 2009 je policija ugotovila 1443 kršitev prekoračitve dovoljene skupne mase oziroma osnih obremenitev, kar je 33 odstotkov več kot leto 2008, ko je ugotovila 859 kršitev. Delež domačih prevoznikov je v letu 2009 znašal 78 odstotkov, kar pomeni, da glavna problematika v zvezi s prekoračitvami skupne mase in osnih obremenitev ni v tranzitnem prometu, temveč na cestah v notranjosti države in predvsem pri domačih prevoznikih. V letu 2009 je policija ugotovila tudi 1.452 prekoračitev največje dovoljene mase kar je za 267 odstotkov več kot leta 2008, ko smo ugotovili 543 kršitev. Znatno se je povečal delež tujih voznikov, ki so vozilo obremenili preko največje dovoljene mase (v letu 2008 je bilo ugotovljeno 182 kršitev, leta 2009 pa 921). Omenjene kršitve so policisti ugotovili predvsem v tranzitnem prometu in sicer predvsem pri voznikih lahkih tovornih vozil. Na podlagi zgoraj opisanih dejstev, ocenjujemo da povečanje nadzora na vstopnih točkah v Republiko Slovenijo ni smiselno oziroma, da je nadzore potrebno načrtno usmerjati na območja, kjer se trenutno pojavlja večje število kršitev povezanih s preobremenitvami vozil. Poleg omenjenih nadzorov policija opravlja tudi rutinske kontrole, ki so delni pokazatelj stanja na terenu in z omenjeno prakso nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje." 2010-04-02 2010-01-25 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/420 Predlagam da se dodatno zdravstveno zavarovanje plačuje direktno v zdravstveno blagajno "Predlagam da se dodatno zdravstveno zavarovanje plačuje direktno v zdravstveno blagajno in ne preko zavarovalnic. Posledično bi lahko plačilo dodatnega zavarovanja nižje oz. bi se v zdravstveno blagajno steklo več denarja ob nespremenjeni premiji. Sedaj gre polovica premije samo za to, da oni tam obstajajo in si delijo plače in dobičke, druga polovica pa tja, kamor je namenjena. Ne razumem zakaj država podpira tako izkoriščanje navadnih ljudi in podpira izkoriščevalske posle zavarovalnic, katerih osnovni namen ni pomagati človeku, ampak se bogatiti in ustvarjati dobičke na račun navadnih ljudi. LP Matjaž" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4208.txt Matko37 0 4208 2013-02-07 6 3082 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje je urejeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUJPS, 87/11, 40/12 – ZUJF in 21/13 – ZUTD-A: v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ). Dopolnilno zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: DZZ) je od uvedbe leta 1993 do leta 1999 poleg zavarovalnice Adriatic Slovenica izdajal tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S spremembo ZZVZZ (Uradni list RS, št. 29/98) se je leta 1999 ustanovila ločena družba za izvajanje tega zavarovanja, in sicer zaradi transparentnejšega poslovanja ter načela, da se morajo zasebna zavarovanja izvajati v ločeni instituciji, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se financira preko prispevne stopnje, torej iz javnih sredstev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sicer za dopolnilna zdravstvena zavarovanja vodil ločene računovodske in ostale evidence, povsem skladno s takratnimi predpisi, tudi revizije so v tem delu izvajale komercialne revizijske hiše in ne Računsko sodišče. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sicer za dopolnila zdravstvena zavarovanja vodil ločene računovodske in ostale evidence, povsem skladno s takratnimi predpisi, tudi revizije so v tem delu izvajale komercialne revizijske hiše in ne Računsko sodišče. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je 1.11.1999 ustanovil Vzajemno, d.v.z., družbo za vzajemno zavarovanje, in nanjo prenesel celoten portfelj zavarovancev za dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Po trenutno veljavni zavarovalniški zakonodaji so dopolnilna zdravstvena zavarovanja premoženjska zavarovanja, ki jih lahko izvajajo samo komercialne zavarovalne družbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije skladno z ZZVZZ izvaja le obvezno zdravstveno zavarovanje." 2013-04-04 2013-01-09 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/4208 Državna zavarovalnica "Predlagam, da bi RS pričela pobirati prostovoljni ""ZAVAROVALNIŠKI DAVEK / SOCIALNI PRISPEVEK"" s tem bi si naša državica opomogla iz krize in mi bi imeli zaneslivejšo, pregledno in cenejše zavarovanje neprimičnin, gozdov, poljščin, avtomobilov, zdravja....... Za ta namen se nebi ustanavljala nikakeršna družba d.d., d.o.o........ Naredila bi se zavarovalniška polica katero bi vplačali v UE. Tisti, ki nebi bil zavarovan ne bi bil upravičen na nikakeršno pomoč v primeru raznih ujm, poplav ..... Tako bi javna uprava postala bolj dobičkonosna, posledično ne bi bilo stavk. Potrebovali bi še razne cenilce škod. LP Božo" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4224.txt bozo 9 4224 2013-02-13 3 3400 Nezadostna podpora 2013-01-15 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/4224 Možnost prenašanja registracije in tablic na drugo vozilo. "Torej še en predlog,mislim da tole velja v Švico in Avstriji. Uvedel bi možnost da se lahko z eno registracijo(1x zavarovanje,1xcestna taksa,1xtablice) lahko upravlja več avtov ki so pisani na enega lastnika. za vsak avto normalno posebej tehnični pregled vsako leto,cena registracije bo tista za ta avto ki ima največ kilovatov in prostornine. lahko bi pr hiši meli en mali avtek za vsakdajna opravila,in enga družinskega za vikende in počitnice." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4287.txt pongping 4 4287 2013-03-02 7 4787 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor V predlogu, da bi v naši državi uvedli tak sistem registracije vozil, ki bi omogočal, da ima lastnik vozila ene registrske tablice v uporabi za več vozil, ne vidimo toliko prednosti, kot opažamo pomanjkljivosti, ki bi jih tak sistem prinesel. Evidenca registriranih vozil (MRVL) je zasnovana na načelu, da se eno vozilo hkrati veže le z eno označbo na registrski tablici in enim prometnim dovoljenjem. Sprememba tega sistema bi pomenila povsem drugačno zasnovo evidenc, kar je povezano z zelo velikimi stroški. Nadalje bi bilo potrebno verjetno spremeniti sistem zavarovanja vozila oziroma vozil, da bi lahko z eno zavarovalno polico zavarovali več vozil, kar bi verjetno povzročilo dvig cen obveznega avtomobilskega zavarovanja. Enak problem je nadalje pri letni dajatvi za uporabo vozila v cestnem prometu, ki se plača za vsako vozilo in bi bilo potrebno spremeniti zakon, ki ureja to področje. In ne nazadnje bi tak sistem zelo oteževal identifikacijo vozil pri odkrivanju vozil v prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih tako na območju Republike Slovenije kot tudi v ostalih državah. Tak sistem registracije vozil, ki omogoča, da ima lastnik vozila ene registrske tablice za več vozil, poznajo le v Avstriji in Švici, v vseh ostalih državah pa velja pravilo, da je nek par registrskih tablic izdan le za eno vozilo. Po informacijah pristojnih za to področje v prej navedenih državah pa s tem sistemom, ki ga uporabljajo zgolj pri lastnikih večjega števila starodobnih vozil, niso zadovoljni in jim povzroča različne težave. Glede na navedeno smo mnenja, da je predlog že obravnavan." 2013-03-08 2013-02-01 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/4287 e davki Pred časom so se slovenski kmetje srečali z napovedjo pavšalnega nadomestila za prejšnje leto. Zakon določa, da se z letošnjim letom daje napoved za obračun pavšalnega nadomestila le preko e davkov. Vse lepo in prav, toda večina kmetov je morala na kmetijsko gozdarsko zbornico, kjer je lahko oddala te napovedi. Mislim, da še vseeno ni pri nas v Sloveniji pri vsaki hiši računalnika, da niso vsi zmožni poslovati preko e pošte in da bi vseno naj ostala možnost oddajati napovedi preko klasične pošte, komur ni mogoče drugače, ali pa naj bo DURS-u omogočena kakšna nova zaposlitev, ki bo reševala takšne probleme. Davkoplačevalci, ki niso kos sami preko e davkov reševati takšnih stvari so morali nekoga pooblasti, torej zgubiti čas, potem pooblastilo dostaviti DURS-u, nazaj do pooblaščene osebe, ki je preko e davkov oddala to pavšalno nadomestilo. No pa potem rečimo, da smo z računalniki kaj rešili. Potrdilo o plačani davkih in prispevkih čakaš dva ali tri dni itd. Pa ne mislim kritizirati delavcev, ki so zaposleni na DURS-u, oni bi z veseljem pogledali v trenutku v sistem, naredili print pozitiven ali negativen, toda žal so programi tako zapleteni, da to ni možno. Naj se nekatere stvari malo poenostavijo, ne pa zmanjšujemo število zaposlenih v javni upravi, delo pa jim kaj naprej otežujemo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4292.txt grenivka 8 4292 2013-03-06 3 1844 Nezadostna podpora 2013-02-05 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/4292 Izboljšanje ekonomskega stanja "Spoštovani, K vam se obračam kot zaskrbljen državljan, ki mu ni vseeno za državo in želim podati svoje predloge za kakovostnejše življenje državljanov. Zavedam se, da se maoramo vsi potruditi za skupno dobrobit. 1. Prestrukturiranje zavoda za (ne)zaposlovanje: ta zavod je sedaj postal neko pribežališče za vse ljudi, ki dobesedno nočejo biti zaposleni. Majhen delež mase ljudi, ki je tukaj prisotna in seveda prejema nadomestilo, upravičeno išče zaposlitev in imajo željo si izboriti kariero, večina je pa enostavno prelenih. Poleg tega, da imajo naštudirane vse finte, kako prepričati izpraševalca, da napiše (neustrezen) na napotni list (""kmalu načrtujem otroka"", ""ne morem prilagoditi se na urnik dela, moram biti prost do 13h"", ""za minimalno plačo ne bom delal, sem raje na zavodu"", ""tukaj sem samo formalno, saj vem da ne ustrezam opisu"", ""trenuten poklic je prehoden, načrtujem nadaljne izobraževanje""...). Tovrstnih primerov je okrog 80%. Ostalih 20% predstavljajo posamezniki, ki na praktičnem preizkusu resnično ne zadostijo potrebam, včasih se pa k sreči najde še kakšen primeren kandidat ;) Predlagam, da ukinete nadomestilo za brezposelnost, saj s tem nič ne prispevate h gospodarstvu, podpirate lenobo in ljudi potiskate v cono udobja. Za ljudi, ki so dlje na zavodu, pa si želijo priti do denarja, priskrbite priložnostna nekvalificirana dela: pometanje parkov, urejanje..., dokler se jim ne ponudi priložnost za delo. Tako bi delovali stimulativno na iskalce zaposlitve in bi pospešili konkurenčnost delavcev. 2. Poskrbite za večji pretok delavcev: prosim, olajšajte postopek zaposlitve in postopek odpovedi. Dajte delodajalcu možnost, da ob času povečanega dela zaposli več ljudi in ko dela zmanjka, se ljudi odpusti. Tako bo manj neplačanih davkov, prispevkov, plač in večji pretok delavcev. 3. Opustite plačilo potnih stroškov: v nobeni državi se ne plačujejo, samo pri nas. Pa itak so nerealni kilometri, delavec je prijavljen na čim bolj oddaljenem naslovu (starših), živi pa v stanovanju preko ceste). Žalostno... 4. PREPREČITE DELO NA ČRNO! To pomeni, da naj postane ustavni / kazenski prekršek in se naj smatra delo na črno kot kraja/utaja državi in za to naj bodo pristojni uradniki, ki bodo imeli neomejen dostop do privatne lastnine, na kateri se to vrši. Tako povečamo konkurenčnost podjetij in posledično povečamo prilive v državno blagajno zaradi povečanega obsega dela legalno prijavljenih obrtnikov/podjetnikov. Za zaključek: poskrbite za ljudi, ki poskrbijo za dotok denarja v državo in ustvarjanje blaginje: podjetja, saj brez njihovih dajatev javne službe ne obstajajo! Pa brez kakšnih stimulacij za prvo zaposlitev in podobno, ker niso efektivni!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4311.txt Litch 16 4311 2013-03-15 16 1951 Nezadostna podpora 2013-02-14 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4311 zakaj 3 mesece čakanja na soc.podporo? lp! nekdo prejema socialno pomoč, s tem je opravičen do plačevanja dod.zavarovanja, obveznega zavarovanja, rtv prispevka in verjetno še kaj, nevem točno! socialna podpora je približno 250€! Če tisti nekdo dobi delo za določen čas, recimo en mesec zaradi povečanega obsega dela v enem podjetju in po enem mesecu ga zaradi zmanjašanja dela odpustijo, tak delavec(ki je dobil minimalno plačo + prevoz na delo) kaseneje tri (3) mesece ni opravičen do socialne podpore in ni opravičen do plačevanja zavarovanj in podobno! torej v treh mesecih tak delavec prejme socialne podpore cca. 750€ in je upravičen do plačila položnic vsaj 50€ na mesec, kar je 150€ v treh mesecih! torej približno 900€ v treh mesecih! če se pa zaposli in prejme 620€ neto, si naj pa ta denar porazdeli za 3 mesece in zraven plača še vsa zavarovanja in podobno? zakaj v tem primeru ni takoj opravičen do socialne podpore? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4313.txt porihtano 1 4313 2013-03-15 4 3375 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je mnenja, da je pobuda/trditev napačna, saj Zakon o socialno varstvenih prejemkih v 21. členu določa naslednje: kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega preriodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva." 2013-03-29 2013-02-14 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/4313 Davek na padavine "Baje, da so mestne oblasti v Celju že uvedle davek na količino padavin, ki padejo na stanovanjsko zgradbo. Iz dosedanjih iskušen vemo, da se take neumnosti zelo hitro razširijo po vsej državi, zato predlagam vladi, da nemudoma prepove nadaljevanje takih aktivnosti. V kolikor pa to ni mogoče naj raje prepove padavine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4319.txt Roman Marguč 5 4319 2013-03-19 33 5294 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje V tem konkretnem primeru v Celju ne gre za uvedbo davka ampak za uvedbo ločenega oblikovanja cene za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki se odvaja v javno kanalizacijo je obvezna storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - odl.US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 - ZFO - 1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list št. 88/2011, 8/2012). Da je odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki se odvaja v javno kanalizacijo, obvezna storitev javne službe, je bilo pred navedeno uredbo predpisano tudi v veljavnih podzakonskih predpisih, ki so urejali to javno službo. V primeru, da se padavinska odpadna voda s streh odvaja v javno kanalizacijo, nastajajo zaradi tega že pri samem opravljanju javne službe določeni stroški, saj se storitve odvajanja in čiščenja te padavinske odpadne vode dejansko izvajajo. Pri tem pa nastajajo tudi posebni stroški, ki so vezani izključno na odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, na primer v primerih, da je določeno območje opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode, ali v primerih, če je določeno območje opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ko imajo občine in upravljavci javne kanalizacije predpisane obveznosti s tega naslova, kot je na primer izvedba tehničnih ukrepov za zadrževanje čistilnega vala v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za odvajanje in čiščenje zadržanega čistilnega vala v komunalni ali skupni čistilni napravi po končanih padavinah. Pred sprejemom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 63/2009), bi morali biti navedeni stroški vključeni v enotno ceno odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V nasprotnem primeru cena storitev ni vključevala nastalih stroškov in se jih je pokrivalo na druge načine (pokrivanje izgub izvajalca javne službe s strani občin, odpisi amortizacije in podobno). Z navedenim predpisom (problematiko na enak način ureja tudi trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja) je bilo uvedeno ločeno oblikovanje cene za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh, predvsem zaradi uveljavljanja načela »povzročitelj plača«. To pomeni, da stroške izvedbe te storitve plačajo tisti uporabniki, ki storitev dejansko uporabljajo, torej tisti uporabniki, ki padavinsko odpadno vodo s streh odvajajo v javno kanalizacijo. Prav tako je tak način obračunavanja namenjen vzpodbujanju ukrepov, ki zmanjšujejo odvajanje padavinske odpadne vode s streh v javno kanalizacijo, kjer je to možno in upravičeno. Na območjih poselitve, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, je izvedba ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo tudi predpisana z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem je treba tudi opozoriti, da v primeru oblikovanja cene za odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh, stroškov teh storitev ni dopustno hkrati vključevati tudi v druge storitve javne službe. Glede na navedeno smo mnenja, da je normativna ureditev ustrezna, nadzor nad upravičenostjo vključevanja stroškov v cene posameznih storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu z veljavnimi predpisi v pristojnosti občin, ki cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb tudi potrjujejo." 2013-03-27 2013-02-18 39 https://predlagam.vladi.si/predlog/4319 Določitev 8-urnega delovnika učiteljev v OŠ in SŠ "Predlagam, da se učiteljem v osnovnih in srednjih šolah dodeli 8-urni delovnik, in sicer na način, kot je to značilno za ostala delovna mesta (prisotnost 8 ur na delovnem mestu). Vsem je verjetno jasno, da se ""priprave"", ki naj bi se vršile doma, v veliki večini primerov ne izvajajo (izjema so učitelji začetniki), temveč se ta čas nameni drugim aktivnostim, kot tudi inštrukcije (seveda brez s.p.-ja - je bolj pogosto, kot si predstavljate), lektoriranje, prevajanje ipd. Predlog sem dobil, ko sem se ob zadnjih 2 splošnih stavkah javnega sektorja pogovarjal s prijatelji učitelji. Ti so se mi namreč v en glas pritoževali, da so zaradi stavke morali biti v službi do 15. ure (kako nezaslišano, a ne?!), medtem ko so ob ""običajni"" sredi službo zapuščali od 11:30 do 13:00. Na vprašanje, kaj so počeli v tem času, sem dobil enovit odgovor - tiste stvari, ki sem jih odlašal že več mesecev. Glede na to, da že v osnovi njihova ura traja 15 minut manj kot moja, za vsako tako ""uro"" pa jim dodelijo še 5 minut odmora (če niti ne omenjam glavnega), se sprašujem, kako to, da so v povprečju veliko bolje plačani od diplomiranega ekonomista (absolutno in brez upoštevanja prej omenjenega dela na črno; glede na vložen čas ne bom niti omenjal)? Ko bi vsaj med 1-tedenskimi počitnicami morali ostati v službi in intenzivno pripravljati program, bi že razumel, tako pa ... Ne pomnem, kdaj sem si nazadnje med službo vzel odmor, kaj šele, da bi v miru pojedel malico pa si še vedno ne morem privoščiti, da bi domov odhajal ob 13:00, kar je značilno za večino učiteljev. Ne vem, kako so si lahko zagotovili tako privilegiran položaj napram vsem ostalim delavcem (na vsake 45 minut dela 5 minut počitka, glavni odmor, na vsake 8 tednov 1 teden plačanih počitnic, 7 tednov plačanih počitnic čez poletje, upoštevanje priprav doma v delovni čas itd.). Menim, da bi s predlagano spremembo povečali učinkovitost našega izobraževalnega sistema in povečali produktivnost učiteljev (in posledično bodočih delavcev ter BDP-ja). Nenazadnje so nam iz istega razloga vzeli 2. januar ..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4340.txt Eg0N 13 4340 2013-03-28 13 7143 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja že določa v 119. členu obseg vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev. Delovna obveznost učitelja obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (v nadaljnjem besedilu: učna obveznost), pripravo na pouk, popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa. Priprava na pouk obsega sprotno vsebinsko in metodično pripravo ter pripravo didaktičnih pripomočkov. Drugo delo obsega sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. Zakon o osnovni šoli določa, da šola z letnim delovnim načrtom določi vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom in obseg vsebino in razporeditev interesnih in drugih dejavnosti. Poleg tega šola določi delo svetovalne službe, knjižnice, aktivnosti, ki jih izvaja, oblike sodelovanja z zunanjimi inštitucijami in druge naloge, ki jih izvaja ter so potrebne za uresničitev programa šole. Šola s hišnim redom določi tudi poslovni čas in uradne ure. V skladu z ZDR mora delodajalec določiti čas in kraj za opravljanje dela oziroma razpored delovnega časa. Navedeno pomeni, da mora ravnatelj pred pričetkom šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa in o tem obvestiti delavce in sindikat. Ravnatelj, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ šole, organizira, načrtuje in vodi delo šole. Odgovoren je za pripravo in izvedbo letnega delovnega načrta šole, zato je pristojen tudi za razporeditev delovnega časa zaposlenih. Strokovni delavec v šoli ima pravico do najmanj 20 delovnih dni letnega dopusta. Porabi ga lahko v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu." 2017-02-21 2013-02-27 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/4340 Zaseg avtomobila pijanim voznikom in dražba na licitaciji "Predlagam, da se pijanim voznikom zaseže avtomobile in proda na licitaciji ne glede na ceno avtomobila. Lahko pa vozilo postane last vlade (policija, vojska ...) V primeru da vozilo ni od voznika se ga kazni kot sedaj. V primeru da je vozilo kupljeno na kredit/leasing se mu tudi mogoče odpiše leasing." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/436.txt yamast 9 436 2010-03-01 5 3874 Nezadostna podpora 2010-01-31 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/436 Ukinitev vseh posrednikov dela "Predlagam, da se ukine posredovanje dela, kot pridobitna dejavnost, kot nepridobitna dejavnost pa naj posredovanje dela prevzame zavod za zaposlovanje. Namreč zlorabe posredovanja dela za bogatitev in izkoriščanje socialno najšibkejših je kriminalno dejanje in nima kaj iskati v sodobni socialni državi, kakršna naj bi Slovenija bila. Predvsem pa je potrebno ukiniti delo preko študentskih napotnic, saj s provizijo služijo le nekateri funkcionarji študentskih organizacij. Vprašajte se raje zakaj celo državni Petrol na svojih bencinskih servisih redno delo pokriva s študenti, prav tako pa vse bolniške in redne letne dopuste. Začasno zaposlene nosečnice pa odpusti, brez možnosti da bi koristile porodniški dopust. Zdravstvene ustanove pa raje plačujejo nadure, dežurstva po 24 in 48 ur, ko dežurni v miru spi ali študira ali se le pripravlja za delo v zasebni ambulanti. Le kdo bi se pustil oprerirati osebi, ki že 40 ur ni spala, pa četudi je edini na svetu. Vemo da dežurajo z minimalno delovno obremenitvijo le šefi, da si izboljšajo plačo, vse ostalo gre v rok službe Sočasno naj se vsem delodajalcem, ki ne izplačujejo plač svojim zaposlenim, ali ne plačujejo njihovih prispevkov za PIZ, ZZ in starševsko varstvo, takoj prepove razpolaganje z vsem premoženjem, podjetja, poslovodnih oseb in njihovih družinskih članov ( skupno gospodinjstvo). Ker Zakon o gospodarskih družbah ni dovolj jasen in rigorozen do teh podjetniških barab, ga je potrebno popraviti tako, da bodo sedeli za rešetkami in do konca življenja žulili svoje dolgove. Zakaj sedaj lahko zdrava oseba recimo z dolgom 30.000 evrov, stara 45 let objavi osebni stečaj in čaka, da mine preizkusna doba 5 let, medtem pa še prejema denarno socialno pomoč. Delo na črno pa lahko še naprej opravlja in prejema zaslužek na roko. Ti osebki, ki so kao nezaposljivi, bi morali imeti obveznost dela prek javnih del brez nadomestila 10 ur dnevno, da bi odplačali svoj dolg družbi. Uvedite že davčne blagajne, da bo mir, mi pošteni davkoplačevalci pa bomo razbremenjeni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4361.txt Vapranca 1 4361 2013-04-02 3 2615 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da je bil v procesu pogajanj za reformo trga dela med socialnimi partnerji sklenjen dogovor o ureditvi področja posredovanja dela in »študentskega dela« v roku enega leta. V zvezi s tem so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že stekle ustrezne aktivnosti (priprava izhodišč, formiranje strokovnih skupin socialnih partnerjev ipd.), ki bodo predvidoma še letos pripeljale do ustrezne spremembe zakonov. Ministrstvo se strinja, da je potrebno obe področji urediti in omejiti na način, da ne bosta dopuščali zlorab in izkoriščanja delavcev na eni strani ter nezakonitega okoriščanja in zaslužkarstva posrednikov dela na drugi strani. Za področje plačevanja prispevkov za pokojninsko, zdravstveno in druga zavarovanja je pristojna Davčna uprava RS. Ministrstvo je v preteklosti skupaj z drugimi resornimi ministrstvi že sprejelo stališče, da je odlaganja plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani delodajalcev nedopustno. Dodatne možnosti na tem področju prinašata tudi reforma trga dela (predvsem možnosti ukrepov na strani delavca, pisni obračun plače je verodostojna listina) in pokojninska reforma (letno obveščanje zavarovancev o plačanih prispevkih)." 2013-05-07 2013-03-04 30 https://predlagam.vladi.si/predlog/4361 kdaj se bodo znižale prispevne stopnje na plačo, da bo zaposlenost višja? "Spoštovani! Predlagam, da se znižajo prispevne stopnje na plačo, ker so delodajalci preobremenjeni. Mislim, da lahko naredite izračun in boste videli koliko nekdo v času delovne dobe odvaja za pokojnino in seveda preveč tudi za zdravstvo. Sprašujem se kako je vse funkcioniralo, ko smo imeli samo prispevno stopnjo, najverjetneje manjšo včasih za zdravstvo, sedaj je pa sedaj še dodatno zdravstveno zavarovanje. Moje mnenje je, da je bolje da je DDV MALO VEČJI, čeprav se je že povišal za 10% kakor včasih in prispevne stopnje nižje. Upam, da moto te države ni samo kako privarčevati temveč, da se znižajo določeni prispevki , ki omejujejo gospodarstvo. Vsak v vladi bi bil lahko ponosen nase, če vidi, da so zadovoljni državljani!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4362.txt tin-a 8 4362 2013-04-02 5 715 Nezadostna podpora 2013-03-04 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4362 vračilo socialni prejemkov Predlagam vladi,naj uredijo zakonsocialnovarstveni prejemki!Nimam nič proti,da se socialne pomoči vračajo,če ima nekdo 500 kvadratov hišo in samo ena oseba živi v tej hiši,ko prejema varstveni dodatek ali socialno denarno pomoč.Ni pravično do ljudi,ki se borijo celo življenje,da neki ustvarijo in to je zgolj varno bivanje za svojo družino.Sem namreč samohranilka z dvema otrokoma,sem lastnica 45 kvadratov polkletnega stanovanja.stara sem 46 let,delam od svojega 15 leta,ob delu se šolala,praktično sama živim svoja otroka,ostala sem brez službe,ne iz krivdnega razloga,sem v največji recesiji sama si dvakrat zrihtala službo,torej res aktivna iskalka dela in mi vendarle hočejo že po dveh prejetih socialni pomoči,če jo želim še prejemati,podpisati ,da soglašamz vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine katere lastnik sem v korist Republike Slovenije.To je izsiljevanje,to je apsurd....Menim,da nisem še tako stara,moja hči ima komaj 9 let in če bi želela se preseliti,kupiti večje stanovanje ali manjše če ne bomo mogli stem se preživljati,dobim namreč 220 evr socialne pomoči,preživnina,otroški.nemorem nič svojo nepremičnino,verjetno bi morala ,ko bi prodala,prej vrniti prejete socialne prejemke,nam pa kar ostane.torej vrčamo živi.ljudje so stisnjeni v kot,obupani,iščejo način kako preživeti.če zavrnem socialno pomoč,prodam stanovanje,živimo par let od tega,spet bomo čez nekaj let padli v breme države,pa še tko,da bomo prosili za neprofitna stanovanja,suvencionirana najemnina,socialne pomoči nam ne bo potrebno vračati ....in kje smo vsi skupa????To se mi ne zdi logično.lp http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4363.txt MINAMINA 7 4363 2013-04-02 23 3883 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 88/2016), ki je bil sprejet 30.12.2016 in se je začel uporabljati 1.2.2017, v 8. členu določa postopke v zvezi z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin. Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti izbrisalo vse zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile vpisane v informatizirano glavno knjigo po 1. januarju 2012. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin se bo opravil ne glede na določbe o vrstnem redu odločanja o vpisih v zemljiškoknjižnem postopku in brez izdaje sklepa o izbrisu. Zoper tak izbris ni ugovora, pritožbe ali drugih pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku. Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti ustavil vse začete postopke za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za zadeve, ki do začetka uporabe tega zakona še niso bila dodeljena v reševanje odgovorni osebi Glede na zgoraj navedeno, stranki ni potrebno nič vračati, da bi se napravil izbris zaznambe na premoženju. Izbris zaznambe bo narejen po uradni dolžnosti s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Nadalje zakon v 9. členu določa omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč. Dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka. Za denarno socialno pomoč, prejeto v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev. Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšanje še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejetih pomoči. Na podlagi 54. a člena se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 EUR in si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati. Glede na navedeno pojasnjujemo, da se je zakon spremenil glede vračila prejetih socialno varstvenih pomoči in varstvenega dodatka in sicer tako, da se pri omejitvi dedovanja upošteva prejeta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek samo v primerih, če je upravičenec lastnik stanovanja ali hiše v vrednosti, ki je višja od 120.000,00 EUR. V teh primerih morajo dediči če želijo podedovati nepremičnino, vrniti prejeto denarno socialno pomoč in varstveni dodatek v celotni vrednosti dane pomoči." 2017-04-06 2013-03-04 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/4363 Ukinitev cedularne obdavčitve za brezposelne-iskalce zaposlitve "Glede na to, da nekateri oddajamo svoje nepremičnine zato, da imamo vsaj nekaj prihodkov, predlagam oprostitev cedularne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem za brezposelne-iskalce zaposlitve, v kolikor dohodek od oddajanja znaša manj kot je minimalna plača ! Brezposelni in iskalci zaposlitve smo z novelo Zakona o dohodnini - ZDoh-2L dodatno pahnjeni v revščino, saj si skušamo z najemninami plačevati prispevke, kakor tudi zavarovanja obenem pa tudi živeti kolikor toliko normalno ! Na ta način (oddajanje nepremičnin) smo SAMI poskrbeli, da nismo odvisni od socialnih transferjev ali kakor koli drugače obremenjujemo državo!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4364.txt Izbrisan uporabnik 465 4 4364 2013-04-02 9 1733 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance 1. Cilj uvedbe cedularne obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem je predvsem doseči pregledno in predvidljivo davčno obravnavo, namenjeno stimuliranju trga oddajanja nepremičnin v najem s strani posameznikov, ki imajo neuporabljene nepremičnine, ter spodbuditi k prostovoljnemu napovedovanju teh dohodkov tiste davčne zavezance, ki do zdaj teh dohodkov niso napovedovali. Obenem pa ima uvedba cedularnosti, v povezavi z znižanjem višine priznanih normiranih stroškov s 40 na 10% od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, pomembno vlogo tudi pri pomembnosti uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja, ki jih za premoženja, oddano v najem, plačuje zavezanec sam. Ti stroški se zavezancem priznavajo na podlagi računov, kar bo najemodajalce dodatno spodbujalo, da od ponudnikov storitev, povezanih z vzdrževanjem premoženja, zahtevajo izdajo računa. 2. Uvedba cedularizma obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem pomeni nadaljnje širjenje cedularne obdavčitve pasivnih dohodkov. Koncept sintetične oziroma globalne obdavčitev vseh dohodkov fizičnih oseb, ne glede na to, od kot so prejeti, z enim davkom, to je dohodnino, po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav, je bil spremenjen oziroma je bil narejen odstop od tega koncepta z davčnim letom 2006. Pri obdavčevanju dohodkov fizičnih oseb z dohodnino se je določilo izhodišče, da se dohodki, glede na njihovo naravo lahko obravnavajo različno. Uveden je bil sistem, po katerem se določeni dohodki (dohodki iz kapitala - obresti, dividende, dobički iz kapitala) obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji brez upoštevanja davčnih olajšav (cedularni sistem obdavčevanja). Dohodki iz oddajanja premoženja v najem so takrat ostali v sistemu sintetične obdavčitve. Skozi leta se je izkazalo, da takšna obravnava dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ne vpliva stimulativno na trg oddajanja nepremičnin v najem in prijavo doseženih dohodkov DURS ter, da so dohodki, ki temeljijo na premoženju (pasivni dohodki), različno davčno obravnavani. Na potrebo po spremembi ureditve obdavčevanja dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, zlasti na uvedbo cedularne obdavčitve dohodka od oddajanja premoženja v najem, kot velja za dohodke iz kapitala, je ves čas opozarjala tudi strokovna javnost. 3. Pred uvedbo cedularnega sistema obdavčevanja tudi za dohodke iz oddajanja premoženja v najem so bili proučeni vsi možni vidiki in vplivi takšne spremembe. Poleg pozitivnih učinkov (pregledna in predvidljiva davčna obravnava teh dohodkov in s tem pozitiven vpliv na trg oddajanja nepremičnin v najem) je bil zaznan tudi prerazporeditveni učinek, in sicer se nekaterim davčnim zavezancev primerjalno gledano lahko davčna obremenitev poveča in drugim zavezancem zmanjša. Po natančnejši proučitvi navedenega z analitičnega vidika, in sicer glede na povprečni delež dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v skupnem dohodku zavezanca, glede na število zavezancev, ki dosegajo samo dohodke iz oddajanja premoženja v najem ter glede na povprečno efektivno davčno stopnjo teh zavezancev v sistemu sintetične obdavčitve v primerjavi s proporcionalno davčno stopnjo, je bilo ugotovljeno, da navedeni učinek kumulativno ne bo velik. 4. Upoštevajoč navedbe o povišani davčni obremenitvi vaših konkretnih dohodkov, menimo, da morate svojo specifično davčno situacijo preučiti z vidika celovitosti sprememb, ki jih uvaja novela ZDoh-2L. ZDoh-2L, ki je uvedla zgoraj opisane spremembe, namreč vsebuje več možnosti za optimizacijo davčne obveznosti, kar je omogočeno z uvedbo cedularne obdavčitve dohodkov iz opravljanja dejavnosti, od katerih se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov. Dohodki iz organiziranega opravljanja dejavnosti oddajanja premoženja v najem v okviru statusne oblike samostojni podjetnik - s.p. se od 1.1.2013 lahko obdavčujejo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 70%, če prihodki ne presegajo 50.000 EUR, davčna stopnja pa je predpisana v višini 20%. Več informacij o prenovljeni ureditvi t.i. pavšalne obdavčitve dohodkov iz opravljanja dejavnosti lahko najdete na spletni strani DURS. Pri tem pripominjamo, da novi ZPIZ-2 v 145. členu določa, da so zavarovanci iz 15. člena tega zakona (samozaposleni) v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50% zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30% zneska prispevka, obračunanega od osnove iz drugega odstavka tega člena." 2013-04-15 2013-03-04 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/4364 Nosečnie, družine/matere z mladimi otroci naj kupujejo stanovanja brez davka "Za povišanje natalitete in izboljšanje kvalitete bivanja predlagam naslednji predlog: Ko nosečnice, družine/matere z mladimi otroci, v nadaljevanju osebe M, kupujejo stanovanja/hiše naj jim je omogočeno kupovati bivališče brez davka. Torej davek, ki ga plača prodajalec dobi oseba M oz. oseba M plača manjšo ceno za bivališče glede na davek. Ta ugodnost naj bo samo enkratna za obdobje cca 20 let. Ta ugodnost naj ne velja za luksozna bivališča. Možno bi bilo tudi vnaprej ponuditi to ugidnost ali za nazaj. V primeru, da oseba M proda bivališče pred iztekom določenega čas, se obdavči dvojno obratno sorazmerno z časom od nakupa bivališča. To je dvojno glede na trenuten zakon obdavčitve bivališč." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/437.txt yamast 13 437 2010-03-01 13 4980 Nezadostna podpora 2010-01-31 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/437 Plačevanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja za PRETEKLOST Pozdravljeni Predlagam vladi, da ukine plačevanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja za PRETEKLOST. Konkretni primer: Oseba je bila do oktobra 2012 osnovno zavarovana in zavarovanje je plačevala Mestna občina Ljubljane (MOL). Oseba je bila obveščena, da si po navedenem datumu uredi osnovno zavarovanje, saj ga MOL ne bo več plačevala. Oseba je rok za izvedbo zavarovanja zamudila in tako 3 mesece osnovno ni bila zavarovana. Po treh mesecih je dobila s strani ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije) obvestilo, da si kot državljan slovenije osnovno zavarovanje mora urediti. Zato si ga je uredila prek CSD in nato ZZZS in je za pretekle neplačane 3 mesece MORALA plačati kot samoplačnik. - Pomeni, da je oseba morala plačati vakum v prostoru ali idejo o tem, da naj je bila v preteklosti osnovno zavarovana. Torej biti zavarovan za vsako ceno, četudi za preteklost, preteklost, ki v zameno ne nudi ničesar. Oprostite, toda takšen zakon je skregan z zdravo pametjo. Plačevati, da je oseba zavarovana za nazaj je popoln nesmisel. Tako predlagam vladi, da takšen nesmiselen zakon ukine oz. zadevo uredi drugače. Predlog znotraj predloga je tudi to, da se osebam, ki so padle v tak nesmiselen zakon povrne nastale stroške zaradi plačevanja za nazaj, oz. ker so morale plačevati zavarovanje za preteklost. V celotni zadevi torej ni pomembno ali je oseba zares zavarovana ali ne, sicer bi se v kolikor oseba ni plačala osnovnega zavarovanja uredil sistem, da tega plača nekdo drug in bi tako nezavarovana oseba morala nastale stroške povrniti plačniku oz. temu, ki je zavarovanje zanjo plačal. Pomeni recimo to, da bi MOL lahko nosila stroške zavarovanja posameznika toliko časa, dokler si ta zavarovanja ne bi uredil drugače, neplačnik pa bi nastale stroške povrnil MOLu. Ker pa osnovnega zavarovanja v času nezavarovanja ni plačal NIHČE pomeni, da je oseba plačala zavarovanje za nekoč, za preteklost, za vakum. Očitno pomeni, da gre zgolj za to ali je ZZZS dobila sredstva iz zavarovanja ali ne, ne pa predvsem zato ali je oseba resnično zavarovana. Mnenja sem, da je potreben drugačen mehanizem za reševanje zadeve v kolikor posameznik ni osnovno zavarovan in ne da nosi stroške zavarovanja za preteklost. Namreč v kolikor bi oseba v 3 mesecih, ko osnovno NI bila zavarovana bila primorana stopiti k zdravniku, bi morala plačati polno ceno njihove storitve. Torej posameznik mora plačati zavarovanje v preteklosti katerega storitve ni koristil, hrkati ZZZS ne plača storitev iz zavarovanja iz preteklosti, ki bi jih posameznik lahko koristil. Tako je sedanji zakon nepravičen do državljana slovenije in potrošnika in ga je smiselno spremeniti. Vsak državavljan v sloveniji zakonsko mora biti osnovno zavarovan in zakon se predvidevam da nanaša na SEDANJOST, ne pa tudi na preteklost! Saj po zdravi pameti ni smiselno plačevati zavarovanje za preteklost kajne. Med drugim se o tem strinjajo (opravljen telefonski pogovor) tudi na samem ZZZS in se sklicujejo na to, da oni takega zakona pač niso sprejeli ter, da zgolj opravljajo njihovo delo. lp http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4375.txt anekdota 1 4375 2013-04-04 4 4454 Nezadostna podpora 2013-03-06 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/4375 Vinjete in nadomestilo za uporabo cest "Vinjete za tovorna vozila povečati za 10x, za osebna vozila 2x in ukiniti cestno takso. Polovico prihodka od Vinjet naj da DARS direktno v proračun. Vozila z letno kilometrino pod 10000 Km dobijo vrnjeno 3/4 kupnine. Med 10000 Km in 30000 Km pa 1/2. Povprečnega državljana Slovenije bi stalo isto, le država bi več zaslužila od tranzitnega prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4436.txt gegi44 10 4436 2013-04-26 3 2136 Nezadostna podpora 2013-03-28 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/4436 Izkazovanje davkov in prispevkov na računih "V odgovoru Ministrstva za infrastrukturo in prostor je glede preglednosti računov za električno energijo navedeno, da je treba davke in prispevke na vsakem računu prikazati ločeno. Vir: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4022/null/answers. Navedeno pravilo se odlično uporablja pri električni energiji, vodi, ravnanju z odpadki in oskrbi s plinom (zemeljskim in drugim za ogrevanje - za avtoplin ne vem), zavarovalnih poslih (razen pri požarnih zavarovanjih, kjer ni navedeno, koliko znaša požarna taksa in pri zavarovanjih avtomobilske odgovornosti, kjer ni navedeno, koliko znaša obvezen prispevek ZZZS za zdravljenje poškodovanih v prometnih nesrečah). Vendar pa opažam odstopanje od navedenega pravila pri: - gorivu za pogon cestnih motornih vozil (dizelsko in bencinsko gorivo) - ne vem, kako je v primeru nakupa navedenih goriv za kmetijsko mehanizacijo in delovne stroje, ker v navedenem primeru velja pravica do vračila dela trošarine... - kurilnem olju - alkoholnih pijačah - tobaku in tobačnih izdelkih - sladkih pijačah - igrah na srečo - finančnih storitvah (zdaj se bo začel obračunavati davek na finančne storitve) - drugih proizvodih in storitvah, kjer se (poleg morebitnega DDV) obračunajo še druge dajatve (npr. pri požarnih zavarovanjih, zavarovanjih avtomobilske odgovornosti, itd.). V primerih od prve do pete alineje namreč na računih ni izkazana trošarina, v primeru iz prve in druge alineje pa tudi ne okoljska dajatev, v primeru iz šeste alineje pa ne davek na igre na srečo. Predlagam, da se na računih za navedene proizvode in storitve začnejo poleg DDV posebej izkazovati tudi trošarine, okoljske dajatve in druge davščine. S tem bi potrošniki dobili boljši vpogled nad tem, koliko dejansko stane proizvod (ali storitev), koliko pa pobere država." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4451.txt lipi 3 4451 2013-04-27 1 1665 Nezadostna podpora 2013-03-29 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/4451 Davek na zaslužke oglaševalskih podjetij (AdSense, AdPartner...) "Predlagam, da NE bi bilo davka in različnih ""slabosti"" na zaslužek od interneta. Torej če ste lastnik spletne strani in imate gor oglase in naprimer zaslužite 100€, če odbijemo vse dobite le slabih 65€. Lastniki spletnih strani pomagajo k razvoju ""slovenskega"" interneta, zato bi bilo dobro, da bi jih podpirali, ne pa da jim bi sekali visoke davke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4456.txt Anonimen Uporabnik 12 4456 2013-05-02 1 2685 Nezadostna podpora 2013-04-03 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/4456 Reševanje problema črnih gradenj Črne gradnje naj se obdavčijo. Vendar z visoko stopnjo, ki naj bo vsaj 10 kratnik normalne obdavčitve. Država potrebuje denar. Naj se že končno postavi obdavčitev večjih nepremičnin. Popis je bil dokončan in če se ne bo začelo obračunavati, bo zastarel. Če pa bo v produkciji, se bo sproti obnavljal in dopoljeval. Torej, naj se obdavčijo vse stanovanjske površine, ki presegajo določeno kvadraturo na stanovalca. Naj se obdavčijo vse nestanovanjske površine. In končno, naj se obdavčijo črne gradnje z 10 kratnikom normalnega davka. Tako bo v interesu posameznika, črnograditelja, da čimprej legalizira svojo gradnjo, oziroma jo poruši. Zakaj bi vendar država in s tem mi, davkoplačevalci, plačevali rušenje. Prepričan sem, da bi se s takšnim postopkom nabralo dosti sredstev, ki bi se lahko porabila za racionalizacijo postopkov in dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj. Kar bi posledično skrajšalo in poenostavilo postopke, ki sedaj trajajo absolutno predolgo. Dejstvo je, da pri nas hitreje postaviš nepremičnino, kot ugodiš vsem zahtevam birokracije. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4461.txt sajbca 2 4461 2013-05-03 12 2353 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor V zvezi s tem odgovarjamo, da se vlada zaveda problematike črnih gradenj in bo pripravila program reševanja nelegalnih gradenj. Predlagatelj v svoji pobudi problem črnih gradenj rešuje skozi dodatno obdavčitev. Na ta del pobude bo odgovorilo Ministrstvo za finance pristojno za področje davkov in je predlog tudi prejelo. Ministrstvi že sodelujeta pri pripravi ukrepov reševanja problema črnih gradenj. Ob pripravi normativnega okvira dela vlade za leto 2013 bo proučen tudi vaš predlog. Odziv Ministrstva za finance V zvezi s predlogom najprej pojasnjujemo, da se register nepremičnin, ki je nastal na podlagi popisa oz. evidentiranja vseh stavb v Sloveniji, danes, poleg drugih uporab, že uporablja tudi za davčne namene. Register je vir podatka o posplošeni tržni vrednosti za namene določitve davčne osnove nepremičnega premoženja pri odmeri davka na dediščine in darila ter preverjanja davčne osnove pri odmeri davka na promet nepremičnin, ki se plačuje ob prodaji nepremičnin, ki niso predmet davka na dodano vrednost. posplošena tržna vrednost je pomembna tudi pri odmeri davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča, ki se odmerja ob prodaji zemljišča, ki se šteje za zemljišče za gradnjo stavb. Register pa je tudi vir podatkov za določitev zavezancev in davčne osnove (vrednosti nepremičnin) za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Ta začasni davek (velja le za leta 2012 do 2014) se odmeri posameznemu lastniku, kadar skupna vrednost njegovega nepremičnega premoženja (v katerega se ne vštevajo poslovne nepremičnine) presega 500.000 evrov. Obdavčitev posedovanja nepremičnin pa se bo generalno začela vezati na register nepremični z uveljavitvijo novega sistema davka na nepremičnine. Uveljavitev davka je sicer že dalj časa v pripravi, prav dokončna vzpostavitev registra nepremičnin in množičnega vrednotenja nepremičnin pa sta dali zadnje potrebne podlage za njegovo dejansko uveljavitev. Davek na nepremičnine bo nadomestil sedanja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se odmerja na podlagi občinskih evidenc nepremičnin in davek od premoženja, ki se odmerja na podlagi ločenih lokalnih evidenc davčne uprave. Načrtuje se, da se nov davek uvede z letom 2014. Glede pobude za visoko, desetkratno obdavčitev črnih gradenj pa pojasnjujemo, da je eno osnovnih izhodišč davčnega sistema enakopravna obravnava zavezancev oziroma predmetov obdavčitve glede na enotne kriterije določanja davčne osnove (višino dohodka, vrednost itd.). Davek naj bi bil čim bolj nevtralen, enakopraven in primerljiv ter sorazmeren z namenom obdavčitve, kar bi vse lahko strnili v načelo pravičnosti. Davek torej načeloma ne sme igrati vloge kaznovalnega instrumenta, ampak je to vloga glob za prekrškovne in kazenske odločbe. V davčni sistem se sicer pogosto vključujejo tudi različni ukrepi višje ali nižje obdavčitve (ali celo oprostitev) s ciljem spodbujanja ravnanja v širšem družbenem interesu, vendar se to praviloma šteje za dopolnilni ukrep osnovnih pravilom ravnanja, določenim z področnimi zakonodajami. Davek na nepremičnine (tako kot danes nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč) naj bi se zato na enak način odmerjal tako za legalne kot za črne gradnje. Z vidika tega davka je predvsem pomembno, da so te gradnje evidentirane. Jasno pa je, da plačevanje davka ne pomeni legalizacije črnih gradenj. Te bodo še vedno podvržene sankcijam, kot jih določajo predpisi o graditvi objektov. V okviru teh pa se razmišlja o primernem povišanju višine sankcij, tako v smeri povišanja nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot v smeri povišanja glob. Rešitve o tem se pripravljajo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor." 2013-06-03 2013-04-04 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/4461 Javni omejen dostop do matičnega registra "Predlagam, da se v omejenem obsegu dovoli javni vpogled v nekatere podatje v matičnem registru. Konkretno, za podatek o tem, ali je oseba živa ali mrtva. Smrt bližnjega je nedvomno eden od najbolj stresnih dogodkov v našem življenju. Blago rečeno je neprijetno, da moramo v takšnih trenutkih misliti tudi na to, kam vse moramo javiti, da je nekdo umrl. Da ne bodo več prihajale na njegovo ime položnice, da ne bo več naročen na časopise, da ne bo več prijavljen v sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in še mnogo je teh stvari. Hkrati z odprtjem tega podatka bi se zakonsko zavezalo: - vse izdajatelje periodičnih računov, da redno (npr. mesečno) preverjajo, ali so njihovi naročniki še živi - vse zavarovalnice, da mesečno preverjajo, ali je umrl kdo, ki je imel pri njih sklenjeno življenjsko zavarovanje, in o tem obvestijo osebo, ki je na polici navedena kot prejemnik zavarovalnine - banke, da mesečno preverjajo, ali je umrl kateri od njihovih komitentov, in v primeru smrti pristojemu sodišču za zapuščninsko obravnavo javijo vse obveznosti in/ali terjatve to pokojnega - DURS, da v primeru smrti naredi končni ""obračun"", in rezultate ravno tako javi pristojnemu sodišču Verjetno bi se našel še kak primer, ko bi bila možnost (in obveza) takšnega vpogleda koristna za državljane." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4471.txt DavidS 10 4471 2013-05-04 0 2064 Nezadostna podpora 2013-04-05 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/4471 Dopolnilno delo "Po zakonu smejo delavci, ki delajo polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za 8 ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih Zavoda za zaposlovanje, ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Se pravi, da lahko visoko izobraženi opravljanjo dopolnilno delo brez kontrole zavoda, za ostale poklice pa mora biti to potrjeno s strani zavoda kot deficitarni poklic. Za čas dopolnilnega dela delodajalci vplačujejo za tako zaposlene tudi davke in prispevke. Zakaj je potrebno pri nižjih stopnjah izobrazbe potrdilo/preverbo zavoda, da gre za deficitarni poklic, če pa mogoče katero podjetje ne potrebuje zaposliti delavca za več kot 8 ur na teden. Verjetno bi si lahko s tem dodatnim delom kdo reševal finančno situacijo in ne bi delal na črno oziroma preko napotnic študenskih servisov. Žal smo že tako daleč, da marsikdo ne more preživeti s svojo plačo, zato tu ne vidim težav, zakaj je določeni skupini poklicev ta možnost dopolnilnega dela blokirana. Zanima me tudi, ali obstaja podatek koliko raziskovalcev, učiteljev, kulturnikov itn. opravlja poleg rednega (100 %) dela tudi dopolnilo delo. Menim, da je takega dela v Sloveniji za določene skupine veliko." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4501.txt sonja jalševac 1 4501 2013-05-10 1 1424 Nezadostna podpora 2013-04-11 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/4501 Sprememba Zakona o izvršbi ter podzakonskih aktov, ki urejajo delo izvršiteljev "V dananjšem svetu, ki se na eni strani spopada z globalno finančno krizo, primankovanja delovnih mest ter dohodkov, na drugi pa željo gospodarstva, da bi ljudje maksimalno trošili ter na tak način vzpodbujali gospodarstvo, prihaja do velikih osebnih (eksistenčnih!) tragedij. Le-te v največji izvirajo iz ""škarij"" potrošnje in (ne)sposobnosti poravnavanja finančnih obveznosti, ki pa v večini primerov ni ""neizpolnjevanje obveznosti z namero zavajanja ali ogoljufanja upnika"". TEMELJNI PREDLOG: Zato predlagam, da vlada oziroma njeni organi premislijo o tem, da bi se v Zakon o izvršbi ter v podzakonskih aktih, ki urejajo delo izvršiteljev, kadar gre za opravila, ki so povezana z denarnimi terjatvami, uvedlo načelo sorazmernosti pri odmeri stroškov upoštevaje vrsto dolga hkrati pa izvršiteljem naložil maksimalni znesek stroškov, ki jih lahko uveljavlja za svoje delo upoštevaje načelo sorazmernosti in vrste dolga. POJASNILO: Praksa dela izvršiteljev je nedvomno različna, vendar pa je, po mojem mnenju, še vedno preveč odprtih vrat za svojevrstno interpretacijo zakona in podzakonskih aktov (sploh Pravilnika o delu izvršitelja). O tem govori tudi zadnja oddaja Preverjeno (ProPlus,9.4.2013) in pretresljive izkušnje posameznikov (pritožbe na Ministrstvo za provosodje in pristojni zbornici izvršiteljev) Primer 1: V medijih pogosto beremo o izkušnjah ljudi, ki so pred svojimi vrati zagledali izvršitelje ali njihove pomočnike, ki so bili oblečeni kot policijski specialci in so, kot sami utemeljujejo svoj obisk, tam po nalogu sodišča IN upnika(!). Predstavijo se kot izvršitelji, ki so prišli izterjat neporavnan dolg. Vse lepo in prav, vendar ko iz teh zgodb izvemo, da gre za dolg 100EUR, ki skupaj z zamudnimi obrestmi in administrativnimi stroški po letu dni znaša 150EUR, se najprej začudimo, zakaj to sporočata dve osebi in zakaj za to opravilo računata še dodatnih 100EUR. Seveda, potem, ko želita odpeljati starejši kos pohištva, ki ga cenita na nerealno visok znesek (v malih oglasih se prodaja za 50EUR, ocenjen pa je bil na 500EUR). Za transport potrebujeta selitveni servis (stroški ~1000EUR) ter poplačane stroške skladiščenja (~5EUR na dan). Iz tega primera, ki je precej pogost primer izvršbe nepoplačanih terjatev, je torej zelo razvidna nesoramezmernost. Če dolžnik, ki je v stresu in pod psihičnim pritiskom, ter pokima rekoč, ""ja, saj drugega nimam, pa ga vzemite"", bo izvršitelj to razumel kot sporazumno odločitev, ki jo bo moral dolžnik celo overiti s svojim podpisom na zapisniku. In tako bo dolg namesto 150EUR po enem mesecu znašal 1.250EUR! Seveda, upnik še vedno ni dobil denarja, dolžnik pa je postal še dodatno zadolžen! MOŽNA REŠITEV: V zakon in podzakonske akte, ki se nanašajo na izvršbo in delo izvršiteljev se uvedeta načelo sorazmernosti in vrsta dolga kot sledi: VRSTA DOLGOV: 1. dolgovi iz naslova gospodinjstva (redni mesečni stroški elektrike, vode, snage, kanalizacije, telefona, kabelska TV, inteterneta, mobilne telefonije, itd.) ter neplačila preživnin 2. dolgovi iz posojilnih ter drugih finančnih razmerij 3. dolgovi iz poslovnih razmerij 4. drugi dolgovi (iz naslova odškodnin,... itd) IMPLIKACIJA NAČELA SORAZMERNOSTI: Za prvo vrsto dolgov (gospodinjski stroški in preživnina), na katero upnik in dolžnik nimata bistvenega vpliva ali možnosti zavarovanja terjatve, bi tako veljajo, da stroški izvršbe ne smejo preseči 100% dolgovanega zneska (se pravi glavnice in zamudnih obresti), a vendar ne več, kot znaša povprečna plača v RS (v času nastanka dolga). Upnik, ki nesmiselno ""trmoglavi"" in neracionalno zagnan izvršitelj, bi eventualni presežek stroškov prenesla v lastno breme. Za to vrsto dolga se onemogoči hipotekarna obremenitev nepremičnine, razen v primerih, ko nanjo izrecno pristane dolžnik ali dolg preseže 200% povprečne neto mesečne plače. Druga vrsta dolgov (posojila in finančna razmerja) navadno že vsebuje zavarovanje terjatev, zato je precej nesmiselno, da se dolžniku dodajajo nesorazmerni stroški izterjav. Če že, bi se v tem oziru morala oblikovati lestvica (npr.): Če znaša dolg < 500EUR --> do max. 100% dolgovanega zneska (glavnica + obresti) Če znaša dolg 501 - 2.500EUR --> do 75% dolgovanega zneska (glavnica + obresti) Če znaša dolg 2501 - 10.000EUR --> do 50% dolgovanega zneska (glavnica + obresti) Če znaša dolg nad 10.000EUR --> do max 25% dolgovanega zneska (glavnica + obresti) Stroški izvršb iz naslova poslovnih razmerij, kjer kot dolžnik nastopa pravna oseba ali oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, bi se moralo vrednotiti glede na obseg in naravo dolga, vendar v nobenem primeru ne bi smeli preseči 100% dolga (glavnice + obresti). Izterjava drugih dolgov (iz zadnje skupine) naj ne bi presegla 100% vrednosti dolga (glavnice in zamudnih obresti)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4502.txt greselc1 4 4502 2013-05-10 9 3150 Nezadostna podpora 2013-04-11 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4502 Država naj poskrbi za dostojno preživetje vseh "Velika sramota je v tej naši državi, da moramo denar za pomoč najrevnejšim zbirati državljani preko različnih dobrodelnih akcij, kot je npr. tale: www.zurnal24.si/mamica-se-je-sesula-od-srecetreba-je-zumbul-rascvjetaa.... 2. člen Ustave RS določa, da je Slovenija socialna država, kar vsaj jaz razumem kot, da mora država poskrbeti za socialno blagostanje slehernega državaljana. V resnično socialni državi naj potrebe po dobrodelnih akcijah ne bi bilo, ker bi država poskrbela za vse svoje državljane, da imajo sredstva za preživetje, ne pa, da jih pušča v negotovosti in brezupu. Zato predlagam, da se sprejmejo ukrepi, ki bi slehernemu državljanu RS zagotovili dostojno preživetje vseh dela željnih (ki so zmožni delati, vendar pa zaradi sistemskih nepravilnosti dela ne morejo dobiti, pa tudi tistih, ki delo sicer imajo, vendar pa zanj ne dobijo ustreznega plačila) in dela nezmožnih brez, da bi morali prositi za pomoč dobrodelne organizacije ali pa celo za humanitarno pomoč kot da bi bili v Afriki." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4510.txt lipi 17 4510 2013-05-14 24 2253 Nezadostna podpora 2013-04-15 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/4510 Znižana davčna stopnja "Doslej velja predvsem pri gradnji znižana davčna stopnja, če dela izvaja obrtnik. To je praktično avtomatsko, moj predlog je, da se zmeraj obračuna višji davek 20%. Graditelj, ki želi nižjo davčno stopnjo (8,5%) mora skozi določen postopek: -prijava nameravanih posegov, uravna enota poda po službeni dolžnosti števiko dovoljenja (za posege, ki ne rabijo drugih dovoljenj), na osnovi tega pridobi obvezno ponudbo ali ponudbe izvajalcev, nato sledi izvedba in račun po 20% stonji. Po plačilu na TR izvajalca (plačilo je lahko tudi na osnovi ponudbe), graditelj predloži dokumente DURS-u, ta lahko preveri izvedbo in vrne razliko v DDV do znižane stpnje na račun investitorja. Postopek je enostaven, zaobide izvajalce gradnje na črno in raznih gradenj za namene, kjer ni predvidena nižja stopnja. Učinek bi bil tako velik, da poviševanje davčnih stopenj sploh ne bi bilo potrebnih. Seveda je to zabeleženo na hitro, moralo bi biti nekoliko dodelano. Na isti način bi se kupovalo tudi stanovanja in hiše (davek je vrnjen šele po prodaji, prej pa je vse obremenjeno po najvišji stopnji)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4512.txt Andrej Leban 6 4512 2013-05-14 2 2266 Nezadostna podpora 2013-04-15 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/4512 Celovita reforma študija, študentskega dela, trga dela V času rekordne brezposelnosti predvsem mladih, je nujno potrebno, da celovito reformiramo sistem. Nekaj predlogov: -Čim prej moramo uvesti enotno evidenco vpisa za vse visokošolske in univerzitetne zavode. To bi preprečilo fiktivni vpis in izkoriščanje študentskega statusa. -Študij bi morali omejiti na študijski program + eno leto (dodatno leto lahko izkoristiš ali na prvi ali na drugi stopnji - nikakor ne na obeh). Večina programov traja 5 let, torej 6 let bi bil maksimum. Če bi študent presegel ta prag, bi lahko nadaljeval študij vendar bi ga moral plačati oz. vračati nazaj denar, ki ga je država vanj vložila (nekaj podobnega je bilo zapisano v programu za visoko šolstvo, ki ga je ministrstvo pripravilo takrat pod ministrom Golobičem). Tudi študentski status bi bil lahko omejen samo na čas rednega študija (max. 6 let). Študentje bi tako študirali in ne bi mogli delati 20ur na teden - to bi olajšalo trg dela. -Spodbujati moramo strokovno izobraževanje, kar najlažje dosežemo s štipendijami. Premisliti bi bilo tudi o omejitvi vpisa na univerze in spodbujanje izobraževanja v deficitarnih poklicih. -Vpis v srednje šole in na višje in univerzitetno izobraževanje bi moral manj temeljiti na ocenah. Razmisliti bi morali o sprejemnih izpitih, Zoisova štipendija ne bi smela temeljiti samo na povprečju ocen. -Država bi morala spodbujati ustvarjanje družine v študentskih letih - tako bi mladi že imeli družino, ko bi vstopili na trg dela in ne bi bili pod pritiskom delodajalcev. Spodbuda bi bila v obliki organizacije varstva na fakultetah za redne študente, porodniško nadomestilo, kot ga dobijo zaposlene ženske, subvencije za stanovanja, ipd. Večina mladih bo prej kot slej imela otroke in predstavljala nek strošek za državo-menim pa, da bi morali spodbujati, da je to čim prej. -Potrebno bi bilo uvesti maksimalno pokojninsko starost v javnem sektorju, ki bi bila +3 leta več kot je minimalna pokojninska starost. V primeru, da bi se nekdo pokazal res kot nepogrešljiv člen, bi lahko komisija, ustanovljena posebej zato odločila, da se dotični osebi lahko službovanje podaljša še za 2 leti. To bi lahko storili pod pogojem, da bi v teh dveh letih ta oseba izšolala svojega 'naslednika' v dogovoru z odgovorno osebo. To bi veljalo za javno upravo ampak ne za voljene funkcije. Tako bi odprli delovna mesta za mlade. -Potrebujemo zakonsko določene minimalne standarde za pripravništva in vajeništva. Ni prav, da se podjetja in javna uprava v teh časih zanašajo na pripravnike, ki delajo zastonj in celo na svoje stroške, saj ne dobijo niti povračila potnih stroškov in malice. Prav slednje (povračilo potnih stroškov in malice), bi moral biti minimalno, kar nek pripravnik dobi. -Mlade je potrebno spodbuditi, da čim prej vstopijo na trg dela - če ne doma, pa v tujini. Youth Guarantee pobuda, ki jo predlaga EK, ki predvideva, da se mora vsakemu mladem do 25 leta ko konča študij ali je nezaposlen ponuditi nadaljevanje izobraževanja, pripravništvo ali kvalitetno delovno mesto, bi bilo treba čim prej prenesti v Slovenijo. Izkoristiti bi morali čim več EU programov za ustvarjanje novih delavnih mest in reševanje stiske mladih. Prav bi bilo, da se borimo, da bomo tudi mi lahko upravičeni do sredstev iz Youth Employment Iniciative. Moramo se sprijazniti, da je naša brezposelnost mladih na nekje 22% samo zaradi izkoriščanja študentskega statusa - država se tega zaveda in ve, da bi omejitev tega privedla do še večje socialne stiske mladih. Študentsko delo je sicer dober mehanizem, ki pa ne deluje v trenutni obliki, saj kvari trg delovne sile. Osebno menim, da bi samo omejitev zlorab in študija korenito pripomoglo k spremembi trga študentskega dela. So pa tudi nekatere druge možnosti, kot je povečanje dajatev, štetje študentskega dela v pokojninsko dobo in delovanje po principu 'vsako delo je delo', ukinitev študentskih servisov in podelitev izključne pristojnosti posredovanja študentskega dela zavodom za zaposlovanje ipd. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4527.txt SaraV 3 4527 2013-05-18 5 2035 Čaka odziv 2013-06-17 2013-04-19 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/4527 Študenstko delo - namesto novega zakona poostren inšpekcijski nadzor "Pozdravljeni! Imam par besed, ki bi jih rada povedala. In sicer, kot študentka, sem trenutno zelo ogorčena nam osnutkom novega zakona o študentskem delu. Naj poudarim, da preko študenta delam že 3 leta in sicer celo obdobje mojega študija, ki ga opravljam redno. Prav tako, vse izpite opravljam v rednih rokih. Delo opravljam med vikendi in sicer po 16 ur. Torej 8 ur v soboto in 8 ur v nedeljo. Delo, ki ga opravljam v nobenem pogledu ne omejuje mojega študija. Mesečni zaslužek, ki ga dobim je okoli 300 eurov in s tem denarjem preživim mesec. Plačam si študentski dom, prevoz iz domače kraja v Ljubljano, kjer študiram, kupim oblačila in hrano. Če tega denarja ne bi imela, bi bila na plečih staršev, ki jim če si priznamo v tem času tudi ne gre najbolje, ker vzdržuejjo še mlajšega brata, ki se prav tako šola izven domagačega kraja. Predlagam pa, da resno premislite o sprejemu novega zakona, saj bi marsikomu onemogočil študij in tudi dostojno življenje. Zakaj preprosto ne morete uvesti intenzivnejših inšpekcijskih nadzorov, nad ""študenti"" , ki ""študirajo"" le zato, da delajo oz. da imajo status. Odprla bi se nova delovna mesta na področju inšpekcijskega nadzora, če že ne drugega. Študentje, ki res študiramo pa bi še naprej lahko služili. Naj vas opomnim, da ste enako že naredili z uvedbo protikadilsega zakona. Enostavno ste prepovedali kajenje, namesto, da bi le poostrili inšpekcijski nadzor , ki bi ohranil strogo ločene prostore za kadilce in nekadilce. Ali ste morda hoteli, da več ljudi, ki zunaj kadi na mrazu, zboli?? In se tako preko polni državna blagajna preko zdravstva saj je več bolnih. Priznam, da so primeri malo absurdni a sem mnenja, da so vredni razmisleka. Lep pozdrav, Manca Košmrl" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/453.txt Manca Košmrl 14 453 2010-03-06 19 8139 Nezadostna podpora 2010-02-04 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/453 Dotok denarja v državno blagajno "No za začetek naj povem da sem voznik tovornega vozila ki vozi po Evropi. No ena izmed rešitev za vsaj manjši dotok denarja v državno blagajno so tudi tuja tovorna vozila. Kakor vsi vemo se po večini države vozijo tuja tovorna vozila kot so Ukrajina, Poljska, Bolgarija, Romunija in še in še. Torej namesto da cariniki in policisti cele dneve prežijo(ne delajo nič pametnega kakor težiti poštenim državljanom) na slovenske voznike bi bilo veliko lepše če bi se malo spravili na tuje voznike tovornih vozil (govorimo o izločanju tovornih vozil z vožnjo čez parking ter nato pregledi naših državnih organov.). Govorim o počivališčih na avtocestah, tam bi lahko brez problema naredili pregled tujih tovornih vozil in naloženega blaga (delo za carinike). Ker jaz slovenskih carinikov na avtocestah sploh še nisem opazil pa se veliko vozim po njih. Kajti nekatera vozila niso ne tehnično izpravna nekateri tovornjaki vozijo ukradeno robo, da ne govorimo še o čem drugem. Pa prosim ne mi sedaj zamerit da sem se osredotočil na tovorna vozila. Pred leti sem imel srečanje s slovensko policijo, prijazen policist me je ustavil na mejnem prehodu Fernetiči ravno ko sem se vračal iz Italije kjer sem pobasal kazen za mobilni telefon ki ga sploh nisem uporabljal. No in sedaj je hotel policist narediti kontrolo, seveda sem ga vprašal zakaj ne ustavlja raje tuje državljane ampak mene ko se vračam iz tujine. Odgovor je bil ker da ne znajo naši policisti govoriti romunsko, bugarsko in vseh ostalih jezikov. No pa sem jaz prijaznemu policistu obrazložil da tudi v Franciji ali Španiji ko te policisti ustavijo s teboj ne govorijo v tvojem jeziku ampak v svojem, ter da ti poberejo papirje tovornega vozila, prikolice in seveda robe, ti na kos papirja napišejo koliko si jim dolžan za kazen ter zraven pripišejo telefonsko številko in se s tvojimi papirji odpeljejo delati svoj posel naprej. Ko dobiš denar za kazen pa se pripeljejo policisti nazaj in ti vrnejo papirje ko poravnaš kazen. (Vse uradno) Tako da našim lenim policistom in seveda carinikom ki jih bo sedaj malo več ko bo Hrvaška vstoplia v EU vsem dati naloge in dovoljenja da ustavljajo in kontroloirajo tuja tovorna vozila (tovornjaki, kombiji, osebna vozila) kajti tu je najlažje zaslužen denar za državno blagajno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4534.txt reha48 1 4534 2013-05-21 3 2083 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve (Policije) Policija je le en izmed nadzornih organov, ki izvaja nadzor nad prevozi v cestnem prometu. Svoje ukrepe usmerja predvsem v zagotavljanje prometne varnosti in temu prilagaja tudi nadzor nad različnimi udeleženci v prometu. V letu 2012 je policije obravnavala 22.037 prometnih nesreč. V 2.821 prometni nesrečah so bili udeleženi vozniki tovornih vozil in sicer v 1.703 primerih kot povzročitelji. Med povzročitelji prevladujejo slovenski prevozniki (1.060 povzročiteljev), medtem ko so tuji prevozniki povzročili 643 prometnih nesreč. Glede na omenjene podatke je policija v letu 2012 nadzor nad domačimi in tujimi prevozniki izvajala tudi v skladu z omenjenim razmerjem, nadzor pa se v nadaljevanju odraža tudi v številu ugotovljenih kršitev. Policija je v letu 2012 ugotovila 24.409 kršitev voznikov tovornih vozil in sicer 13.767 kršitev oziroma 56 % pri domačih prevoznikih in 10.642 oziroma 44 % pri tujih prevoznikov. Predstavljeni podatki se nanašajo na celotno cestno omrežje v RS. Na vseh cestah razen na avtocestah prevladujejo slovenski prevozniki, zato ocenjujemo, da je omenjeno razmerje ustrezno. Slovenija je tranzitna država in na avtocestah prevladujejo tuji prevozniki, zato policija le te nadzira sorazmerno glede na njihovo prisotnost. Primerljivo nadzoru je bilo večina kršitev na avtocestah ugotovljenih pri tujih prevoznikih (6.290), medtem ko je v letu 2012 policija na avtocestah obravnavala 1.634 kršitev voznikov domačih prevoznikov. V skladu z Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in sveta morajo države članice cestna preverjanja opravljati brez diskriminacije, zato podatek o državi registracije vozila ali državljanstvu voznika ne sme biti vodilo na podlagi katerega se policisti odločajo za kontrole. Odločitev, da se policisti osredotočijo predvsem na tuje prevoznike bi bila zato napačna tako iz strokovnega stališča, kot tudi iz vidika pristranskega obravnavanja posameznih udeležencev v cestnem prometu. Odziv Ministrstva za finance (Carinske uprave RS) Carinski organi v okviru izvajanja tradicionalnih (carinsko-trošarinskih) področij delovanja opravljajo nadzore na celotnem avtocestnem omrežju Republike Slovenije. Nadzore na avtocestnem omrežju izvajajo mobilni oddelki, ki predstavljajo opremljene in usposobljene enote, ki so pooblaščene za opravljanje nadzorov in kontrol ter drugih aktivnosti v skladu s carinsko, trošarinsko, okoljsko in davčno zakonodajo. Mobilni oddelki so v letu 2012 na avtocestnem omrežju Republike Slovenije izvedli skupaj 885 različnih operativnih aktivnosti, v prvem tromesečju leta 2013 pa 250 različnih operativnih aktivnosti. Pri nadzoru na avtocestnega omrežja carinska služba izvaja naslednje naloge: odkriva kršitve v zvezi z nezakonitimi vnosi blaga v EU ter nezakonitimi vnosi trošarinskega blaga na območje Republike Slovenije, preverja ali prevozniki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza, dostopa na prevozniški trg EU in Republike Slovenije, odkriva zaposlovanje na črno in delo na črno, izvaja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu. Carinska služba je poleg Policije in Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP), prav tako nadzorni organ po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP). Carinski organi posebno pozornost namenjajo področju prevozov v cestnem prometu v vseh njegovih oblikah, tako v mednarodnem prevozu blaga, mednarodnem prevozu potnikov kot na področju izvajanja taksi prevozov. Nadzor in kontrola se izvajata v obliki selektivnih in ciljnih nadzorov, ki so usklajeni z izvedbenimi in akcijskimi načrti Carinske uprave Republike Slovenije (CURS) ter s strategijo in izvedbenim načrtom Skupnosti. Posebej velja omeniti skupne mednarodne aktivnosti na področju mednarodnih carinskih operacij in skupnih akcij z drugimi organi na nacionalnem in mednarodnem nivoju, ki se organizirajo glede na aktualne trende in usmeritve. Nadzor na področju prevozov v cestnem prometu carinske organe zavezuje k preverjanju dovoljenj, licenc ter drugih dokumentov in listin, ki so predpisane v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v predpisih EU in mednarodnih sporazumih, ki jih tuji prevozniki in prevozniki Skupnosti potrebujejo za opravljanje mednarodnih prevozov oseb in blaga. Carinski organi nadzor prevoznikov izvajajo tako na mejnih prehodih kot na cestnem omrežju in v okviru nadzorstva na sedežih pravnih oseb in drugih poslovnih prostorih, kjer se vrši nalaganje ali razlaganje blaga. V letu 2012 so carinski organi, poleg stalnih nadzorov na mejnih prehodih, izvedli skupno še 607 operativnih aktivnosti na področju nadzora prevozov v cestnem prometu. V okviru vseh navedenih aktivnosti so carinski organi na področju ZPCP opravili 8450 posameznih kontrol. V prvem tromesečju 2013 so mobilni oddelki izvedli skupno 159 aktivnosti na področju prevozov v cestnem prometu. Izpostaviti velja še redne mesečne skupne nadzore z IRSPEP. V letu 2012 je bilo z IRSPEP izvedenih 45 skupnih nadzorov, v prvem tromesečju 2013 pa 11 skupnih nadzorov. Carinski organi so v letu 2012 po ZPCP odkrili 999 kršitev, za katere so bile izrečene globe z izdajo plačilnih nalogov (992 primerov), v sedmih primerih pa z izdajo odločb v hitrem postopku o prekršku. Od skupnega števila 999 ugotovljenih kršitev je bilo na avtocestnem in cestnem omrežju ter v okviru nadzorstva na sedežih pravnih oseb, ugotovljenih kar 788 kršitev. Kršitve so bile ugotovljene pri 240 domačih prevoznikih, 412 pri prevoznikih EU in 347 kršitev pri tujih prevoznikih. V enakem razmerju so bile tudi izvršeni nadzori prevoznikov – približno 25% od vseh je bilo kontroliranih domačih prevoznikov (vir: Letno poročilo 2012 CURS), tako da ni mogoče govoriti o diskriminaciji ali pogostejšem obravnavanju katere od navedenih skupin prevoznikov. V okviru obravnavanih kršitev izstopajo predvsem kršitve tujih prevoznikov v mednarodnem cestnem prometu, ki prevoze potnikov in blaga na območju RS opravljajo brez ali z neustrezno dokumentacijo, ki je sicer potrebna za izvajanje teh prevozov. V mesecu oktobru 2012 so MO na cestnem omrežju Republike Slovenije pričeli z izvajanjem aktivnosti iz naslova nadzora nad plačevanjem DDV v mednarodnem cestnem prevozu potnikov. Sporazumevanje uslužbencev s tujimi prevozniki poteka ob pomoči predpripravljenih prevodov posameznih najpogosteje kršenih členov predpisov ter opisov postopkov, ki sledijo zaradi nespoštovanja zakonodaje, ekipe so sestavljene tako, da v njih sodelujejo uslužbenci, ki govorijo različne tuje jezike, možno pa je tudi, da se v postopek povabi tolmača, kadar ni mogoče drugače pojasniti postopka. Carinski organi vodijo postopek z vsemi prevozniki, ne glede na njihovo državljanstvo oz. poznavanje jezikov in večjih težav s komunikacijo trenutno ne zaznavajo. Ugotovljeni prekrški se obravnavajo skladno določbami Zakona o prekrških ZP-1. Kršitelji, ki imajo prebivališče v RS, lahko plačajo izrečeno globo v roku 8 dni po pravnomočnost. Kršitelji, ki nimajo prebivališča v RS, so dolžni plačati globo takoj na kraju prekrška. V nasprotnem primeru se zavaruje izvršitev plačilnega naloga (izrečene globe) z začasnim odvzemom predmetov ali listin po 201. členu ZP-1. Če pa se globa ne izreče na kraju prekrška, se plačilo globe in stroškov postopka zavaruje z varščino po 113. členu ZP-1. Predlagane dopolnitve zakonodaje: Carinska služba je že dvakrat predlagala Ministrstvu za finance spremembo zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju zakona o DDV glede poenostavitev pri obračunavanju in plačevanju DDV od storitev prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu (predloga v prilogi: 007-51/2012-9 z dne 25. 10. 2012 in 423-217/2013-2 z dne 21. 5. 2013). Podan je bil tudi že predlog MZIP, da carinski organi postanejo nadzorni organ tudi po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD), kjer je v predlogu sprememb določen kot nadzorni organ tudi carinski organ. MZIP je bil že posredovan tudi predlog dopolnitev ZPCP v cilju zmanjševanja sive ekonomije in ekonomičnosti vodenja postopkov, vendar še ni bil realiziran. V prilogi predlagamo besedilo predlaganih sprememb. Dodatno bi predlagali še dopolnitev Zakona o motornih vozilih (ZMV), v katerem je potrebno opredeliti izvajanje 77. člena – predlagamo, da se v 77. členu doda 3. odstavek, ki bi glasil: “(3) Izločitev vozila ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Carinski organ, ki izloči vozilo iz prometa, lahko odvzame prometno dovoljenje in registrske ali preskusne tablice. Če voznik ne odstrani registrskih ali preskusnih tablic z vozila, se odstranijo z neposredno fizično prisilo na voznikove stroške. O odvzetem prometnem dovoljenju in registrskih tablicah carinski organ izda potrdilo.”" 2013-06-17 2013-04-22 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/4534 obdavčitev nepremičnin/premoženja "Spoštovani, Z možem plačujeva nadomestilo za uporabo zemljišča in seveda tudi davek na hišo/premoženje. Že pred leti pa sva ugotovila, da mnogo naših državljanov sploh ne plačuje davka na nepremičnine/premoženje in niti vsi lastniki nepremičnin ne plačujejo nadomestila za uporabo zemljšča, kaj šele davek na premoženje. Še v času, ko je bil na DURS g. Simič in so imeli ""odprti "" telefon, so na vprašanje, zakaj nekateri spoštujemo ""davčni"" red, nekaterim pa ga ni potrebno in jih NIHČE niti po GURSovi akciji popisa stavb in stanovanj ni pocukal za rokav, odgovorili, da tako pač je in da ""delajo na tem"". Prosim, da mi samo odgovorite, ali smo tisti, ki spoštujemo pravni red ""osli na kub"" in ali naj enostavno nehamo plačevati dajatve, dokler ne bodo te veljale za vse državljane?! GURS je porabil miljone za registracijo nepremičnin, pa me zanima, zakaj še do danes ni nobene koristi od popisa. Nobene ""luknje "" ne bi bilov proračunu, če bi se DRŽAVA obnašala do vseh enako! Predlagam, da takoj obdavčite tiste, ki jih GURS ima v evidenci, davkarija pa ne! Ne lovite ""muh"", medtem ko spuščate ""slone""! Še vedno verjamem, da bo vaša vlada vendarle izenačila vse državljane, in to čimprej! Pa mnogo uspeha! Breda in Peter Arnšek" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4557.txt Breda Arnšek 0 4557 2013-05-25 4 1429 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Z davkom od premoženja se obdavčuje nepremično premoženje fizičnih oseb - lastnikov oziroma uporabnikov, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo; in sicer ne glede na to ali ga uporabljajo sami ali ga dajejo v najem. Za stanovanjske nepremičnine je določena oprostitev za stanovanja do velikosti 160 m², ki jih uporablja lastnik sam ali njegov družinski član. Davek od premoženja se poleg tega ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni oziroma zgodovinski spomenik ter od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Začasno (za 10 let) so oproščeni plačila davka od premoženja tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž ter lastniki popravljenih in obnovljenih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost teh stavb povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Davčne stopnje so progresivne glede na ocenjeno vrednost nepremičnine in različne glede na namen uporabe. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč je dajatev, ki se plačuje za stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Določitev območij, za katera se plačuje nadomestilo in višino nadomestila je v pristojnosti občin, pri čemer se upoštevajo zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih ter merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Vašemu predlogu o uporabi evidenc GURS za namene obdavčitve nepremičnin sledi predlagani Zakon o davku na nepremičnine, ki je trenutno v javni razpravi. Predlog zakona predvideva nadomestitev davka od premoženja ter nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč z novim davkom na nepremičnine, ki je usmerjen v pravičnejšo in konsistentnejšo ureditev obdavčitve nepremičnin. Predlog zakona tako predvideva obdavčitev vseh nepremičnin (razen eksplicitno oproščenih), kot so določene v registru nepremičnin GURS, pa tudi nepremičnin, ki niso evidentirane v registru nepremičnin, vendar izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane. S tem se v obdavčitev zajema tudi stavbe, ki iz kakršnega koli razloga niso evidentirane v registru nepremičnin, niti v kataster stavb, pa bi morale biti." 2013-06-26 2013-04-26 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/4557 Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost "Predlagam da se poviša minimalno nadomestilo za invalidnost z sedanjih 288 evrov na vsaj 600 evrov,saj invalid ki je že od ranega otroštva invalid ne more preživeti z tako nizkim nadomestilom za invalidnost,ki ga še za hrano na mesec ni dovolj kaj šele za kakšna prehranska dopolnila kot so vitamini,posebno hrano, itd....Zelo me moti da se invalide in socialne primere daje v isti koš,zdravi ljudje si bodo še vedno lahko našli kakšno delo,invalid bo pa do smrti odvisen od pomoči drugih in tisto malo denarja ki ga dobi ki ga ni dovolj niti za hrano. pa še invalidske pokojnine jim ne priznate,priznate jim samo nadomestilo za invalidnost zato ker so od otroštva invalidi in niso nikoli imeli službe oziroma delali.Moti me pa tudi to da dajete zavodom za invalide ki živijo pri njih in so 100 odstotni invalidi celo po 4000 evrov in še več na mesev,za invalide ki so 100 odstotni invalidi ki pa živijo doma pa komaj 288 evrov na mesec +nekaj malega za nego in pomoč na domu,ki jo v veliki večini opravljajo kar starši ki morajo biti svojim invalidnim otrokom na razpolago 24 ur na dan ker invalid potrebuje stalno pomoč pri vsem celo na stranišču,in si ne morejo privoščiti da bi imeli službo ,in ker je pomočnik občutno predrag ker ga mora invalid sam plačat in nebi od nadomestila za invalidnoost in dodatka za nego nič ostalo. Velikokrat je od dohodka invalidnega otroka odvisna tudi celotna družina saj tisti ki skrbi za invalida to je v večini primerov mati ne more imeti službe in nima lastnega dohodka najhuje pa je v enostarševskih družinah, Če pa živi invalid v zavodu pa država brez vsakega problema da zavodu občutno več denarja za invalidno osebo celo do 4000 evrov in še več,in me zanima zakaj imate dvojna merila za invailde mar niso vsi enakopravni in ne potrebujejo iste nega saj so tudi tisti invalidi ki živijo doma potrebni enake nege kot tisti ki živijo v zavodih mar ne. Zato vam predlagam tudi da znižate zavodom prijemke za invalide na enako višino kot invalidom ki živijo doma pa boste videli da se bodo zaposleni v zavodih takoj uprli in rekli da ni mogoče skrbeti za invalide z tako malo denarja,torej res ne vem kako lahko preživi invalid ki živi doma in njegov starš z občutno manj denarja. 1-Predlagam da izenačite dohodek med invalide ki živijo v zavodih in doma na enako višino,tako da zavodom znižate prispevke za oskrbo invalidov in to razliko namenite tistim invalidom ki so doma saj so vsi invalidi enakopravni vsaj tako bi naj bilo-pa še nobenih dodatnih finančnih stroškov ne bi imeli. 2-Da se uvede nekakšna evidenca koilko invalidnih otrok živi v zavodih in koliko sploh doma saj zavodi sedaj zelo lepo služijo na račun invalidnih otrok. 3-Zanima me koliko denarja ki ga namenite zavodom za oskrbo invalidov sploh dobi osebno invalidni otrok oziroma do 26 leta ko je še lahko v zavodu ali vse poberejo zaposleni v zavodih? 4-Da ukinete financiranje invalidskih orgenizacij in jih tudi večino ukinete ki zelo lepo služijo v imenu invalidov ki pa od tega v veliki večini nimajo nič,razen tistih ki sedijo pri koritu, in morajo invalidi še celo članarino plačevati od svoje invalidnine,ta denar ki se zbere od iger na srečo pa raje namenite neposredno invalidom da bodo vsaj kaj imeli od tega. Kot primer- invalid ki ima živčno mišično distrofijo in mu odmirajo gibalni živci in mišice bi ga-jo morali že takoj prvič ko pride na invalidsko komisijo avtomatično uvrstiti v 1 kategorijo saj se takšna bolezen oziroma zdravstveno stanje samo še slabša. Ps še to nekaterim invalidom sploh nočete priznati nadomestila za invalidnost pa so v 1 ali 2 kategoriji vem za primer ima epilepsijo in je duševno zaostal takšen zagotovo ne bo nikdar zmožen za samostojno živlenje kaj šele za službo, in jim raje dajete nizko socialno pomoč namesto invalidske in morajo potem starši vsakih nekaj mesecev vlagati prošnjo za socialno pomoč ,po novem pa še te ne dobijo če imajo kaj v lasti kot je majhen gozd ki ni nič vreden in se ga ne da niti prodati. Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4568.txt peter i 16 4568 2013-06-04 16 1772 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Sporočamo vam, da bomo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v jeseni začeli s pripravo zakona, ki bo ustrezno nadomestil Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983. Imenovana bo delovna skupina, ki bo pripravljala besedilo zakona in bo tudi seznanjena s predlogom, ki je bil podan na spletni strani predlagam.vladi.si. Besedilo novele Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb bo v času javne razprave objavljen tako na spletni strani ministrstva kot tudi na E-demokraciji, kjer bo zainteresirana javnost imela možnost podati svoje predloge oziroma pripombe." 2013-06-28 2013-05-06 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/4568 Večstopenjski DDV - tri ali pet stopenjski "Predlagam, da se uvede namesto več stopenj DDV namesto dveh (2). O tem sem razmišljal že pred vladnim predlogom zvišanja DDV za nekaj odstotnih točk. Hkrati vladi predlagam, naj raje uvede temeljitejšo davčno reformo, ki bo okrepila zagon gospodarstva in bolj slonela na tistem kar imamo in ne na tistem, česar nimamo. Nimamo pa česa izgubiti in drznim pomaga sreča. Več stopenj ima nekaj prednosti, ena od njih je zagotovo višji in natančnejši davčni priliv. Druga prednost je enostavnejše računanje davkov, ker so stopnje davkov na okrogle številke (5, 10,20,30,50). Sistem seveda ni popoln, ker v dveh urah ne moreš zgraditi Rima, osnova pa je le. Navajam po davčnih stopnjah (za petstopenjski sistem, možna redukcija na tri): 1. Davčna skupina, namenjena sociali in zagonu/razbremenitvi gospodarstva. Osnovna zdravila (zdravila za kronične bolnike, otroke, paciente s posebnimi potrebami), nujne operacije in zdravstvene storitve, osnovna živila (črn kruh [ne barvan bel, kot goljufajo peki!!], mleko in mlečni izdelki, olje, jajca, zelenjava, meso in mesni izdelki, sol, nerafiniran sladkor, začimbe brez konzervansov) in potrebščine ter nujne storitve (voda, odpadki, komunalni energenti iz zelenih virov - HE elektrika, solarna elektrika, elektrika vetrnih elektrarn razen kurilnega olja in premoga - oba v drobni prodaji), bi lahko obdavčili po najnižji davćni stopnji. Prav tako bi po tej stopnji obdavčili energente za podjetja in podjetnike posameznike ter njihovo prodajo polizdelkov ali storitev za nadaljnjo prodajo. Enako bi bilo potrebno obdavčiti publikacije s področja športa, kutlure, znanosti in izobraževanja, razen izjem kot so že v sedanjem 26. členu ZDDV, ki bi jih oprostili plačila davka. Za energente, pridobljene iz zelenih virov, bi bilo dobavitelje v prvem mesecu dobave primerno oprostiti DDV in se jim s tem simbolično oddolžiti za vložen trud. Sam bi med nujne komunalnih storitve in dobrine (npr. voda [npr. 1m3/mesec], odpadki, energenti do normirane količine na osebo - to bi spodbudilo ekološko ravnanje, viške bi bilo primerno obdavčiti po tretji stopnji). Temu bi dodal še razne druge storitve, kot so storitve invalidskih podjetij in dobrodelnih ustanov. Hkrati bi tej stopnji davka dodal še biološko pridelana živila, proizvoda, ki jih je možno reciklirati 100% brez večjih posledic za okolje (npr. steklena embalaža kot samostojen produkt), prav tako storitve, ki uporabljajo v svojem postopku 100% reciklirane proizvode in 100% čisto energijo (sonce, voda, veter). Predlagana stopnja davka v tej stopnji je 5%. Dejansko je to znižana stopnja glede na sedanjo prvo stopnjo in pomeni zagon nekaterih panog namesto varčevalnega reza. 2. Ta davčna skupina je namenjena zagotavljanju vzdržnosti storitve/dobrine. To je klasična nenujna storitev ali dobrina, ampak še vedno potrebna za udobno življenje. Sem spadajo živila, ki jih jemo zaradi navad, in niso škodljiva v večjih količinah (recimo bel kruh, žemlje, polnomastno mleko, začimbe z malo konzervansi, druga zdravju načelno škodljiva hrana, razem posebnih dietnih izjem kot so npr. želodčni bolniki, ki star bel kruh celo potrebujejo) in zdravila na recept, nenujne, a obvezne operacije in druge socialne storitve. Zraven spadajo tudi nadpovprečne komunalne storitve. Proizvodi, ki jih je možno reciklirati do 90% (ali storitve, ki se tako kvalificirajo), zlasti vozila in elektronska oprema, oboje prvi kos na lastnika (smiselno uvesti register opreme vseh vrst). Zaradi okoljskih kuponov bi bilo morda smiselno v to stopnjo vključiti za podjetja in posameznike tudi termoelektrarniško energijo. Predlagana stopnja davka v tej stopnji je 10%, kar je nekoliko višje od dosedanje prve stopnje za 1,5% in še vedno zdržno za večino. Hkrati z 10% davkom lahko z lahkoto računaš in 10% davek smo že imeli. 3. Srednja stopnja ali splošni DDV. Ista stopnja, kot do zdaj, samo manj storitev in dobrin bi zajemala z vso hrano, storitvami, dobrinami in zdravili, ki jih ne zajemajo druge skupine . Načeloma so to vse splošne storitve in potrebščine, razen luksuza in socialnih storitev. Vsi proizvodi, ki jih je možno reciklirati do 75% (ali storitve, ki se tako kvalificirajo). V to stopnjo bi pospravili tudi goriva in energijo iz lesne biomase ter zemeljski plin. Predlagana stopnja davka je 20%, kot do sedaj. Ta stopnja je enostavna za računanje in predlagam, da se jo obdrži. 4. Ta davčna stopnja je namenjena predvsem prometu z večjimi luksuznimi predmeti kot so luksuzna vozila (več kot 30kW/osebo ali drugo in vsako naslednje vozilo ), luksuzna plovila (oprostite, tu nisem ekspert, ampak 7,5m dolžine se mi zdi primerno za amaterja) in prometu z nepremičninami. Sem bi spadali tudi vsi energenti za prosto prodajo (predvsem ELKO, dizel, bencin) razen samooskrbnih (les, vetrna, sončna, vodna in toplotna energija). A hkrati bi s to stopnjo že obdavčili srednje luksuzno hrano, npr. mastno meso, rafiniran sladkor, navaden rum in podobno, pa tudi lepotne operacije na recept (primer). Predlagana stopnja davka je 30%, zaradi enostavnosti računanja. 5. Zadnja, najvišja stopnja davka je namenjena predvsem davku na manjše luksuzne dobrine v prosti prodaj (alkohol, tobak, cigarete, sladke pijače, ""okrepčilne"" pijače, luksuzne storitve, luksuzne dobrine (zlati izdelki) . V to skupino bi padle tudi lepotne operacije na zahtevo bolnika in prevozi na njegovo zahtevo, neupravičene reševalne akcije (primer). V to stopnjo bi dali še gorivo in komponente za goriva za dvotaktne motorje. Predlagana stopnja davka v zadnji skupini je 50%. Tudi ta je enostavna za računanje, sploh za preverjanje v glavni knjigi so vse stopnje idealne. Mislim, da bi z naštetimi predlogi nabrali dosti več v blagajno, kot pa s sedanjim vladnim predlogom. Pa tudi deloma bi zagnali gospodarstvo, kar vlada ne počne najbolje, saj izvaja posebne davke, namesto prerazporeditve po davčnih skupinah. Sistem je, če dobro pomislim, unikaten, in zadene celotno populacijo. Sicer bi podoben učinek namesto s petimi davčnimi stopnjami dosegli tudi s tremi, vendar je potreben zelo natančen premislek. Leta 1996 je bilo davčnih stopenj nič več in nič manj kot 32 (dvaintrideset, dobro vem, sem takrat programiral za računovodje), zato nas ne bi smelo biti sram, če ukinemo omejitvene trošarinske davke (goriva, cigarete, alkohol) in jih namesto tega postopno preoblikujemo v poseben enotni luksuzni DDV. To bo povzročilo manj vmešavanja države v tržne razmere in ji dvignilo ceno (lahko pa bo spreminjala stopnjo DDV, seveda)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4597.txt jozzek 2 4597 2013-06-06 4 1386 Nezadostna podpora 2013-05-08 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/4597 Krizni davek v zameno za lastništva v podjetjih "Kot kaže je krizni davek neizogiben. V bistvu je neke vrste ""samoprispevek"" kot smo ga poznali v komunizmu. Če ne gre drugače, pa naj vlada razmišlja o tem, kaj bo dala ljudem v zameno. Moj predlog: v zameno za vplačila državi preko kriznega davka naj država ljudem vrne sorazmerno vrednost v obliki lastništva v podjetjih, kjer je država še lastnica. Vsak posameznik pa naj ima možnost izbrati v katerih podjetjih želi imeti svoj delež. Tako bi vsak posameznik dal državi, na drugi strani pa bi imel možnost svoj delež takoj prodati na trgu in si izboljšati svoj finančni položaj. Na ta način bi država dobila pomoč s strani državljanov, državljani pa dejansko ne bi bili prikrajšani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4598.txt Jure Sumi 2 4598 2013-06-06 4 1187 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi s podanim predlogom vas obveščamo, da je Vlada RS glede napovedanih novih davčnih obremenitev sklenila uveljaviti ukrepe, ki bodo imeli čim manjši negativni učinek na gospodarsko rast. Med njimi je z vidika javnofinančnih učinkov na prihodkovni strani proračuna najpomembnejša sprememba stopnje DDV, za katero se načrtuje, da bo stopila v veljavo z 1. julijem 2013. Poleg tega so predvidene spremembe sistema davka na nepremičnine, za katerega se načrtuje uveljavitev s 1. januarjem 2014, in zaustavitev zniževanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na ravni 17 %, kar bo uveljavljeno z začetkom leta 2014. Predlog kriznega davka je predviden le kot pogojni ukrep. V kolikor sprejeti ukrepi Vlade RS ne bodo zagotavljali doseganja javnofinančnih ciljev bo s 1. januarjem 2014 kot začasni ukrep uveden t.i. krizni davek. Ob pripravi predloga zakona, ki bo uvedel krizni davek, bo v tem kontekstu ustrezno obravnavan tudi vaš predlog." 2013-06-26 2013-05-08 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/4598 Zasebni finančni inšpektorji Z namenom zmanjšanja sive ekonomije, davčnih utaj in podobnega, predlagam omogočanje delovanja zasebnih finančnih (davčnih) inšpektorjev. Bili bi lahko v razponu od navadnih inšpektorjev pa vse do pravih finančnih strokovnjakov. Njihovo področje bi potemtakem obsegalo vse od prijav neizdajanja računov pa do ugotavljanja ponarejanja poslovnih knjig. Ves utajeni davek, ki bi ga država izterjala z njihovo pomočjo, bi tudi obdržala, oni bi pa dobili vso denarno kazen, ki je predvidena za odkrite prekrške. Državo, oz. nas davkoplačevalce, ne bi stali niti evra, ker bi se financirali iz denarnih kazni, proračun pa bi z vsakim izterjanim evrom utajenega davka imel le korist. In mi tudi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4602.txt zf 10 4602 2013-06-07 2 461 Nezadostna podpora 2013-05-09 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4602 Plače za čas krize Predlagam, razmerje vseh plač v razmerju 1:4, za čas krize, oziroma toliko časa, kot bo potreben krizni davek in je problem rešen! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4603.txt poly 6 4603 2013-06-07 8 971 Nezadostna podpora 2013-05-09 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/4603 KRIZNI DAVEK naj plačajo tisti, ki so nas pripeljali v krizo; "KRIZNI DAVEK naj plačajo TAJKUNI in vsi, KI NE MOREJO POJASNITI IZVORA PREMOŽENJA! Reveži ne morejo več prenesti dodatnih davčnih bremen; to je menda jasno. Plače so že itak preveč obdavčene. Ubiti bosta dve muhi na en mah: - zadoščeno bo pravici - država ne bo imela več težav s proračunskim primanjkljajem, garantirano. Krizni davek naj plačajo tisti, ki so nas pripeljali v to krizo. 1) Plačajo naj ga tajkuni, veleposestniki in drugi privilegiranci; vsi tisti, ki so prišli do ugodnosti v procesu privatiziranja družbene lastnine in vračanja premoženja. 2) Plačajo naj ga vsi, ki ne morejo pojasniti izvora premoženja. **************** Ad 1) Obdavčene naj bodo sledeče kategorije prebivalstva v Sloveniji: - lastniki podjetij, ki so ugodno prišli do lastništva v procesu menedžerskih odkupov; četudi so že prodali lastniške deleže in morda denar naložili v tujih bankah. Za podjetja jim ni bilo mar. Podjetja so uničili, delavce odpustili, zemljo prodali. Oni so krivci, da je šlo vse navzdol; da se delavcem godi slabše kot po 2. svetovni vojni. Mlade so oropali prihodnosti. Samo za svoje potomce so poskrbeli; in to zelo dobro. - lastniki nepremičnin, ki so jih dobili v procesu vračanja premoženja po svojih že pokojnih prednikih. Roko na srce; najbolj pravično bi bilo, da ne bi nihče dobil ničesar, ker so se ob tem dogajale nove krivice; nekaterim je bilo vrnjeno ogromno, drugim pa nič. Zdaj pa zemlje niti ne obdelujejo. Nekateri prebrisani odvetniki so se tudi lepo okoristili. Polovico ozemlja Prekmurja naj bi zdaj dobila nazaj postarana hčer bivšega župana. Me prav zanima, kdo bo to zemljo obdeloval. Kakšne neracionalne zakone je sprejela naša prva Peterletova vlada, da nas zdaj boli glava. Ni čudno, da je država obubožala, če je morala vrniti toliko odškodnin. Najbolj pravično bi bilo, da krizni davek znaša razliko med tržno vrednostjo in vrednostjo, ki so jo plačali privilegiranci. Ad 2) Kdor ima več lastnine, kot je mogel zaslužiti v svojem življenju in privarčevati, je pridobil nezakonito. Jasno, da je treba upoštevati dedovanja in darila. Kdor je zaslužil na črno, mora plačati utajen DDV (oz. prometni davek) in dohodnino. Če je ukradel, pa mora itak v kazenski postopek. ************ Državni organi imajo vse potrebne podatke o uradnih prihodkih državljanov (plačah, nadomestilih, dedovanju, darilih itd.). Zaupam Davčni upravi RS, da bo strokovno izračunala in pobrala davek. Tisti, ki ne bodo mogli plačati davka v denarju, naj ga plačajo v premoženju, ki ga imajo v izobilju. Tako si bo država materialno okrepila. Te nepremičnine bo lahko oddajala državljanom po ugodnih cenah." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4604.txt nives 1 4604 2013-06-07 4 3050 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi s podanim predlogom vas obveščamo, da je Vlada RS glede napovedanih novih davčnih obremenitev sklenila uveljaviti ukrepe, ki bodo imeli čim manjši negativni učinek na gospodarsko rast. Med njimi je z vidika javnofinančnih učinkov na prihodkovni strani proračuna najpomembnejša sprememba stopnje DDV, za katero se načrtuje, da bo stopila v veljavo z 1. julijem 2013. Poleg tega so predvidene spremembe sistema davka na nepremičnine, za katerega se načrtuje uveljavitev s 1. januarjem 2014, in zaustavitev zniževanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na ravni 17 %, kar bo uveljavljeno z začetkom leta 2014. Predlog kriznega davka je predviden le kot pogojni ukrep. V kolikor sprejeti ukrepi Vlade RS ne bodo zagotavljali doseganja javnofinančnih ciljev bo s 1. januarjem 2014 kot začasni ukrep uveden t.i. krizni davek. Ob pripravi predloga zakona, ki bo uvedel krizni davek, bo v tem kontekstu ustrezno obravnavan tudi vaš predlog. V zvezi s predlogom, v delu, ki se nanaša obdavčevanje fizičnih oseb, ki ne morejo pojasniti izvora premoženja, vas obveščamo, da je v Zakonu o davčnem postopku – ZDavP-2 predvidena možnost obdavčitve nenapovedanih dohodkov. Veljavni ZDavP-2 določa možnost ugotavljanja velikosti premoženja fizične osebe za namene obdavčenja z institutom prijave premoženja. V skladu z veljavnim 69. členom ZDavP-2 sme davčni organ v določenih primerih, ki jih določa veljavni 68. člen ZDavP-2 pozvati posameznega davčnega zavezanca – fizično osebo, da predloži davčnemu organu podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 določa pravila obdavčitve nenapovedanih dohodkov. Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec - fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec - fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca - fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca - fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja." 2013-06-26 2013-05-09 42 https://predlagam.vladi.si/predlog/4604 Ponovna sprememba ZPIZ-2 "Predlagam vladi oziroma Ministrstvu za delo,družino in socialno varstvu, da ponovno premisli o mejnem datumu 31.12.2012 kot prehodno obdobje za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko invalidsko po znižanih zneskih. Zakon ustvarja dve kategorije državljanov, saj je za vključitev v prehodno obdobje pomemben samo datum prijave na zavod in s tem pravica vključevanja v prostovoljno obvezno pokojninsko invalidsko zavarovanje. tako državljana , ki sta iste starosti in imata enako delavno dobo nimata enakih pravic, ampak ima več pravic državljan , ki je prej postal brezposelen, kar pa ne more biti merilo za koriščenje pravice. Zato predlagam , da se prehodno obdobje uvede za vse brezposene oziroma bodoče brezposelne v prehodnem obdobju. S spoštovanjem" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4618.txt nesta 0 4618 2013-06-11 5 1469 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V odgovoru na navedeni dopis bi vam z vidika zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v nadaljevanju želeli pojasniti, zakaj znižanje omenjenega prispevka za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne velja za vse kategorije oseb, ki so prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Ur. list RS, št. 96/2012, 39/2013) so morali vsi zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačevati enako višino prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na to, na kakšni podlagi so bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izkazalo se je, da je imel takšen način zvišanja prispevka na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje brez prehodnih obdobij oziroma postopnega dviga prispevka negativne posledice na število vključenih v to zavarovanje. Vlada Republike Slovenije je zato predlagala spremembo zakona, s katerim bi na novo uredila tudi postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Državni zbor RS je tako dne 24.4.2013 sprejel novi ZPIZ-2A. Zakon je začel veljati dne 7.5.2013, uporablja pa se od 1. januarja 2013. Nižja plačila prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje za brezposelne bodo v skladu z ZPIZ-2A tako veljala le za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena prejšnjega zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-1) (brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ)) in so od uveljavitve tega zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena ZPIZ-2. Znižana osnova v skladu z določbami Zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list 39/13, v nadaljevanju ZPIZ-2A), ki določa kriterije za znižanje omenjenega prispevka za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne velja za vse kategorije oseb, ki so prostovoljno vključene v obvezno PIZ, temveč 3. člen ZPIZ-2A opredeljuje, da znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov za osebe, ki so bile na dan 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona, v letu 2013 16 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, osnova pa se v naslednjih letih postopno dviguje. Pri sedmi alineji 34. odstavka ZPIZ-1 gre za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje brezposelnih oseb, ki so vpisane v evidence brezposelnih oseb, kar pomeni, da kot pogoj za znižanje prispevka ni določena zgolj vključenost v prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na tej podlagi na dan 31.12.2012, temveč tudi vpis v evidenco brezposelnih oseb. V skladu z navedenim so tako le tisti zavarovanci, ki so pred uveljavitvijo zakona izpolnjevali navedena pogoja upravičeni do plačevanja prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znižanem znesku. Želeli bi opozoriti, da je zakonodajalec pri pripravi zakona ZPIZ-2A izhajal iz zelo ozkega segmenta oseb. ZPIZ-2A se je namreč oblikoval z namenom zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam brezposelnih oseb, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje v kateri izmed evidenc. Predmetne osebe nimajo lastnih dohodkov, zaradi česar si povišanega zneska prostovoljnega prispevka niso več zmogle plačevati in so se zato pospešeno odjavljale iz zavarovanja, na podlagi ZPIZ-2A pa bodo ponovno vključene v zavarovanje in bodo tako lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičene do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja. Razširitev na vse ostale kategorije oseb, za katere v skladu z ZPIZ-1 ni bil pogoj vpisanost v evidenco brezposlenih oseb, bi lahko imela za posledico pritisk vseh ostalih kategorij zavarovancev, ki so imeli možnost vključitve v prostovoljno zavarovanje. Obstaja namreč kar 13 različnih drugih kategorij oseb (osebe, ki skrbijo za otroke do 7 leta starosti, zaposleni s krajšim delovnim časom, invalidi v varstvenih delavnicah, študentje, osebe, ki so v zadnjih desetih letih vsaj pet let vključene v obvezno zavarovanje itd), ki so se na podlagi določb ZPIZ-1 lahko prostovoljno vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razlike izhajajo iz same narave vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrebno je poudariti, da se je bilo mogoče po ZPIZ-1 v okviru prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključiti za ožji ali širši obseg. Osebe, ki so se odločile za vključitev po ožjem obsegu skladno z osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 ob upokojitvi niso imele pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Posamezniki, ki so bili brezposelni in so prejemali nadomestilo ali ki so bili zaposleni preko javnih del, so bili obvezno zavarovani v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za širši obseg pravic. S sprejemom ZPIZ-2, ki je začel veljati 1.1.2013 se je možnost vključitve za ožji obseg ukinila, zato se morajo vsi posamezniki, ki prostovoljno vstopajo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1.1.2013, vključiti za širši obseg pravic, kar posledično pomeni, da plačujejo tudi višji znesek. Po drugi strani se je z novelo ZPIZ-2A uvedlo prehodno obdobje za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg za vse osebe, ki so to pravico imele na dan 31.12.2012. Se pravi, da se za ožji obseg lahko zavarujejo samo osebe, ki so bile na dan 31.12.2012 brezposelne (prijavljene na ZRSZ) in prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje, tako da se jim na ta način s prehodnim obdobjem do leta 2020 varuje pravica do vključitve za ožji obseg pravic. Ker se veliko zavarovancev sprašuje, ali je v prihodnje prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje sploh še smiselna, saj se obdobje vključitve v prostovoljno zavarovanje ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, bi želeli pojasniti naslednje. Prostovoljna vključitev v pokojninsko zavarovanje se še vedno šteje v okvir pokojninske dobe (vendar ne pokojninske dobe brez dokupa), kar pomeni, da se upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in pri izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine, če posameznik dopolni ustrezen starostni pogoj – 65 let, v obeh primerih pa se upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero predčasne ali starostne pokojnine. Osebe, ki so bile oziroma so prostovoljno vključene v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se tako lahko upokojijo pri 60. letih, če dopolnijo 40 let pokojninske dobe (v katero se šteje tudi obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), vendar pa gre v tem primeru za predčasno in ne starostno upokojitev, kar pomeni, da so pri izračunu višine pokojnine upoštevani malusi. Doba prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpliva tudi na samo višino pokojnine, saj je ta doba, z vso ostalo pokojninsko dobo, upoštevana pri odmernem odstotku pokojnine, kar pomeni, da so vam na podlagi predmetne dobe priznane tudi pravice. Starostna pokojnina se namreč, skladno z določbo 37. člena ZPIZ-2, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26% (moškemu) ali 29% (ženski). Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,25%, brez zgornje omejitve. Doba prostovoljne vključenosti v obvezno zavarovanje se upošteva tudi pri upokojitvenih pogojih, saj se lahko upokojite z upoštevanjem te dobe (izjema je starostna upokojitev pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Pri predmetni ureditvi so bili upoštevani predlogi sindikatov, ki so ves čas sprejemanja pokojninske reforme trdili, da je 40 let dela dovolj, kar pomeni, da so zahtevali, da polna pokojnina brez odbitkov pred dopolnjenimi 65 leti pripada delavcem, ki so 40 let delali in prispevali v pokojninsko blagajno, ne pa da bi bila polna pokojnina brez odbitkov pripadala tudi tistim, ki so pokojninsko dobo dobili tudi na drug način in ne zgolj z delom." 2013-06-26 2013-05-13 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/4618 Predlagam postavitev stacionarnih radarjev "Predlagam postavitev stacionarnih radarjev in vzpostavitev videonadzornega sistema na lokalnih cestah kjer je veliko nesreč in kršitev predpisov,avtocestah in na avtocestnih počivališčih na katerih je veliko kraj ,s tem bi občutno zmanjšali število prometnih nesreč na cestah,križiščih,krožiščih,prehodih za pešce,železniških prehodih,saj bi z tem omejili hitrost voznikov na lokalnih cestah v naseljih,mimo vrtcev,šol in znižali število nesreč.Pa tudi število policistov bi bilo na ta račun manj na cestah in bi lažje in učinkoviteje pazili na odseke cest kjer je sedaj najbolj ogrožena varnost voznikov,voznic,kolesarjev in pešcev. Ne se zopet izgovarjati na že obstoječe zakone kar tako radi počnete,saj so predlogi zato da se zakone popravlja,ureja,spreminja na bolje mar ne ali hočete naše predloge samo in zgolj za okras?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4624.txt peter i 4 4624 2013-06-11 10 837 Nezadostna podpora 2013-05-13 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/4624 davek na alkoholne pijače Namesto, da uvedete davek na sladke pijače, vam predlagam, da uvedete davek na alkohol. Alkohol je tako na cestah kot v družinah povročitelj velikih tragedij. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4626.txt nokica 1 4626 2013-06-12 5 3101 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V skladu z navedenim zakonom se med trošarinske izdelke, za katere se plačuje trošarina, uvrščajo tudi alkohol in alkoholne pijače. Vlada Republike Slovenije pri vodenju trošarinske politike zasleduje tako javno finančne cilje, kot tudi cilje na področju javnega zdravja, ob hkratnem zasledovanju primerljive obdavčitve v sosednjih državah. Pri obdavčevanju alkoholnih pijač se odsevajo interesi različnih strani: na eni strani interesi kmetijskih proizvajalcev, industrije, potrošnikov, uvoznikov in prodajalcev alkoholnih pijač, na drugi strani pa interesi s področja javnega zdravja. Od 1. aprila 2012 znaša trošarina: za etilni alkohol/žgane pijače 1.200 € za 100% prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola, za pivo 11 € za 1 % prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva, za vmesne pijače 120 € za en hektoliter vmesnih pijač, za mirno in peneče vino ter fermentirane pijače 0 €. Pri primerjalnem pregledu ureditve v sosednjih državah (vir: Excise Duty Tables, januar 2013, EK) je razvidno, da je obdavčitev alkohola in alkoholnih pijač v Sloveniji višja kot v sosednjih državah članicah EU. Glede na navedeno ocenjujemo, da predlagana uvedba dodatnega davka na alkohol ni primerna, saj so navedeni izdelki že podvrženi obdavčitvi s trošarino." 2013-06-26 2013-05-14 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/4626 ureditev javnega sektorja "Ugotoviti bi bilo treba pravi izvor težav javnega sektorja, zato tudi urediti poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov in zagotoviti ustrezno preglednost (s spremembo zakonov, ki urejata javne finance in stvarno premoženje države in občin!). Jasno bi bilo treba pokazati na razliko med t.i. upravnim delov in storitvenim delom javnega sektorja, ker se problemi in prave javnofinančne težave nabirajo v slednjem. Brez upravnega dela država in občine ne morejo funkcionirati, v ostalem pa se je nabralo preveč balasta, nepotrebnega dela in ljudi ter seveda stroškov, tako za poslovanje teh večinoma javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov ter tudi za javna podjetja (podjetja v javni lasti oz. s pretežnim vplivom). Zniževanje plač najbolj hromi javno upravo, ker je najbolj regulirana, omejena in na očeh, medtem ko si v drugem delu javnega sektorja še vedno (preveč) privoščijo. Problem je predvsem v nezavedanju, da posredni proračunski uporabniki ne bi smeli poslovati ""svobodneje"" kot javna uprava, ter v (ne)aktivnem nadzoru s strani različnih državnih organov. Poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov povzroča posebna tveganja predvsem za nedovoljene državne pomoči, neučinkovito izvajanje javnih služb ter nesmotrno poslovanje in negospodarno ravnanje s stvarnim premoženjem države, poleg tega pa obstoječa ureditev negativno vpliva tudi na kronično nekonkurenčnost slovenskega (malega) gospodarstva. Dalo bi se še naštevati in razpravljati... Menim pa, da bo predlog sprožil ustrezen razmislek in da bomo začeli glasneje govoriti o pravih/realnih/strukturnih problemih javnih financ, da ne bi z nepremišljenimi ukrepi ustvarjali (nezavedno) dodatno škodo in krivice. Lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4629.txt sasljubljana 0 4629 2013-06-12 4 1974 Čaka odziv 2013-07-12 2013-05-14 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/4629 Zahteva po spremembi zakona o davku na finančne storitve "Zahteva po spremembi zakona o davku na finančne storitve v delu, ki se nanaša na obdavčitev zavarovalno zastopniških družb. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, kljub nasprotovanju Zakonodajno pravne službe DZ bo povzročil izgubo 600 -1000 delovnih mest, saj zavarovalno zastopniške družbe obremenjuje z davkom, ki je na letni ravni enak povprečnemu enomesečnemu prihodku Zavarovalno zastopniške družbe. To pomeni, da bodo zavarovalno zastopniške družbe prisiljene odpuščati zaposlene ali znižati maso plač, da bodo lahko plačevale davek, ki je diskriminatoren, protiustaven in v nasprotju z EU zakonodajo. Davek je verižen saj ga plačuje Zavarovalno zastopniška družba in tudi njeni podizvajalci. Diskriminatoren pa je ta zakon iz razloga, ker tega davka ne plačujejo zavarovalnice, ki s svojimi zaposlenimi direktno opravijo zavarovalni posel. Z davkom, ki predstavlja v povprečju eno dvanajstino letnih prihodkov Zavarovalno zastopniške družbe vlada (prejšnja) uničuje zelo pomembno panogo. Pozivam vlado, da popravi napako prejšnje vlade in davek v delu, ki se nanaša na obdavčitev zavarovalno zastopniških družb odpravi in že plačan davek vrne. nadomesti ga lahko z dvigom davka na zavarovalne posle in breme enakomerno in pravično prerazporedi med vse uporabnike zavarovalnih storitev. S tem bo ohranjenih veliko delovnih mest, Zavarovalno zastopniškim družbam pa omogočen razvoj in enakopravna obravnava na trgu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4632.txt noel66 1 4632 2013-06-13 38 7352 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, za katere se plačujejo provizije, so bile vključene v obdavčitev po ZDFS, tako kot to velja za vse ostale storitve posredovanja pri izvajanju finančnih storitev, za katere se zaračuna provizija. Do uveljavitve ZDFS sicer storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov niso bile predmet obdavčitve z nobenim posrednim davkom. Ministrstvo za finance vztraja pri sprejeti rešitvi in ne bo predlagalo izvzema zavarovalnih posrednikov in zastopnikov iz obdavčitve po ZDFS. Zavarovalne storitve so v Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/2010-UPB5 (52/2011 popr.), 9/2011-ZPlaSS-B, 35/2011, 59/2011, 85/2011, 48/2012 in 105/2012) opredeljene kot finančne storitve. Zaradi tega jih je potrebno z vidika obdavčitve z davkom na finančne storitve obravnavati enako kot ostale storitve finančnega posredovanja in zato so tudi vključene v obdavčitev po ZDFS. V zahtevi za spremembo ZDFS je navedeno, da je Zakonodajno pravna služba Državnega zbora nasprotovala obdavčitvi zavarovalno zastopniških družb, kar pa ne drži. Zakonodajno pravna služba Državnega zbora je v svojem mnenju št. 434-02/12-6 z dne 16. 11. 2013 navedla, da je pravno-sistemsko vprašljiva zgolj umestitev obdavčitve storitev zavarovalnih zastopnikov in posrednikov v ZDFS, ne pa tudi sama obdavčitev teh storitev. Zaradi tega je Ministrstvo za finance vztrajalo, da se storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, za katere se plačujejo provizije, vključijo v obdavčitev z davkom na finančne storitve, enako kot to velja za vse ostale storitve posredovanja pri izvajanju finančnih storitev. ZDFS ureja področje, ki ga pravni red EU izrecno še ne ureja. Kljub temu je Ministrstvo za finance pri pripravi ZDFS spoštovalo temeljne svoboščine EU ter omejitve, ki jo določa Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11.12.2006, str. 1; s spremembami; v nadaljevanju: DDV direktiva) v 401. členu glede predpisovanja posebnih prometnih davkov. V skladu z omenjeno določbo DDV direktive lahko države članice uvedejo davke na posamezne vrste blaga ali storitev, če uvedeni davek ne predstavlja splošnega prometnega davka in davek v prometu med državami članicami ne zahteva izpolnjevanja kakih posebnih formalnosti pri prehodu meja. ZDFS je v celoti zadostil merilom, ki jih za uvedbo prometnih davkov postavlja direktiva o DDV in torej ni v nasprotju z EU zakonodajo. Z uvedbo davka na finančne storitve ni prišlo do dvojne obdavčitve provizij, ki si jih zavarovalni zastopniki zaračunavajo za opravljene zavarovalne storitve. Predmet obdavčitve v ZDFS in v Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 96/2005; v nadaljevanju: ZDPZP) namreč ni isti. V skladu s 6. členom ZDPZP je osnova za obračun davka od zavarovalnih poslov zavarovalna premija oz. prispevek, ki se plačuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe. ZDFS v točki e) 3. člena določa, da so predmet obdavčitve storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, pri čemer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZDFS davčna osnova za obračun davka nadomestilo oz. provizija, ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno storitvijo. Zavarovalno premijo zaračuna zavarovalnica, medtem ko zavarovalni zastopnik zaračuna provizijo za opravljeno storitev zastopanja oz. posredovanja zavarovalnici. Predmet obdavčitve po ZDFS je torej le provizija zavarovalnega zastopnika, ne pa tudi zavarovalna premija, ki jo zaračuna zavarovalnica in je obdavčena po ZDPZP. Način izračunavanja provizije je stvar poslovne politike zavarovalnice, prevalitev davčnega bremena pa je stvar poslovnih dogovor subjektov, ki sodelujejo v poslu. V zahtevi za spremembo ZDFS zavarovalni zastopniki opozarjajo tudi na morebitno usklajeno ravnanje bank pri dvigu cen, ki so ga banke opravile ob uvedbi davka na finančne storitve. Morebitno usklajeno ravnanje naj zavarovalni zastopniki prijavijo Javni agenciji RS za varstvo konkurence, ki ugotavlja in sankcionira kršitve konkurenčne zakonodaje." 2013-06-26 2013-05-15 129 https://predlagam.vladi.si/predlog/4632 Zahteva po prekinitvi razprave o uvedbi davka na nepremičnine Predlagam, da vlada prekine vse aktivnosti v zvezi s sprejetjem zakona o uvedbi davka na nepremičnine. Lastniki nepremičnin, so že plačali davek, ko so nepremičnine gradili ali kupili. Z uvedbo davka bo država udarila po žepu, vse tiste državljane, ki so ustvarjali, garali in se marsičemu odpovedovali, da so prišli, do svojih nepremičnin. Tudi če so jih dedovali, je bil davek že enkrat plačan. Z uvedbo tega davka, bo država spet nagradila lenuhe, ki v svojem življenju niso sposobni drugega kot jamrati in prositi za socialno pomoč, namesto da bi delali ali pa so vse svoje prihodke porabili zato, da se imajo lepo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4636.txt noel66 10 4636 2013-06-14 3 2146 Nezadostna podpora 2013-05-16 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/4636 Predlagam uvedbo inšpektorjev za nadzor prejemnikov denarne socialne pomoči "Glede na vsesplošno krizo v državi in zaradi izkoriščanja nekaterih socialnih transferjev predlagam obvezno uvedbo inšpektorjev za nadzor prejemnikov denarne socialne pomoči iz sledečih razlogov: - poznam kar nekaj primerov samskih žensk z otroci (povečini tujke), ki so brezposelne in kljub brezposelnosti živijo na veliki nogi. Konkretno; privoščijo si potovanja, izlete, drage obleke in sploh si privoščijo veliko več, kot marsikateri zaposleni, - živijo v subvencioniranih (solidarnostnih) stanovanjih, - nezaposlene so že več kot 10 let in to z višješolsko izobrazbo, kot da res ne bi želele delati - vsaj uradno ne. - delajo na črno po lokalih, kadar se jim da, - ne znajo slovensko, imajo pa slovensko državljanstvo, - prejemajo tudi otroške dodatke, Meni se zdi to čisto lupljenje in izkoriščanje države. Zdrava, naj bi bila izobražena ženska, ni sposobna najti šihta v več kot 10-ih letih! Zakaj to pišem? Ker poznam pa res primere, ki bi socialno pomoč zelo nujno potrebovali, pa zaradi tega, ker so solastniki kake nepremičnine, ki je ne morejo ne prodati, ne oddati brez soglasja solastnikov, socialne pomoči ne prejemajo in so brez vsakršnega dohodka - brez socialne pomoči in brez denarnega nadomestila. Kje je tu pravica in kje je tu socialna država? Če imajo taki in podobni primeri prejemnikov denarne socialne pomoči čisto vest, verjamem, da se bodo tudi sami strinjali z nadzorom. Če znajo svoje dolgoletno lagodno življenje s čim opravičiti in obrazložiti, jih nadzor ne bi smel motiti. V veliki večini pa take osebe socialne transferje le izkoriščajo in so le v hudo finančno breme državi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4658.txt Rose 5 4658 2013-06-18 14 1764 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Inšpekcijski nadzor na podlagi 57. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih organizira in izvaja Socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata za delo. Inšpekcijski nadzor izvajajo inšpektorji ali inšpektorice za socialne zadeve, ki so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpekcijski nadzor obsega nadzor nad izvajanjem zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi in sicer nadzor nad zakonitostjo dodeljevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, nadzor nad strokovnostjo in kakovostjo dela, nadzor nad vodenjem dokumentacije in poročanjem, nadzor nad ustreznostjo strokovnih postopkov, ter nadzor nad ugotovljenim dejanskim stanjem. Delovanje socialne inšpekcije je opredeljeno v Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), v členih 102. do 108b. V skladu s 102. členom ZSV socialna inšpekcija izvaja nadzor nad delom socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo. Socialna inšpekcija torej izvaja nadzor nad delom izvajalcev socialnega varstva, o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev pa odloča center za socialno delo, ki lahko na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v treh letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do pravice iz javnih sredstev, ker oseba do pravice iz javnih sredstev ni bila upravičena ali je bila upravičena v nižjem znesku ali za krajše obdobje, ker je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala ali ni pravočasno poročila podatkov ali je sporočila neresnične podatke. Če CSD dobi informacijo, da pravice iz javnih sredstev prejema nekdo, ki do njih ni upravičen, mora torej začeti s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Zaslišati mora stranko in izvesti dokazni postopek. Ko socialna inšpekcija dobi prijavo neupravičenega prejemanja denarne socialne pomoči, to prijavo pošlje v obravnavo pristojnemu centru za socialno delo. V primeru, da je v prijavi navedeno, da je CSD že prejel informacijo o neupravičenem prejemanju pravic iz javnih sredstev, pa ni ustrezno ukrepal, pa inšpektor CSD pozove za poročilo in dokumentacijo o zadevi ter na podlagi tega ugotavlja, ali je CSD ravnal v skladu z določbami ZUPJS. Socialna inšpekcija torej posredno že izvaja nadzora nad neupravičenim prejemanjem pravic iz javnih sredstev." 2015-12-08 2013-05-20 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/4658 Omejitev zaposlovanja tujih državljanov "Predlagam da zelo omejite oziroma prepovete zaposlevanje tujih državljanov tudi iz bivše jugoslavije v Sloveniji vsaj za čas gospodarske krize, Saj sedaj v firmah kjer je potrebno fizično delo v veliki večini delajo tuji državljani predvsem iz bivše jugoslavije ki jih v firmah z veseljem izkoriščajo za zelo poceni delovno silo, Veliko jih dela tudi na črno tako tujcev kot slovencev za povrh še pa dobivajo socialno pomoč od države. Saj še za slovence in slovenke ni služb vsaj uradno,in morajo dobiti službe najprej državljani slovenije,tisti ki je pa ne sprejme in dobiva socialno pomoč od države bi mu ji pa morali za vsako zavrjeno službo ki bi jo lahko dobil-a znižati socialno za 10% pa bi šli hitro na šiht,saj ne morejo vsi čakati na delo samo v pisarnah,med tem ko fizična dela na hitro dobijo tuji državljani. prepovejte razne zaposlitvene agencije tako tuje kot tudi slovenske.preko katerih firme iščejo zelo poceni delovno silo tudi tuje državljane, saj imamo zavod za zaposlevanje ki ne opravlja več svoje naloge in še samo zbira podatke koliko je brezposelnih v sloveniji,brezposelnim pa sploh ne iščete več služb preko zavoda za zaposlevanje oziroma vse prepuščate v roke raznim zaposlitvenim agencijam ki na debelo služijo z tem. Na primer v naši občini v firmi kjer izdelujejo okna so skoraj vsi zaposleni iz bivše jugoslavije pa še skoraj nobeden ne zna slovenskega jezika,in jih nekaj pripeljejo kar z kombijem na delo in jih odpeljejo ko je konec službe. Tudi drugje po sloveniji je zelo veliko zaposlenih v firmah,lokalih,gostilnah,gradbeništvo,itd.,iz bivše jugoslavije kjer jih samo izkoriščajo za poceni delovno silo in jih zaposlujejo na črno.,če boste polovili delodejalce ki zaposlujejo ljudi na črno in jih prisilili da jih zaposlijo po zakono prednostno drževljane slovenije,boste zelo hitro znižali uradno število brezposelnih v sloveniji vsaj za 30000 ljudi Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4667.txt peter i 2 4667 2013-06-22 3 1087 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Migracijska politika Republike Slovenije načeloma določa pravilo, ki novo zaposlovanje državljanov tretjih držav omogoča pod pogojem, da to izhaja iz vsakokratnih potreb posameznih slovenskih delodajalcev. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Ur.l. št. 26/2011 z dne 8.4.2011) določa, da se delovno dovoljenje za novo zaposlitev ne izda, če so v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje ustrezne domače brezposelne osebe oziroma osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. Minister, pristojen za delo, lahko določi tudi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela in se delovno dovoljenje lahko izda brez kontrole trga dela. Glede na navedeno, trdimo, da prepoved zaposlovanja tujcev ne bo pripomogla k večjemu zaposlovanju slovenskih državljanov oziroma k večjemu zmanjševanju domače brezposelnosti. Prav tako, bi radi izpostavili, da so v RS zaposleni tujci na področju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v celoti izenačeni s slovenskimi državljani. To velja tudi za izplačilo plače za opravljeno delo. Slovenski delodajalce so namreč vsem delavcem, ne glede na državljanstvo, dolžni izplačati plačo najmanj v višini zakonsko predpisane minimalne plače. V skladu s tem Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2013-08-07 2013-05-24 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/4667 Ukinimo študentske servise Študentski servisi so posredniki pri ponujanju študentskih del, ki so najmanj plačana dela v državi. Določena lažja dela so plačana tudi samo 2,5 evra na uro, kar velja za suženjsko obliko dela. Poleg tega delodajalcu ni potrebno plačati študentu potne stroške in malico, kar je še stopnja več pri izkoriščanju te populacije. Študentsko delo po drugi strani nastopa kot huda konkurenca vsem tistim, ki preko zavodov za zaposlovanje iščejo dolgotrajno obliko dela, saj statistike že več let (in desetletij) kažejo, da delodajalec rajši na krajši rok zaposli študenta (ker mu ni potrebno plačati prispevkov, dopusta, potnih stroškov in malice) kot na daljši rok iskalca zaposlitve z Zavoda. Dokler bo obstajal trg s poceni delovno silo (kot je študentska) in dokler bodo obstajali servisi, ki bodo služili denar na tuj račun, tudi trg dela v državi za ostale ne bo pretočen in dinamičen, niti pravičen in cenjen, saj se vzpostavlja krivičen in diskriminatoren sistem, s katerim služijo samo posredniki - na drugi strani pa ostajajo prikrajšani tako študentje (ki so na pol brezplačna delovna sila) kot tudi ostali iskalci zaposlitve (ki zaradi študentov ne pridejo niti v bližino delodajalca). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4668.txt Miša Gams 3 4668 2013-06-18 8 2272 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V pobudi predlagatelj predlaga ukinitev študentskih servisov in ureditev področja študentskega dela na način, da ne bo predstavljajo nelojalne konkurence rednim oblima zaposlitve. V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da predstavlja ureditev področja študentskega dela in odprava negativnih učinkov, ki jih ima na trgu dela, eno izmed prioritet Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letošnjem letu. Negativne učinke študentskega dela se je v preteklosti že poskusilo odpraviti z Zakonom o malem delu, a je bil, zaradi nasprotovanja študentov in dijakov ter sindikatov, zavrnjen na naknadnem zakonodajnem referendumu. Kot izpostavljeno, je študentsko delo še posebej problematično z vidika nelojalne konkurence rednim zaposlitvam ter po drugi strani nezadostne zaščite posameznikov, ki to delo opravljajo, saj niso vključeni v ustrezna socialna zavarovanja in jim ne pripadajo primerljive pravice kot delavcem v rednih oblikah zaposlitve. Navedene negativne učinke deloma odpravlja že Zakon za uravnoteženje javnih financ z dvigom koncesijske dajatve za študentsko delo (skupna obremenitev študentskega dela se je tako dvignila iz 14 % na 25 %), s čimer je študentsko delo postalo manj konkurenčno v primerjavi z rednimi zaposlitvami, in enotna evidenca vpisa (eVŠ), ki omejuje možnost fiktivnih vpisov na visokošolske institucije in zlorab instituta študentskega dela. V letošnjem letu bo prav tako pripravljena dodatna analiza obsega in posameznih vidikov ter učinkov študentskega dela, na osnovi katere bodo pripravljena izhodišča, ki bodo podlaga za nadaljnje pogovore s študenti in socialnimi partnerji. Nova zakonodaja na tem področju bo na vladi predvidoma sprejeta do konca letošnjega leta. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si bo prizadevalo za ureditev študentskega dela po načelu »vsako delo šteje«, kar pomeni, da se bodo od študentskega dela plačevali prispevki za socialna zavarovanja primerljivi z rednimi zaposlitvami (npr. za pokojninsko zavarovanje) hkrati pa bodo tisti, ki bodo takšno delo opravljali, imeli zagotovljeno tudi minimalno socialno in ekonomsko varnost ter priznane ustrezne delovne izkušnje, kar je še posebej pomembno z vidika zaposlovanja mladih. Zaradi višje obremenitve s prispevki in davki bo študentsko delo prav tako predvidoma manj zanimivo za delodajalce v primerjavi z rednimi zaposlitvami, še posebej ob upoštevanju olajšav in subvencij, ki so jih delodajalci ob rednem zaposlovanju deležni skladno z novo pokojninsko in delovnopravno zakonodajo." 2013-08-06 2013-05-20 30 https://predlagam.vladi.si/predlog/4668 Republika Slovenija ne more uvesti davka na nepremičnine Od česa bomo v Sloveniji živeli? O tem ni dvoma. Vlada in povezane osebe imajo odgovor. Od višjih davkov. Republika Slovenija ne more uvesti davka na nepremičnine. O tem ni dvoma. Pravilna interpretacija davka na nepremičnine v tujini je njeno omejeno, komercialno lastništvo - tenant title, tako najemni lastnik. Resničen lastnik zemljišča je zgodovinsko pogojen in uvedba zemljiškega davka je posledica uporabe tujega zemljišča uporabnika - državljana, ki ga prejme država, v korist lastnika ali iz pogodbenih pravic kompenzacije, v dobro države. Ker smo Slovenke in Slovenci neomejeni lastniki nepremičnin, nikakršni posegi države v lastninsko sfero posameznika niso mogoči. Davek je del dohodka oz., v tujini tudi plačilo pravice do uporabe zemljišča - najem. Nikakor pa ne več kot to. Vsakršno zaračunavanje države v breme zmanjšanja lastnine posameznika je konfiskacija oz. zaplemba privatne lastnine, četudi je postopna. Nacionalizacija nepremičnin je mogoča samo pod posebnimi pogoji, v posebnih primerih. V Sloveniji ni nikakršnega pravnega temelja za davek na nepremičnine. Države je dolžna ščititi zasebno lastnino posameznika. Nikakršnih pravic do zaplembe nima, niti izvedene na več let. Lastnina je temeljna pravica človeka zato je tudi ustavno varovana kategorija in širše z deklaracijo združenih narodov. Popolno jasno je, da država nima nikakršnih pravic do posega v lastninsko pravico, ima pa ekonomsko pravico na del dohodkov iz nepremičnine. To že v celoti izvršuje. Kakršnikoli posegi v zasebno lastnino, ki imajo za posledico njeno zmanjšanje nimajo pravne osnove, jih ustava ne dovoljuje in so s tega prepovedani in posledično kaznivi. Odločen ne davku na nepremičnine! Iz večjega obsega gospodarske aktivnosti je mogoče nominalno od nižjih davkih finansirati celoten proračun. Povečana poraba gospodinjstev doma in konkurenčni pogoji poslovanja na izvozni strani lahko zagotovijo obseg gospodarske aktivnosti in vseh skupnih potreb. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4672.txt ALTIS CENTER ZA SKUPNOST EVROPE 4672 0 1800 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4636 2013-05-20 https://predlagam.vladi.si/predlog/4672 NEPLAČEVANJE ŠTUDENTSKEGA DELA "Predlagam večji nadzor nad delodejalci pri plačevanju plač študentom, študentkam ter vsem ostalim zaposlenim ,ker jim sedaj mnogi ne plačajo nič ali pa skoraj nič za opravljeno delo in jih odpustijo po 1 mesecu ali pa še prej da jih ni potrebno izplačati, tem podjetjem je treba prepovedati zaposlevanje študentov in študentk da jih ne bodo mogli več izkoriščati za brezplačno delo,in da bodo morali naprej v teh firmah,lokalih,gostilnah itd..., zaposlevali samo za redno, od teh delodejalcev je treba zahtevati da izplača študentom,študentkam in vsem ostalim 3× plačo ko se ga ulovi pri iskoriščanju študentov,študentk in ostalih zaposlenih pri njih za brezplačno delo. Te delodejalce je treba imeti pod strogim nadzorom inšpektorjev in davčne da ne bodo mogli več izkoriščati zaposlenih pri njih pa naj bodo to študenti ali pa redno zaposleni. Veliko študentov,študentk in drugih je v lokalih,gostilnah,firmah itd...,zaposlenih na črno saj jih delodejalci nočejo zaposliti po predpisih da jim ni treba plačati njihovega dela,prispevkov in jih odpustijo po 2-3 mesecih med tem časom jim pa obljubljajo da jim bodo plačali plačo samo da jih lahko čim dlje vlečejo za brezplačno delo. Treba je tudi izvajati strožji nadzor nad študentskimi servisi ki ne zaščitijo svojih strank v boju z delodejalci da bi dobili svoj prislužen denar, zato predlagan da ukinete vse študentske servise saj ne naredijo nič za svoje člane in da prevzemejo njihovo delo zavodi za zaposlevanje zato ga pa imamo,saj lastniki servisov in tisti ki so pri koritu samo na debelo služijo na račun študentov . me pa zanima kako bo sploh kdo od sedanje generacije sploh kdaj videl pokojnino če so pa večni študentje in se šolajo še pri 30 letih,nekateri tudi navidezno saj se vpišejo v šolo samo zato da dobijo potrdilo o vpisu da lahko še naprej delajo preko študentskega servisa ,delodejalci pa to z veseljerm izkoriščajo da imajo zelo poceni delovno silo in jim ni treba plačevati prispevkov,saj nihče ne preverja če sploh študent hodi v šolo. Ne se zopet izgovarjati na že obstoječe zakone kar tako radi počnete,saj so predlogi zato da se zakone popravlja,ureja,spreminja na bolje mar ne ali hočete naše predloge samo in zgolj za okras?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4681.txt peter i 1 4681 2013-06-19 11 3498 Nezadostna podpora 2013-05-21 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/4681 Ukinitev brezplačne pravne pomoči, ljudem ki ne spoštujejo zakonodajo Vladi in resornim ministrstvom predlagam, da se ukine brezplačna pravna pomoč za sodno varstvo osebam, ki ne spoštujejo in upoštevajo veljavnih predpisov in jih zavestno kršijo, ki napeljujejo ljudi k nespoštovanju in neupoštevanju veljavnih predpisov , ki širijo sovražne govore, laži, neresnice in obrekujejo druge. Pred dodelitvijo BPP naj sodišča ugotovi prava dejstva zakaj je sploh do tožbe in naj takoj predlaga mediacijo. V kolikor stranke ne želijo mediacije oziroma zavlačujejo postopek naj vsaka tožeča in tožena stranka najame odvetnika in ga plačata iz svojega žepa. S tem bomo razbremenili sodišča in državni proračun. Sedaj se na račun državnega proračuna posamezniki tožijo. Predlagam tudi, da se ljudem, ki se tožijo in imajo brezplačno pravno pomoč, odvzeme socialna pomoč in se preveri njihovo življenje. Na račun poštenih državljanov, nekateri prejemnike socialne pomoči izkoriščajo celotni sistem. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4694.txt varnost 7 4694 2013-06-22 6 2833 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Pravica do brezplačne pravne pomoči je urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Zakon v prvem odstavku 1. člena določa, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, ki jih določa ZBPP. Do brezplačne pravne pomoči je po prvem odstavku 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina (prvi odstavek 12. člena). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Če prejema prosilec, na podlagi odločbe pristojnega organa, denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve, se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja (drugi odstavek 12. člena ZBPP). Glede denarne socialne pomoči pojasnjujemo, da se le-ta zelo razlikuje od pravice do brezplačne pravne pomoči, saj gre pri prvi za pravico posameznika do finančnih sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, medtem ko gre pri pravici do brezplačne pravne pomoči, kot že uvodoma navedeno, za omogočanje pravice do sodnega varstva, zato ju ni moč enačiti. Je pa mogoče utemeljeno sklepati, da bo posameznik, ki prejema denarno socialno pomoč in si ni zmožen sam zagotoviti osnovnega življenjskega minimuma, v primeru potrebe po pravni pomoči, zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Kriterije upravičenosti do denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih , ki je v resorni pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato svetujemo, da se za podrobnejša pojasnila obrnete na pristojno ministrstvo. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči pa ni pomembno samo materialno stanje prosilca, ampak se po prvem odstavku 42. člena ZBPP, kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. In sicer, zadeva ne sme biti očitno nerazumna oziroma prosilec mora imeti v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Prav tako mora biti zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino mora biti življenjskega pomena. ZBPP v 41. členu določa, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je le-ta odobrena, ter dolžnost upravičenca, da obvešča pristojno strokovno službo za BPP, od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov, o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja le-te. Po drugem odstavku 42. člena ZBPP je strokovna služba za BPP dolžna začeti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči. V zvezi s predlogom reševanja zadev, v katerih je eni od strank dodeljena brezplačna pravna pomoč, v postopku mediacije, pojasnjujemo, da ZBPP v četrtem odstavku 28. člena že določa, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč dolžan dati soglasje za mediacijo in v postopku mediacije sodelovati, vendar le, če poda takšno soglasje tudi nasprotna stranka. V nasprotnem primeru pa peti odstavek istega člena določa, da prosilcu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če so stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči že nastali, se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, ki jo je prejemnik po določbah VII. poglavja ZBPP dolžan vrniti. Glede na zgoraj pojasnjeno menimo, da je veljavna ureditev brezplačne pravne pomoči ustrezna, zaradi česar ne vidimo razlogov za njeno spremembo." 2013-08-08 2013-05-24 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/4694 novi zastaralni roki Kazenski zakonik "Predlgam, da se določijo novi zastaralni roki po Kazenskem zakonu. Za osebo, ki je bila pravnomočno obsojena in se je z begom izognila kazni, se kazen zaustavi in zoper njo ne tečejo zastaralni roki, dokler se obtoženec ne vrne in odsluži kazen. Bistvo je, da če je kazen izrečena, da se jo odsluži. Tako bo imela oseba manjši interes zbežati ali pa bo primorana ostati v tujini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4704.txt sonce123 0 4704 2013-06-25 5 1694 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje V skladu z veljavnim Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/2012-UPB2; v nadaljevanju KZ-1) ločimo zastaranje kazenskega pregona (z njim ugasne pravica države, da posameznika kazensko preganja oziroma da zoper posameznika uveljavi kazensko odgovornost) in zastaranje izvršitve kazni (z njim ugasne pravica države, da izvrši pravnomočno izrečeno kazensko sankcijo). Zastaralni roki za zastaranje kazenskega pregona pričnejo teči z dnem, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno, potečejo pa s pretekom določenega časa, ki je odvisen od teže kaznivega dejanja. Zastaralni roki za zastaranje izvršitve kazni pa pričnejo teči z dnem, ko postane sodba pravnomočna, potečejo pa s pretekom določenega časa, ki je odvisen od teže kaznivega dejanja. V skladu s tretjim odstavkom 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V skladu s tretjim odstavkom 94. člena KZ-1 pa v primeru če obsojenec pobegne s prestajanja kazni zapora, izvršitev preostanka kazni ne zastara. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da v skladu z veljavnim KZ-1 v času bega storilca oziroma obsojenca zastaralni roki ne tečejo." 2013-08-06 2013-05-27 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/4704 PREDLOG ZA DELOVNE POGODBE Z PREDSEDNIKOM DRŽAVE IN PARLAMENTARCI "SPOŠTOVANI! GLEDE NA STANJE V NAŠI DRŽAVI, SI NE MOREMO ZATISKATI OČI IN REČI, DA POLITIKA NI ODGOVORNA, DA IMAMO VISOKE STOPNJE NA PLAČO, DA JE ODPUŠČANJE DELAVCEV ZARADI TEGA VELIKO, DA SE POSEGA Z INTERVENTNIM ZAKONOM PRVO NA PODROČJE BREZPOSELNOSTI, SOCIALE, DA PRED ZAKONOM NISMO ENAKI. VSE SE DA POPRAVITI S SPREJETJEM DOLOČENIH ZAKONOV NA BOLJE. PRAVI VODJE SO TISTI, KI NIMAJO OB KRIZI V DRŽAVI VISOKIH PLAČ, TEMVEČ KO SE STANJE V DRŽAVI POPRAVI! KAKO JE PA VČASIH VSE DELOVALO, KO SMO IMELI SAMO OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, BREZ DODATNEGA, MANJ PRISPEVKOV NA PLAČE, NIŽJE POSLANSKE PLAČE,...?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4745.txt tin-a 4745 0 241 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga rešitve izpostavljene tematike 2013-06-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/4745 Prostovoljno pokojninsko zavarovanje za brezposelne "Nova spremeba zakona ( Na podlagi spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), objavljenem v Uradnem listu RS, št. 39/2013,"" se zavezancem, ki so bili do 31. 12. 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, osnova za plačilo prispevkov od 1. 1. 2013 do konca prehodnega obdobja določa v znižani višini. V letu 2013 tako obračunani prispevki za te zavezance znašajo 59,43 EUR mesečno.)"", ki govori o znižanju prispevkov iz 190€ na 59, 43€ mesečno velja samo za tiste, ki so bili prijavljeni 1.1.2013 in so ga že plačevali. Za vse ostale ostaja prispevek 190€. Mislim, da je to krivično do vseh, ki so po tem datumu so ostali brez službe in do vseh, ki za to možnost do spremembe zakona sploh niso vedeli. (mednje spadam tudi jaz)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4746.txt andreja zagar 3 4746 2013-07-05 3 10720 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V odgovoru bi vam z vidika zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju želeli pojasniti, zakaj znižanje omenjenega prispevka za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne velja za vse kategorije oseb, ki so prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Ur. list RS, št. 96/2012, 39/2013) so morali vsi zavarovanci v pokojninskem in invalidskem zavarovanju plačevati enako višino prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na to, na kakšni podlagi so bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izkazalo se je, da je imel takšen način zvišanja prispevka na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje brez prehodnih obdobij oziroma postopnega dviga prispevka negativne posledice na število vključenih v to zavarovanje. Vlada Republike Slovenije je zato predlagala spremembo zakona, s katerim bi na novo uredila tudi postopen dvig višine prispevkov za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Državni zbor RS je tako dne 24.4.2013 sprejel novi ZPIZ-2A. Zakon je začel veljati dne 7.5.2013, uporablja pa se od 1. januarja 2013. Nižja plačila prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje za brezposelne bodo v skladu z ZPIZ-2A tako veljala le za osebe, ki so bile do 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena prejšnjega zakona (v nadaljevanju: ZPIZ-1) (brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ)) in so od uveljavitve tega zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena ZPIZ-2. Znižana osnova v skladu z določbami Zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list 39/13, v nadaljevanju ZPIZ-2A), ki določa kriterije za znižanje omenjenega prispevka za prostovoljni vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne velja za vse kategorije oseb, ki so prostovoljno vključene v obvezno PIZ, temveč 3. člen ZPIZ-2A opredeljuje, da znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov za osebe, ki so bile na dan 31. decembra 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje na podlagi sedme alineje prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1 in so od uveljavitve tega zakona dalje zavarovane po prvem odstavku 25. člena tega zakona, v letu 2013 16% zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, osnova pa se v naslednjih letih postopno dviguje. Pri sedmi alineji 34. odstavka ZPIZ-1 gre za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje brezposelnih oseb, ki so vpisane v evidence brezposelnih oseb, kar pomeni, da kot pogoj za znižanje prispevka ni določena zgolj vključenost v prostovoljno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na tej podlagi na dan 31.12.2012, temveč tudi vpis v evidenco brezposelnih oseb. V skladu z navedenim so tako le tisti zavarovanci, ki so pred uveljavitvijo zakona izpolnjevali navedena pogoja upravičeni do plačevanja prispevkov za prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znižanem znesku. Želeli bi opozoriti, da je zakonodajalec pri pripravi zakona ZPIZ-2A izhajal iz zelo ozkega segmenta oseb. ZPIZ-2A se je namreč oblikoval z namenom zagotavljanja socialne varnosti najranljivejšim skupinam brezposelnih oseb, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje v kateri izmed evidenc. Predmetne osebe nimajo lastnih dohodkov, zaradi česar si povišanega zneska prostovoljnega prispevka niso več zmogle plačevati in so se zato pospešeno odjavljale iz zavarovanja, na podlagi ZPIZ-2A pa bodo ponovno vključene v zavarovanje in bodo tako lahko ob nastopu zavarovalnega rizika upravičene do pokojnine in vseh ostalih pravic iz obveznega zavarovanja. Razširitev na vse ostale kategorije oseb, za katere v skladu z ZPIZ-1 ni bil pogoj vpisanost v evidenco brezposelnih oseb, bi lahko imela za posledico pritisk vseh ostalih kategorij zavarovancev, ki so imeli možnost vključitve v prostovoljno zavarovanje. Obstaja namreč kar 13 različnih drugih kategorij oseb (osebe, ki skrbijo za otroke do 7 leta starosti, zaposleni s krajšim delovnim časom, invalidi v varstvenih delavnicah, študentje, osebe, ki so v zadnjih desetih letih vsaj pet let vključene v obvezno zavarovanje itd), ki so se na podlagi določb ZPIZ-1 lahko prostovoljno vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razlike izhajajo iz same narave vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrebno je poudariti, da se je bilo mogoče po ZPIZ-1 v okviru prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključiti za ožji ali širši obseg. Osebe, ki so se odločile za vključitev po ožjem obsegu skladno z osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 ob upokojitvi niso imele pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Posamezniki, ki so bili brezposelni in so prejemali nadomestilo ali ki so bili zaposleni preko javnih del, so bili obvezno zavarovani v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za širši obseg pravic. S sprejemom ZPIZ-2, ki je začel veljati 1.1.2013 se je možnost vključitve za ožji obseg ukinila, zato se morajo vsi posamezniki, ki prostovoljno vstopajo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1.1.2013, vključiti za širši obseg pravic, kar posledično pomeni, da plačujejo tudi višji znesek. Po drugi strani se je z novelo ZPIZ-2A uvedlo prehodno obdobje za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg za vse osebe, ki so to pravico imele na dan 31.12.2012. Se pravi, da se za ožji obseg lahko zavarujejo samo osebe, ki so bile na dan 31.12.2012 brezposelne (prijavljene na ZRSZ) in prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje, tako da se jim na ta način s prehodnim obdobjem do leta 2020 varuje pravica do vključitve za ožji obseg pravic. Ker se veliko zavarovancev sprašuje, ali je v prihodnje prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje sploh še smiselna, saj se obdobje vključitve v prostovoljno zavarovanje ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, bi želeli pojasniti naslednje. Prostovoljna vključitev v pokojninsko zavarovanje se še vedno šteje v okvir pokojninske dobe (vendar ne pokojninske dobe brez dokupa), kar pomeni, da se upošteva pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in pri izpolnitvi pogojev do starostne pokojnine, če posameznik dopolni ustrezen starostni pogoj – 65 let, v obeh primerih pa se upošteva tudi pri določitvi odstotka za odmero predčasne ali starostne pokojnine. Osebe, ki so bile oziroma so prostovoljno vključene v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se tako lahko upokojijo pri 60. letih, če dopolnijo 40 let pokojninske dobe (v katero se šteje tudi obdobje prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), vendar pa gre v tem primeru za predčasno in ne starostno upokojitev, kar pomeni, da so pri izračunu višine pokojnine upoštevani malusi. Doba prostovoljne vključenosti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vpliva tudi na samo višino pokojnine, saj je ta doba, z vso ostalo pokojninsko dobo, upoštevana pri odmernem odstotku pokojnine, kar pomeni, da so vam na podlagi predmetne dobe priznane tudi pravice. Starostna pokojnina se namreč, skladno z določbo 37. člena ZPIZ-2, odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 26% (moškemu) ali 29% (ženski). Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,25%, brez zgornje omejitve. Doba prostovoljne vključenosti v obvezno zavarovanje se upošteva tudi pri upokojitvenih pogojih, saj se lahko upokojite z upoštevanjem te dobe (izjema je starostna upokojitev pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Pri predmetni ureditvi so bili upoštevani predlogi sindikatov, ki so ves čas sprejemanja pokojninske reforme trdili, da je 40 let dela dovolj, kar pomeni, da so zahtevali, da polna pokojnina brez odbitkov pred dopolnjenimi 65 leti pripada delavcem, ki so 40 let delali in prispevali v pokojninsko blagajno, ne pa da bi bila polna pokojnina brez odbitkov pripadala tudi tistim, ki so pokojninsko dobo dobili tudi na drug način in ne zgolj z delom." 2013-08-07 2013-06-06 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4746 Sistem za preprečevanje vožnje v nasprotno smer Spoštovani danes ponovno berem v Delu o sistemu za preprečevanje vožnje v nasprotno smer na avtocestah. Glede na poročanje dela je edini tak sistem vzpostavljen na cestninski postaji vransko, vsebuje pa kamero utripajočo signalizacijo na koncu pa zaporo ceste še vedno uredi operater. Sama cena sistema naj bi bila po poročanju dela 35.000 evrov. Ob tem se mi pojavlja vprašanje kaj je narobe z vgradnjo bodic v kanal čez celoten priključevalni pas, ki so vpete na vzmet in vedno zunaj. V kolikor jih vozilo povozi s prave strani se le te spustijo v kanal, v nasprotnem primeru preluknajo pnevmatike vozila. S tem prisilimo da se vozilo ustavi že pred vstopom na avtocesto. Res je da bi v tem primeru vozilo ostalo na cestišču oz priključevalnem pasu in bi tam povzročalo zastoj. Katerega pa bi lahko relativno hitro sprostili. Cena celotnega sistema nebi smela presegati cca 2000e hkrati pa sistem ne potrebuje večjega vzdrževanja saj je v celoti mehanski. Samo vgradnjo sistema bi lahko opravil DARS sam v sklopu vzdrževanja. Rešitev lahko v celoti razvijemo v sloveniji. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4750.txt mihaj80 4750 0 294 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4610 2013-06-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/4750 Sprememba delovnega časa v organih državne uprave (10. člen Uredbe) "Spoštovani, predlagam spremembo 10. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju Uredbe), in sicer tako, da bi se po novem glasil: »10. člen (Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi) (1) Premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi je med 7.00 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.00 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30. (2) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je od 9. ure do 15.00, v petek pa do 14.30.« Prav tako predlagam, da bi v veljavi še naprej ostal 4. člen Uredbe, ki bi omogočal drugačno razporeditev delovnega časa za javnega uslužbenca, ki ima otroke v vrtcu ali osnovni šoli (prihod pred 7. uro). V nadaljevanju podajam razloge za predlagano spremembo: * ODDALJENOST OD KRAJA BIVALIŠČA DO DELOVNEGA MESTA Precej zaposlenih se vozi v službo v Ljubljano iz zelo oddaljenih krajev, kar dnevno zahteva tudi več kot 2 uri vožnje (v primeru uporabe železniškega prometa pa še bistveno več!). Prihod pred 7.30 in odhod pred 15.30 bi omogočila izogib najhujšim prometnim konicam, hitrejši potovalni čas, posledično manj gneče po ljubljanskih ulicah in manj izpušnih plinov. * ZAPIRALNI ČAS VRTCEV IN OSNOVNIH ŠOL Vrtci in šole v manjših krajih so odprti le do 16.ure, pri odhodu iz službe ob 15.30 je staršem otrok, ki bivajo v oddaljenih krajih nemogoče priti po otroka do 16. ure. Če rabiš za vožnjo minimalno 1 uro, si takoj pol ure prepozen. * KRAJŠI DELOVNI ČAS NA RAČUN PADANJE STANDARDA? Zaradi zniževanja prihodkov družin in posledičnega upada standarda si je težko privoščiti delo za krajši delovni čas – kar je pa tudi možno le do dopolnjenega 6. leta najmlajšega otroka, vemo pa, da je potrebno otroke v 1. razredih OŠ spremljati v šolo oziroma vsaj do avtobusnih postajališč. Zaposleni, ki so živijo v odročnih krajih in so odvisni od katastrofalnega javnega prevoza (še zlasti slabe so železniške povezave) in ki nimajo pomoči starih staršev, so prisiljeni delati le po 4 ure, da prispejo pravi čas do vrtca oziroma šole. 4-urni delavnik se pa na prihodku družine precej pozna. * NEUPOŠTEVANJE 4. ČLENA UREDBE 4. člen Uredbe sicer omogoča drugačno razporeditev delovnega časa za posameznega javnega uslužbenca, žal pa to drži predvsem v teoriji, praksa kaže povsem nekaj drugega. Prošnje je potrebno oddajati vsako leto (čeprav se denimo iz rojstnega lista otroka vidi, koliko je star), pogosto se zgodi, da odgovora sploh ne dobiš, ali pa si le ustno seznanjen, da prošnji ni odobreno. Sklepi o neugoditvi prošnji se ne izdajajo, tako da tudi pritožba ni možna. Ugodno rešena vloga je odvisna od volje trenutnega generalnega sekretarja. Na nekaterih ministrstvih imajo posluh za zaposlene (in le-ti dobijo odobritev, nekaterim so bili izdani celo sklepi do preklica), spet drugod se individualni razlogi posameznika ne upoštevajo. 5. AKTIVEN ČAS Z OTROKI Pri poznem prihodu domov ostane le malo časa za otroke, otroci so čedalje bolj prepuščeni sami sebi, posledica vsega tega so iz leta v leto problematičnejše generacije. 6. SOCIALNA IN DRUŽINAM PRIJAZNA DRŽAVA S to spremembo bi pokazali, da pa le smo socialna in družinam prijazna država. Socialna zato, ker bi bilo s premikom gibljivega začetka delovnega časa zaposlenim omogočeno, da delajo poln delovni čas, kar pomeni večji prihodek za družine in tudi večjo potrošnjo (ki jo naša država krvavo potrebuje). Sprememba pa bi bila dobrodošla tudi za družinsko življenje. Tako radi se primerjamo s tujino, a tujina ima na tem področju urejeno - imajo razumevanje za mlade družine oz. zaposlene starše. 7. POZITIVNA SPREMEMBA BREZ VPLIVA NA PRORAČUN V teh časih, ko nas ""tepejo"" novi davki, ko so dnevne novice praviloma le slabe, bi bila tovrstna sprememba svetla točka za zaposlene v državni upravi in za njihove družine in bi jim omogočila lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. 8. OSTALO - ker je pomembno, da je delo v državni upravi kvalitetno in pravočasno narejeno in ni pomembno, ali ga opraviš do 15. ure ali 15.30.ure, - ker ima delovni čas od 7 - 15-ih večina javnih agencij in tudi zaposleni v državni upravi, kjer imajo vodilni posluh za svoje podrejene; - ker so otroci naše bogatstvo in naša prihodnost in nas rabijo sedaj, ko so majhni, - zato, da mlade družine ne bomo več razmišljale o preselitvi v tujino, ker se v tej naši državi ""nič ne da"" - razen dvigovanja davkov. Hvala in lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4761.txt dezekpada 4 4761 2013-07-12 4 2687 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da na Ministrstvu za javno upravo proučujemo možnosti in razloge za morebitne spremembe v ureditvi poslovnega časa in uradnih ur in v tej povezavi tudi možnosti za drugačno ureditev delovnega časa. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da že sedaj veljavna Uredba o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07 in 122/07 – popr.) vsebuje določbe, ki omogočajo drugačno razporeditev delovnega časa ob utemeljenih razlogih. O tem sicer res odloča predstojnik, vendar pa je treba upoštevati, da je predstojnik organa odgovoren za organizacijo dela in realizacijo nalog, zaradi česar mora imeti tudi možnost vplivati na razporeditev delovnega časa. Prav tako pojasnjujemo, da uredba določa premakljiv začetek in konec delovnega časa in s tem tudi usklajevanje poklicnega in družinskega življenja." 2015-04-07 2013-06-13 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/4761 Obravnava korupcije "Predlagam, da se država problema korupcije loti še na podoben način kot prehitre vožnje - z uvedbo visokih kazni (neprimerno višjih od koritsti takega početja). Koruptivno dejanje naj se kaznuje tako kot rop v vrednosti oškodovanja državnega proračuna, podjetij itd. Poleg morebitne zaporne kazni naj je denarna kazen v primeru prejemanja podkupnine vsaj dvakratnik prejeta oz. oddane podkupnine. Zadeva naj ne zastara prej kot po 20 letih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4762.txt Vitamin 0 4762 2013-07-12 3 2412 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je kaznovanje kaznivih koruptivnih dejanj ustrezno urejeno že v veljavnih predpisih. V skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-UPB2) je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Glede na navedeno najdemo v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2; v nadaljevanju KZ-1) več kaznivih dejanj, ki ustrezajo definiciji korupcije, med katerimi bi kot najbolj tipična v zasebnem sektorju izpostavili nedovoljeno sprejemanje daril in nedovoljeno dajanje daril (241. člen in 242. člen KZ-1), v javnem sektorju pa jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje (261. člen, 262. člen, 263. člen in 264. člen KZ-1). Glede predloga da se koruptivna dejanja kaznujejo tako kot rop v vrednosti oškodovanja državnega proračuna oziroma podjetja, najprej opozarjamo da je rop (206. člen KZ-1) kaznivo dejanje, ki se stori s silo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo, zato je ustreznejša primerjava s tatvino ali veliko tatvino (204. člen in 205. člen KZ-1), ki ne vsebujeta elementa sile oziroma neposredne resne grožnje. Ob primerjavi navedenih kaznivih dejanj ugotavljamo, da je že po veljavnem KZ-1 za kaznivi dejanji sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in dajanja daril za nezakonito posredovanje predpisana enaka kazen kot za kaznivo dejanje tatvine, za kazniva dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril in dajanja podkupnine je predpisana kazen višja od kazni za tatvino in enaka kot kazen za veliko tatvino, za kaznivo dejanje jemanja podkupnine pa je predpisana kazen višja od kazni za tatvino in veliko tatvino. Glede predloga da se poleg zaporne kazni za koruptivna kazniva dejanja določi tudi denarna kazen, pa pojasnjujemo da je že po veljavnem KZ-1 pri kaznivih dejanjih jemanja podkupnine in dajanja podkupnine poleg zaporne predpisana tudi denarna kazen, hkrati pa se pri nedovoljenem sprejemanju daril, jemanju podkupnine in sprejemanju koristi za nezakonito posredovanje sprejeta nagrada, darilo in druga korist odvzamejo. Glede predloga naj koruptivna kazniva dejanja ne zastarajo prej kot v 20 letih pa pojasnjujemo da v skladu z 90. členom KZ-1, kjer je zastaralni rok za kazenski pregon določen glede na predpisano kazen, kazenski pregon za kazniva dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, nedovoljenega dajanja daril, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in dajanja daril za nezakonito posredovanje in dajanja podkupnine zastara po 10 letih, za kaznivo dejanje jemanja podkupnine pa po 20 letih." 2013-08-23 2013-06-13 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4762 Hitro zmanjšanje brezposelnosti "Učinkovit predlog za hitro zmanjšanje brezposlenosti: Preko študentskih servisov dela na delovnih mestih, ki imajo značaj rednega dela po oceni vsaj 30000 ""študentov"". To je v nasprotju z značajem in namenom dela študentov, ki je definiran kot začasno delo, pomožno delo, kratkotrajna pomoč, kratkotrajno nadomeščanje. Delo na osnovi rednega dela, kot so: prodajalci, natakarji, proizvodni delavci, monterji, vozniki je torej že sedaj v nasprotju s predpisi o študentskem delu in je potrebno samo poslati delovne inšpektorje k delodajalcem (ki so znani), ugotoviti kršitve in jih kaznovati. S tem bi jih prisilili v zaposlovanje odraslih, izučenih brezposelnih, ki v sedanjem dopuščanju kršitev ne morejo konkurirati ""študentom"". Kaj pridobimo: zmanjšanje brezposelnosti, povečanje plačevanja prispevkov in davkov, povečanje potrošnje, povečanje ekonomske varnosti družin, izboljšanje samozavesti in samospoštovanja brezposelnih in njihovih družinskih članov. Kaj izgubimo: ničesar, saj bodo pravi študentje še vedno dobili začasna in pomožna dela, ""študentje"" pa se bodo lahko redno zaposlili na delovnih mestih, kjer nekateri delajo že leta dolgo preko študentskih servisov. Zvišali se bodo stroški za podjetja? Morda, vendar bodo podjetja to lahko zdržala, saj sedaj z nižjimi stroški ustvarjajo extra profit, ki ga ne namenjajo za razvoj in širitve, ampak ga preko raznih svetovalnih pogodb in fiktivnega študentskega dela izvlačijo na zasebne ali off shore račune in ga namenjajo za luksuz." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4767.txt yooringa 2 4767 2013-07-11 5 781 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo predlog preučili. Zavedamo se, da študentsko delo, kot se trenutno izvaja, predstavlja anomalijo na trgu dela. Ob tem bi predlagatelja želeli obvestiti, da na ministrstvu pripravljamo tako spremembe zakonodaje, ki ureja začasno in občasno delo dijakov in študentov, kot tudi zakonodaje o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno z namenom, da uredimo problematiko, ki jo izpostavlja tudi sam. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil v tem tednu posredovan v javno razpravo, zakon, ki bo urejal začasno in občasno delo študentov in dijakov, pa bo v javno razpravo posredovan predvidoma jeseni. Predlagatelja vabimo, da na predloge zakonov poda konkretne predloge." 2013-08-05 2013-06-12 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/4767 pavšalni davek Predlagam uvedbo pavšalnega davka za vse samostojne podjetnike kateri imajo promet do 100.000€ , ampak res za vse ! Naj bo pavšal pogoj ob registraciji obrti . Po nepotrebnem se ubadamo z utajo davkov pri malih podjetjih ker je to nemogoče 100% nadzirati , rešitev ni v dragih programih in davčnih blagajnah ker je to veliko breme večini podjetij poleg tega pa še vedno nebodo vsi imeli pogojev za uporabo teh blagajn ! Tudi z uvedbo le teh ne verjamem da bom kdaj dobil račun pri frizerju,sladoledarju,kebabu in še bi lahko našteval , z uvedbo pavšala pa bi država v vsakem primeru pobrala davek in verjamem da najmanj 200% več kot zdaj . Pavšalni davek imajo v Austriji in se je izkazal za zelo učinkovitega ! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4781.txt poseidon 2 4781 2013-07-16 5 633 Nezadostna podpora 2013-06-17 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/4781 Nižji davek za kmetije "Predlagam da se lastnikom kmetij zniža davek od katasterskega dohodka ki ni realen in po novem od nepremečninskega davka ki bo lastnike kmetij povsem uničil. po novem bodo lastniki kmetij plačevali dvojni davek od nepremečnin in katasterski davek ki bosta občutno višja od trenutnih davkov. Saj če boste še bolj finančno obremenili kmete,kmetice boste popolnoma uničili samooskrbo z prehrano v sloveniji,meso,zelenjava,sadje,žita,mleko,itd..,ki je že sedaj zelo nizka,in bo treba kaj kmalu uvažati vso hrano iz tujine najbolje kar iz kitajske, saj če že skoraj vse uvažamo iz azije bomo še pa to in uničimo še kmetijstvo v sloveniji in evropi tako kot ste že vse ostalo,pa bomo jedli kar bomo pač dobili v slovenijo. Lastniki kmetij morajo plačevati razne kredite za mehanizacijo in popravila strojev ki jih imajo kar ni poceni,plačevanje davkov za osuševanje zemlišč,vzdrževanje gozdnih cest,obvezna članarina v KGZS,davek od katasterskega dohodka,davek za stavbno zemljišče itd...,položnice za vodo,elektriko ki niso nizke,nafta,itd..., Do tistih lastnikov kmetij še zlasti manjših ki ne vlagajo zahtev za subvencije in ne dobivajo nobenih subvencij od države ni pošteno da se jih enako obdavči kot tiste ki dobivajo subvencije,saj država nič denarja ne nameni tem kmetom in nimajo nobenih stroškov z njimi,in se družine na teh manjših kmetijah preživljajo tako da si sami predelajo hrano.,sedaj jih pa hočete dobesedno prisiliti da prodajo zemljo za drobiž saj je zelo malo vredna in da bodo končali na socialni pomoči v najemniškem stanovanju kmetije bo pa zarasel gozd. Povsem enako je pa tudi z tistimi ki prejemajo subvencije od države saj če jih boste obdavčili do skrajnosti ne bodo zmogli več plačevati kreditov,davkov,položnic,zdravstenga in pokojninskega zavarovanja pa bo šlo vse v maloro in z tem že tako nizka samooskba z hrano v sloveniji. Rad bi vas videl v vaših velemestih, da pridete na kmetijo, pa izvolite, dam vam eno leto, na urejeni srednje veliki, ali pa tudi večji kmetiji, pa nadaljujte delo prejšnjih lastnikov. Z vsemi meeeega traktorji in stroji( ki so po vaše nepotrebni) ampak tudi z vsemi krediti, in drugimi tekočimi in nepredvidljivimi stroški ki jih ta kmetija ima. pa boste videli, ko je živina bolana, ko pride veterinar in ti za 100 evrov niti skoraj dober dan ne reče. 99% se vas spoka nazaj v mesto in vas ne pride ven iz betona par let. In ja, najboljše je, da kmetu vzamete subvencije, saj jih itak ne rabi.....ampak ne se čuditi, ko bo vse še enkrat dražje. ampak saj bodo hoferji in šparji uvozili ne? Kmet dobi za liter mleka 30 centov...maščoba preko 4 %, v trgovini pa stane koliko 1.5% maščobe mleko? Kilogram mesa od živine koliko dobi kmet, koliko pa potem plačate v mesnici? Treba je najprej preizkusiti, potem pa pljuvati po ljudeh....priznam pa da se država obnaša kot da enostavno noben državljan več ne sme ""živeti"" ampak samo še ""životariti""" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4790.txt peter i 24 4790 2013-07-17 17 3042 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Predlog se nanaša na obremenitev kmetij z dohodnino in na bodočo ureditev obdavčitve nepremičnin. Uvodoma pojasnjujemo, da je sodoben in v večini držav uveljavljen davčni sistem praviloma sestavljen iz treh davčnih oblik: davka na dohodek ali dobiček, davka na promet in davka na premoženje. S tem se davčna obveznost porazdeli na različne vrste davčne osnove in zagotovi, da vse oblike aktivnosti oziroma statusov zavezancev prispevajo del davčnega prihodka. Davki so splošni prihodek državnega ali občinskih proračunov, namenjeni zagotavljanju javnih dobrin (izobraževanje, varovanje, izgradnja javne infrastrukture, kultura, varovanje okolja itd.), ki so vsem državljanom dane na razpolago pod enakimi pogoji. Konkretno predlagatelj najprej podaja mnenje, da je obdavčitev dohodkov kmetij previsoka in bi vsaka dodatna obdavčitev pomenila njihovo uničenje. Vezano na to tezo je treba pojasniti, da se danes dohodek kmetij iz kmetijske in gozdarske dejavnosti načeloma ocenjuje pavšalno preko katastrskega dohodka. Tega določajo predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki katastrski dohodek ocenijo kot možni letni tržni dohodek ob upoštevanju podatkov, ki se za kmetijska in gozdna zemljišča vodijo v zemljiškem katastru (vrste rabe in proizvodna sposobnost - bonitetne točke), statistične podatke o povprečni pridelavi glede na vrsto rabe zemljišča ter oceno povprečnih stroškov, izdelano na podlagi kalkulacij kmetijske svetovalne službe. Katastrski dohodek je torej ocena povprečnega dohodka, ki bi ga bilo mogoče realizirati na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Sloveniji. Katastrski dohodek se kot pavšalna osnova za določitev dohodka oziroma davčne osnove za odmero dohodnine od dohodkov kmetijske in gozdarske dejavnosti, za katero ni potrebno voditi knjigovodstva (Zakon o dohodnini tako dejavnost imenuje »osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost«) pripisuje uporabnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč in preko tega obdavčuje dohodek iz te dejavnosti. Strinjamo se s predlagateljem, da je katastrski dohodek nerealen. Predvsem izkazuje neko povprečno raven dohodka, ki je seveda za konkretne kmetije lahko previsoka, lahko pa tudi prenizka. Na splošno velja pravilo, da je pavšalno ocenjen povprečni dohodek praviloma previsok za male nespecializirane in netržne kmetije, za večje tržno usmerjene kmetije pa je praviloma tako ocenjen dohodek prenizek. Zato ni primerno take rešitve uporabljati za vse vrste zavezancev. Katastrski dohodek je pavšalni način ocenjevanja dohodka, ki ga je primerno uporabiti za majhne obsege dejavnosti, za katere bi ugotavljanje dohodka na podlagi knjigovodskih evidenc res predstavljalo nesorazmerno administrativno breme. Vsekakor pa bi moral tudi za kmetijsko tržno usmerjeno dejavnost biti glavni način ugotavljanja dohodka tak kot za vse druge dejavnosti, torej na podlagi dejanskih dokazil. V letih 2014 in 2015 se je zato večjim kmetijam (z več kot 7.500 evri pavšalnega dohodka) nalagalo obveznost ugotavljanja dohodka na podlagi knjigovodstva, vendar se je ta z letom 2016 ukinila. Po zdaj veljavnih predpisih se ponovno vsem kmetijam, ne glede na velikost, dohodek za namene dohodnine (pa tudi druge javne dajatve, obveznosti in pravice) določa na podlagi katastrskega dohodka. Nadalje je treba pojasniti, da je katastrski dohodek, glede na realno raven povprečnega dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti v Sloveniji, na podlagi interesno oblikovanih kalkulacij iz leta 2013, ki so precenile stroške in ponekod podcenile prihodke, bistveno podcenjen in znaša le okoli 20% dohodka, ki ga dejansko dosegajo kmetije v Sloveniji. Zato se ni mogoče strinjati s predlagateljem, da je katastrski dohodek preveliko breme, predvsem pa to ni preveliko breme za večje kmetije. Danes znaša na primer katastrski dohodek na hektar obdelovalnega zemljišča (sicer različno po regijah in odvisno od kvalitete zemljišča) od 40 pa do okoli 100 evrov. Ta znesek seveda predstavlja davčno osnovo, ki se všteva v letno davčno osnovo, kar pomeni, da bi od hektarja njive z na primer 70 evri katastrskega dohodka (kar je ocena dohodka za kvalitetno njivo) ob povprečni efektivni stopnji dohodnine dohodnina(torej davek od dohodka) znašala okoli 15 evrov na leto. Poleg tega Zakon o dohodnini iz odmere dohodnine izključuje vse kmetije, katerih pavšalno ocenjen dohodek na leto je nižji od 200 evrov. Na podlagi te rešitve so vse majhne samooskrbne kmetije, posebej take, ki ne uveljavljajo subvencij, izključene iz te obdavčitve. Glavni davčni načeli sta pravičnost in enakopravnost, kar v primeru dohodnine pomeni enako obravnavo zavezancev v primerljivem položaju. Glede na zgoraj navedeno lahko ugotovimo, da danes kmetije praviloma ne izkazujejo realnega dohodka in zato v povprečju prispevajo precej manj obveznosti kot drugi zavezanci s podobnimi dohodki. Seveda pa je za nekatere kmetije tudi sedaj določena višina katastrskega dohodka lahko previsoka. Skladno s predpisi o dohodnini se lahko vsaka kmetija prostovoljno odloči, da bo dohodek ugotavljala na podlagi vodenja knjig. V takem primeru ima možnost izkazovati dejanske prihodke lahko pa tudi dejanske stroške in v primeru, da ti presegajo prihodke, tudi izkazati izgubo. V takem primeru se dohodnina sploh ne plača. Trenutna ureditev obdavčitve dohodkov fizičnih oseb iz kmetijske in gozdarske dejavnosti je torej urejena na način, ki tej dejavnosti podeljuje dodatne ugodnosti, ki jih druge dejavnosti niso deležne. Zato se ni mogoče strinjati z mnenjem predlagatelja (ki mu zanimivo pritrjuje več kot polovica odzivov), da je obdavčitev kmetijske in gozdarske dejavnosti že preveč obremenilna. Prav tako ni mogoče pritrditi tezi predlagatelja, da bi z uvedbo davka na nepremičnine kmetije plačevale dvojni davek od nepremičnin. Dohodnina od katastrskega dohodka namreč ni davek od nepremičnine ampak davek na dohodek. V primeru dohodnine je davčna osnova dohodek, zavezanec pa je oseba, ki dohodek dosega. V primeru dohodnine od katastrskega dohodka se torej kot zavezanca določi osebo, ki zemljišča dejansko uporablja in ne lastnika. Davek na nepremičnine pa je v bistvu davek na premoženje. Zavezanec za ta davek je praviloma lastnik, davčna osnova pa vrednost (in ne dohodek) premoženja. Davek na nepremičnine bo v Sloveniji nadomestil druge oblike obdavčitve premoženja (in sicer davek od premoženja po Zakonu o davkih občanov, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (po Zakonu o stavbnih zemljiščih in Zakonu o graditvi objektov ter pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest po Zakonu o gozdovih). Tudi kmetije danes že plačujejo del teh dajatev, od zemljišč pa so danes že obremenjena gozdna zemljišča. Glede bodočega davka, ki bo, kot rečeno, nadomestil zdajšnje dajatve, še ni usklajenih izhodišč, vendar bi vezano na ta davek prav tako morali zasledovati princip enakopravne obravnave in v obdavčitev načeloma vključiti vse nepremičnine, torej tudi vse vrste zemljišč. Davek bo namreč prihodek občin in torej namenjen zagotavljanju javnih storitev (v najširšem pomenu besede), od katerih imajo načeloma korist vse nepremičnine. Je pa že usklajeno izhodišče, da naj obremenitev z davkom za nepremičnine ne bi presegla sedanje ravni obdavčitve, oziroma za novo obdavčene nepremičnine višina davčnega bremena ne bi presegla meje ekonomsko vzdržne obremenitve. Bistveno za vse vrste davkov je, da se določajo glede na ekonomsko moč zavezanca oziroma predmeta obdavčitve in enako za vse zavezance v primerljivem položaju. Kmetije in kmetje pri tem ne morejo in ne smejo biti izjema, saj smo vsi državljani Slovenije enako odgovorni za svojo državo in moramo za njeno delovanje (v javno korist) vsi prispevati v skladu s svojimi zmožnostmi. V vsakem primeru pa imajo zavezanci, ki tudi tako določene davčna obveznosti ne zmorejo možnost uveljaviti pravico do odloga, obročnega plačila ali celo do odpisa obveznosti. Pri vsem tem v pobudi ni mogoče prezreti nespoštljivega odnosa predlagatelja do drugih poklicev, do mestnega okolja in tudi do države. Vsako delo, pa naj bo delo z rokami, na zemlji ali v tovarni, ali pa miselno delo, katerega rezultatov ni mogoče enostavno izmeriti v kilogramih in litrih, je pomembno in, tudi preko davčnega sistema, prispeva k blaginji vseh državljanov. Prav zato je treba pri obdavčitvi, pa najsi bo to dohodka, prometa ali premoženja, zagotoviti temeljno pravičnost, ki bi jo morali podpirati vsi državljani." 2015-12-29 2013-06-18 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/4790 Davek na nepremičnine "Predlagam, da se davek na nepremičnine v katerih živimo povišajo maksimalno od 10 do 20%. go. Bratušek je rekla včeraj v parlamentu, da je pošteno, da plačamo tisti, ki imamo, tisti ki pa nimajo pa ne bodo plačali nič saj so vse zapravili na potovanjih ali pa zapili in živijo v socialnih stanovanjih. Sprašujem se zakaj sem vse svoje aktivno obdobje in svoje prihranke vlagal v hišo in sedaj ko sem v pokoju s 608,00EUR pokojnine bom moral plačati davek na nepremičnine povišan za 500%. Ja prav ste prebrali in ni napaka v procentih. Iz sedanjega prispevka na stavbno zemljišče plačujem 60EUR, po novem izračunu pa jih bom plačal 300EUR. Hiška je ovrednotena na 203.000EUR. Če je to pošteno za go. predsednico vlade jo v tem primeru ne morem več podpirati, čeprav se mi je zdela zelo poštena ženska. Prosim, da ta predlog posredujete tudi go. Bratušek in bi jo rad slišal kaj bo povedala. Nekdo, ki poviša davke za 500% si ne zasluži več, da bi upravljal s to državo. S spoštovanjem Andrej" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4792.txt andromat 12 4792 2013-07-17 27 2910 Nezadostna podpora 2013-06-18 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/4792 Nepremičnine "Predlagam vladi, da upošteva izračun cenitve nepremičnine vsakemu državljanu Slovenije, ki si najame zapriseženega sodnega cenilca. lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4793.txt andromat 5 4793 2013-07-17 5 956 Nezadostna podpora 2013-06-18 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/4793 Legalizacija prostitucije "Ne vem, zakaj si veliko ljudi še vedno zatiska oči. Prostitucija je prisotna, sploh v mestih se zvečer vidi kar nekaj ""prodajalk ljubezni"". Zdaj jih nekateri, t.i. zvodniki izkoriščajo, policija in sodstvo jih preganja in zapira. Zakaj jim ne omogočimo, da svojo dejavnost legalizirajo, kot so to ponekod tudi že storili. Seveda se ""javne hiše"" ne bi odpirale vsepovprek in kjerkoli ampak moralo bi se dovoliti, da lahko to svojo ""obrt"" zakonito opravljajo. Posledice bi bile pozitivne, saj bi država pobrala več davka, ""obrtnice"" bi bile zavarovane, plačevale bi zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zaradi opravljanja dela, bi imele tudi redne zdravniške preglede (enako kot vsi ostali zaposleni), s tem bi zajezili morebitno širitev kakšne nezaželjene bolezni, torej bi posledično tudi zdravstvo prihranilo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4802.txt Paty 4 4802 2013-07-27 46 2452 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V Evropi obstajajo štirje različni modeli urejanja prostitucije, ki so odvisni od tolerance posamezne države do prostitucije, ki se odvija na prostem, prostitucije, ki se odvija v zaprtih prostorih ter do prepovedi oziroma sprejetja obratovanja javnih hiš. To so regulacijski, prohibicionistični, abolicionistični in novi abolicionistični model. Pristop k zakonskemu urejanju pogojujejo razlogi, zaradi katerih se država odloči za sprejetje določenega modela. Predlog je podoben nizozemskemu modelu urejanja prostitucije, ki sodi v regulacijski model. Zanj je značilno, da lokalne oblasti določijo posebne delovne, varnostne in higienske pogoje, pod katerimi delujejo prostitutke. Na Nizozemskem prostitucije niso regulirali s posebnim zakonom, pač pa jo ureja Zakon o lokalni samoupravi. Na Nizozemskem je ulična prostitucije dovoljena. vendar v omejen obsegu, enako velja za javne hiše in za okensko oziroma izložbeno prostitucijo - odvisno od ureditve v posamezni lokalni skupnosti. Prostitutke morajo pridobiti licenco za opravljanje svoje dejavnosti in plačevati davke. V državah, ki imajo podobno ureditev kot Nizozemska, je odstotek prostitutk, ki svojo dejavnost prijavijo, zelo nizek (okoli 80-90 odstotkov prostitutk delo opravlja v neregistriranem sektorju), kar pomeni, da je kljub regulaciji še vedno večji delež prostitucije nenadzorovan. Veliko je prostitucije, ki se opravlja na nižji ravni, zlasti ulična in izložbena, kar je povezano s slabimi delovnimi razmerami, nizkim plačilom, izpostavljenostjo nasilju itd. Predlog za legalizacijo so v nekaterih državah podale tudi prostitutke, ki so nastopale v dogovorih kot socialni partner in pobudnik. Pogoj za legalizacijo, ki naj bi imela namen izboljšati položaj, varnost in zdravstveno stanje prostitutk, pa so tudi opravljene obširnejše študije o značilnostih prostitucije na določenem območju, s katerimi pri nas ne razpolagamo. Na Nizozemskem je bila opravljena raziskava s strani ministrstva za pravosodje glede učinkov odprave zakonske prepovedi javnih hiš, ki je pokazala, da spremenjena zakonodaja ni imela nekega pozitivnega učinka na položaj prostitutk. Slovenija sodi v abolicionistični model. Zanj je značilno, da je prostitucija dovoljena, vendar ni regulirana kot na Nizozemskem, kar pomeni, da ni posebnih predpisov, ki bi določali pogoje za opravljanje te dejavnosti. V zvezi s prostitucijo je kazniva samo zloraba prostitucije. Pravna ureditev na področju prostitucije tako omogoča opravljanje prostitucije kot poklica in dejavnosti, ker pa posebni pogoji za opravljanje dejavnosti prostitucije niso predpisani, lahko prostitutka začne opravljati svojo dejavnost takoj po vpisu v sodni register. V praksi pa se zaradi značilnosti prostitucije v Sloveniji ta dejavnost opravlja, ne da bi se jo vpisalo v ustrezen register. V Sloveniji se večina prostitucije odvija na prikrit in nenadzorovan način, poteka večinoma neopazno in na dokaj visokem nivoju. Ulične prostitucije oziroma prostitucije na prostem ni. Za razliko od Nizozemske, kjer delo večinoma opravljajo prostitutke migrantke, je v Sloveniji po dosegljivih ocenah večina prostitutk domačega porekla, ki delo velikokrat opravljajo v lastniških stanovanjih. Prihodek, ki ga prislužijo s prostitucijo, pomeni zanje predvsem dodaten vir zaslužka, kar pa posledično pomeni, da se jih večina ne želi registrirati. Poleg omenjenih dejstev pomeni registracija tudi javno stigmatizacijo, kar v razmeroma majhni državi predstavlja velik problem. Glede na to, da regulacija prostitucije v posameznih državah ni prinesla konkretnih izboljšav v smislu izboljšanja položaja prostitutk, zmanjšanja obsega prostitucije in preprečevanja dela na črno, ocenjujemo, da je bolje ohraniti obstoječi sistem, ob posameznih izboljšavah v smeri večje zaščite mladoletnih oseb in prostitutk pred zlorabami ter izboljšanja standardov s področja človekovih pravic. Odziv Ministrstva za notranje zadeve Po mnenju policije je zakonodaja že sedaj dovolj dobro zastavljena, saj izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Izvajalci prostitucije lahko prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe. Prav tako je poklic »prostitutka/prostitut« opredeljen v katalogu poklicev v več pravnih virih EU in poklic ali dejavnost kot taka na ravni pravnega reda EU ni sporen. Omenjena zakonska ureditev omogoča Policiji kvalitetno obravnavo področja prostitucije v smislu odkrivanja kaznivih dejanj v povezavi s prisilno prostitucijo oziroma izkoriščanja le-te ter zagotavljanje varnosti, javnega reda in mira, zaradi česar ni posebne potrebe po spreminjanju zakonodaje." 2013-08-20 2013-06-28 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/4802 Dopolnitev pravil razvrščanja pri zastoju na avtocesti "V 14. odstavku 30. člena Zakon o pravilih cestnega prometa je določeno: (14) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Interpretacija tega pravila na avtocesti z odstavnimi pasovi je v DARS-ovi zloženki napačna, saj ni predvideno umikanje vozil na odstavni pas. http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pravilno_razvrscanje_ob_zastoju_n... V drugi zgibanki je celo napisano ""Odstavni pas naj ostane prazen."" http://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_druge_zgibanke/pravilno%20r... Enako zagovarja Javna agencija RS za varnost prometa http://www.avp-rs.si/novice/707-pravilno-razvrscanje-na-avtocestah-v-p... http://www.mojaobcina.si/get_all_files.php?what=news&id=8127 Uporaba takšne interpretacije v praksi povzroča težave, ki si jih lahko ogledate na spodnji povezavi: https://www.facebook.com/photo.php?v=10201155941571454 http://www.mojvideo.com/video-prebijanje-gasilcev-po-avtocesti/6922a72... Gasilci so za pot, ki bi jo lahko opravili v eni minuti, porabili kar sedem minut. Ena minuta pomeni 10 odstotkov večjo možnost preživetja. Zakaj trenutna ureditev ni dobra, si lahko pogledate tudi v spodnjih izračunih, ki so narejeni na podlagi Pravilnik o projektiranju cest. Zaradi enostavnosti so tovornjaki v izračunih upoštevani kot škatle po merah iz Pravilnika. Širina pasov na avtocesti projektirani za 130 km/h: - vozni pas 3,75 m - odstavni pas 2,5 m Največja širina tovornjaka je 2,5 m oz. 2,95 m z ogledali, torej recimo 2,725 m z enim ogledalom. Dva tovornjaka stojita vštric in se umakneta, tako kot je določeno: ""Vozila na voznem pasu se morajo razvrstiti na desno stran do robne črte, vozila na prehitevalnem pasu pa na skrajno levo stran do robne črte."" To pomeni naslednje: - skupna širina prehitevalnega in voznega pasu: 2 x 3,75 m = 7,5 m - širina, ki jo zavzameta tovornjaka: 2 x 2,725 m = 5,45 m - širina, ki ostane na voljo za intervencijska vozila: 7,5 m - 5,45 m = 2,05 m - To je premalo za gasilski tovornjak. Še bolj zanimivo je na avtocestah, kjer je hitrost omejena na 100 km/h npr. Vransko-Blagovica, kjer je vozni pas širok samo 3,5 m. Tam bi bilo med tovornjakoma za intervencijska vozila samo 1,55 m prostora. Če bi pravilo spremenili oz. dopolnili tako, da bi iz njega razvidno, da se lahko vozila umaknejo tudi na odstavni pas (2,5 m), bi se tovornjaka umaknila skrajno levo in desno, kar pomeni, da bi imeli gasilci na sredini lahko kar 4,55 m prostora. Primer: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:A66_Sl%C3%BC_Nord_Stau.JPG Pravilo bi se lahko glasilo takole: ""Vozila na skrajno levem pasu se pomaknejo kolikor je mogoče levo, vozila na ostalih pasovih pa kolikor je mogoče desno."" Takšno definicija bi bila uporabna tudi za ceste, ki imajo (bodo imele) več kot dva pasova za vožnjo v eno smer. Takšno pravilo umikanja poznajo tudi v Avstriji in Nemčiji, kar si lahko pogledate na http://www.youtube.com/watch?v=bBlS4uzP0B0 oz. v zgibanki Asfinaga http://www.asfinag.at/documents/10180/14904/de_RG-InfofolderAllgemein-... Mimogrede, tam je človeško življenje več vredno, zato namesto naših smešnih 200 EUR, za neupoštevanje pravila zaračunajo kar 2180 EUR. S spremembo oz. dopolnitvijo tega pravila, bi preprečili napačne interpretacije in intervencijskim vozilom omogočili hitrejši dostop do mesta nesreče. Pričakovani stroški predloga spremembe Zakona za javne finance: 0. Pričakovani dobiček, če rešimo eno življenje: NEPRECENLJIVO!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4805.txt predlagatelj 0 4805 2013-07-26 10 7882 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) določa prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo pristojni organi. Štirinajsti odstavek 30. člena ZPrCP, ki določa pravila razvrščanja v primeru zastoja prometa navaja, da morajo vozniki v primeru zastoja pustiti med kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil. Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko, skladno z določbo trinajstega odstavka 30. člena ZPrCP, vozijo in ustavijo vozila: nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil, upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora uporabljajo cestninski nadzorniki, policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa in inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi tablami. Skladno z določbo enajstega odstavka 30. člena ZPrCP pa lahko na odstavnem pasu ali odstavni niši parkirajo ali ustavijo (poleg vozil navedenih v trinajstem odstavku 30. člena ZPrCP) tudi vozila, ki to storijo zaradi ustavitve v sili in ustavitve zaradi nudenja potrebne pomoči. Veljavna zakonodaja torej dopušča možnost, da se v primeru višje sile (okvara, zastoj, nesreča,…) na odstavnem pasu ali odstavni niši vozijo tudi druga motorna vozila (torej vozila, ki imajo po določbah ZPrCP sicer prepoved vožnje, parkiranja in ustavitve), vendar bo ministrstvo predlog pobudnika preučilo in ob prvi spremembi ZPrCP pravilo o razvrščanju v primeru zastoja na avtocesti oblikovalo jasno in nedvoumno, torej na način, ki ne bo omogočal različnih interpretacij." 2015-12-07 2013-06-27 32 https://predlagam.vladi.si/predlog/4805 Obdavčitev nepremičnin Predlagam, da se obdavči vse nepremično premoženje, brez vseh izjem z minimalno stopnjo davka, enotno na vsem ozemlju Slovenije. Praktični preizkus pa naj pokaže pred uvedbo tega davka dve postavki. Prva naj bo višina davka v primerjavi z nadmestilom za stavbno zemljišče, ki ne sme biti višja od 2 kratnika sedanjega davka. Druga pa naj bo bruto izkupiček davka v državno blagajno. Oprostitve plačil davka na nepremičnine naj bodo le odlog, za socialno ogožene skupine državljanov, nikakor pa odpustek. Odlog je lahko tudi za časa življenja, ob dedovanju pa ga morajo prevzeti dediči, če so ga sposobni plačati, sicer velja tudi zanje odlog. Tako socialna varnost ne bo ogrožena, zaradi nepremičninskega davka, država pa bo pokasirala davek z zamudo, ali pa bo dobila v last nepremičnino, kateri se bodo dediči odrekli. V nobenem primeru pa ni dovoljen rubež socialno ogroženim državljanom, če nočemo punta. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4810.txt Vapranca 3 4810 2013-07-25 2 507 Nezadostna podpora 2013-06-26 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/4810 Davek na nepremičnine "Spoštovani, predlagam, da se določi nižja davčna stopnja za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb. V predlogu Zakona o davku na nepremičnine je določena stopnja 1,5 za zazidljiva zemljišča brez stavb, za kar menim, da je močno nesorazmerna v primerjavi z drugimi predlaganimi višinami davčnih stopenj davka na nepremičnine. To utemeljujem s sledečimi: smo mlada družina, ki nima rešenega stanovanjskega problema in zato smo varčevali v banki po stanovanjski shemi, ki jo je podpirala država in po preteku 5 let vzeli dolgoročni stanovanjski kredit za nakup zazidljive parcele ter pridobili gradbeno dovoljenje. Ker nam trenutna situacija ne omogoča gradnje hiše, bi po predlogu novega Zakona morali plačevati davek v višini cca. 1.500 Eur za parcelo 500m2.To se mi zdi nesorazmerno s finančnim stanjem naše štiričlanske družine, saj je višina predlaganega davka višja od najinih enomesečnih dohodkov in v primeru, da bo višina predlagane davčne stopnje uveljavljana, bova primorana k prodaji nepremičnine, kar pa naj ne bi bil namen predlaganega Zakona, vsaj tako je v uvodu predloga navedeno (glen 2. naslov, točka 5). Glede na navedeno, predlagam uskladitev višine davčne stopnje s predlagano davčno stopnjo za stavbe za stanovanjsko rabo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4811.txt Mladi 3 4811 2013-07-25 3 2031 Nezadostna podpora 2013-06-26 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/4811 Znižanje letne dajatve za motorizirana vozila z vgrajenim plinskim sistemom (LPG, CNG) "Predlagam znižanje letne dajatve za motorizirana vozila z vgrajenim plinskim sistemom (LPG, CNG). Vozila na alternativni pogon, a se vedno s klasičnim motorjem z notranjim izgorevanjem, občutno manj onesnažujejo okolje in znižujejo izpuste škodljivih plinov, tudi CO2, ki je tudi dodatno obdavčen na ravni države. Tako, država plačuje manj za CO2 kupone in je prav da se to pozna tudi lastnikom vozil na alternativni pogon. Saj tudi sama vgranja ni manjhna investicija in bo to še dodatna spodbuda za lastnike vozil da se odločijo za predelavo. Preglagam da se uvede polovični popust za letno dajatev za motorizirana vozila, ki imajo vgrajen alternativni pogon (LPG, CNG). Tudi v luči velikih podražitev za vozila z večjo kubaturo, kar je prav, a po drugi strani, če ima tako vozilo vgrajen plinski sistem, veliko manj onesnažuje in ""kuri"" alternativno gorivo, tako se mi zdi ustrezno da na tak način država spodbuja boljšo okoljsko usmerjenost in kompenzira navsezadnje manjše stroške države za CO2 kupone. Da ne omenjam veliko boljšega zraka v izpuhu vozila na LPG ni nič drugega kot v kuhinji ki uporablja butan propan (i.e. LPG). Ce bi vsi vozili na LPG v mestih bi bil zrak zelo čist! Podprimo to idejo, da naš boljši in čistejši jutri! Vir: - http://www.petrol.eu/road/car/petrol-q-max-fuels/petrol-q-max-lpg" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4816.txt Peter Stegnar 7 4816 2013-07-27 7 2286 Nezadostna podpora 2013-06-28 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/4816 Zahteva po modifikaciji zakona o davku na finančne storitve za zavarovalne zastopnike "Zahteva po spremembi oziroma modifikacii davka na finančne storitve v členu , ki ureja zavarovalne zastopnike in tudi sodelavce, ki opravljajo posel po podjemnih pogodbah. Predlagam ukinitev plačila davka za zastopnike in podjemne sodelavce. V teh konkretnih primerih prihaja do dvojnega oziroma verižnega obdavčenja istih prihodkov. Storitve zavarovalnih zastopnikov, za katere se plačujejo provizije, so bile vključene v obdavčitev po ZDFS, tako kot to velja za vse ostale storitve posredovanja pri izvajanju finančnih storitev, za katere se zaračuna provizija. Dajem konkretni primer verižnega plačevanja davka istega prihodka. Zavarovalni zastopnik (s.p.) je opravil storitev za zavarovalnico in bo za to dobil plačilo oziroma provizijo. Zastopnik ima sklenjeno pogodbo z agencijo (d.o.o). Agencija dobi provizijo od zavarovalnice in plača davek 6,5% (prvo plačilo davka). Torej zastopnik dobi provizijo od agencije in plača 6,5% (drugo plačilo davka). Če pa bi zavarovalni zastopnik imel še sodelavca, ki opravlja zanj delo preko podjemne pogodbe, bi ta ,ko bi dobil nakazilo od zastopnika plačal 6,5% davek (tretje plačilo davka). Potrebna je ukinitev plačila davka oziroma modifikacija v smislu , da se davek 6,5% plača samo 1x na isti dohodek oziroma provizijo, ki izhaja iz istega posla. V tem konkretnem primeru le agencija in nepotem še 1x zastopnik. Prosim tudi za obrazložitev konkretnega primera obdavčenja. Ali smo zastopniki, ki smo tretji v vrsti za plačilo (se pravi, da se plača za isto storitev oz. provizijo 3x davek) dolžni plačat davek?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4826.txt Mitja G 4826 0 1651 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4632/null/answers 2013-06-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/4826 Davki na posedovanje nepremičnine "Spoštovani! Sem eden tistih , ki smo vse svoje prihranke od plače vlagali v nepremičnine. Tako so delali tudi moji starši že od šestdesetih let naprej. moji starši so delali v šolstvu , kreditov niso dobili , in ni potrebno poudariti , da jim je dobršen del privarčevanih sredstev ""požrla"" takratna inflacija in so tako odplačevali kredite tistim , ki so jih dobili. Revalorizacij kreditov država ni poznala , bilo ji je ljubše nagraditi tiste , ki so imeli možnost najemanja kreditov , in kaznovati tiste ki take možnosti niso imeli. S veliko težavo so moji starši tako kupili majhno posestvece s staro hišo , in dve razpadajoči sobi v stari Ljubljani ki sva jih s danes že pokojnim očetom predelala v stanovanje s lastnimi sredstvi . Te nepremičnine mi veliko pomenijo , veliko pa je tudi stroškov z vzdrževanjem. po dvajsetih letih službe sem si kupil še eno stanovanje kjer sedaj prebivam. Zgrožen ugotavljam , da me bo država za ""šparanje"" kaznovala s visokimi davki v smislu , ti imaš in daj tistim , ki nimajo.nihče se ne vpraša , po kakšni poti je nekdo nekaj pridobil , še vedno je zakoreninjena misel , da je potrebno dobrine deliti s tistimi , ki jih nmajo. Kdo in kako pa jih ustvarja , kot je vdet,i ni važno. zakaj se toliko časa po osamosvojitvi držimo misenost prejšnega režima , da je vse skupno , da je potrebno deliti po potrebah ne pa ustvarjati in odgovorno ravnati in misliti naprej.ali mi naj bo sedaj žal , da nismo jaz in moji starši denar zapravili na počitnicah, potovanjih in gostilnah , kot mi hoče s takim ukrepanjem povedati država?predlagani davek 0,2 do 2,5% vrednosti nepremičnine je absolutno previsok. predlagam enotno obdavčitev 0,15%tržne vrednosti nepremičnine , če njena vrednost ne presega 250000eur . Za nepremičnine , ki pa so vredne več , pa naj bo davčna stopnja nad tem zneskom višja. Iz meni neznanega razloga se je država odpovedala davku pri prodaji motornih vozil .predlagam obdavčitev vseh motornih vozil. osnova višine davka naj bo vrednost vozila po eurotaks cenitvi se pravi po tržni vrednosti vozila , in ne po kakšnih drugih kriterijih in ta naj bi se plačal ob registraciji oziroma prodaji. sicer je že obvezno zavarovanje vozila v nekem smislu davek državi , ki pa ga pobere zavarovalnica." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4828.txt YDDRIZC49 15 4828 2013-07-30 18 1289 Nezadostna podpora 2013-07-01 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4828 Ukinitev davka na nepremicnine!!! "Predlagam, da se ukine ali zamrzni vse nove davke, saj pred leti je bilo obljubljeno, da popis nepremicnin ni povezan z novimi davki, torej, da ne bo novih davkov, sedaj pa nam zelijo vsiliti visje davke, kar je nedpustno!!! Ljudje, ki zivijo v podnajemnistvu bodo tako se vec morali placevati, medtem, ko prazna stanovanja bodo samevala, saj jih ne bo nihce zelel kupiti, prav tako ne bo imel denarja za se notri vseliti, lastnik pa bo vseeno moral placevati davek? Ljudje ne bodo placevali vase krize in zahtevajo ukinitev dodatnih davkov!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4842.txt Anti NWO 4842 0 1313 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in na glasovanju ni dobil zadostne podporePovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4636 2013-07-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/4842 Nepremičninski davek na mesečne obroke Moj predlog je,da bi se nov nepremičninski davek,ki naj bi bil večji,kot do sedaj,plačeval mesečno.Ne na kvartale ampak,tako kot plačujemo druge obveznosti mesečno.To bi bilo veliko lažje za vse nas.Upam,da boste resno razmislili v tej smeri.LP http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4843.txt tvins 10 4843 2013-08-06 15 941 Nezadostna podpora 2013-07-08 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/4843 DAVEK NA IZPLAČILO DIVIDEND "Spoštovani! Predlagam, da se pri podjetnik, ki so oblikovana kot d.n.o., ukine plačilo davka na izplačane dividende v primerih, ko podjetje dobička ne razdeli med družbenike. Pojavlja se očitna nepravičnost med d.o.o. in d.n.o. Obe obliki morata plačati davek na dobiček, d.n.o. pa v istem zneski še davek na izplačilo dividend ne glede na to ali so te izplačane ali ne. Nasprotno d.o.o. plača davek na izplačilo dobička samo v primeru, da je ta res izplačan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4846.txt Podjetnik984 0 4846 2013-08-08 3 2274 Nezadostna podpora 2013-07-10 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/4846 Nižji davek in marže na osnovna živila "Predlagam da znižate davek z 9.5 na največ 5% za vsa osnovna živila kot je kruh,meso,sadje,zelenjava,mlečni izdelki,saj je vse zelo drago. da uravnate dobičke med kmeti,proizvajalci,dobavitelji,trgovinami saj dobavitelji in trgovci sedaj največ zaslužijo in seveda da se podrobno preveri kolikšne dobičke imajo,saj če bi trgovinam omejili višino marž na hrano pri kateri je kar 200% in še višja in na oblačila,obutev,elektroniko kjer je nižja bi se lahko vse pocenilo, v trgovinah so ob uvedbi evra v sloveniji na debelo zaokroževali cene navzgor zlasti pri živilih,sedaj ko ste pa dvignili davek na osnovna živila z 8.5 na 9.5% pa trgovci celoten dvig davka lepo prenesejo na nas potrošnike namesto da bi sebi malo znižali dobičke,saj če ne bi imeli ogromnih dobičkov nebi rasle nove trgovine kot gobe po dežju. Saj vem kaj boste odpisali da ne morete nič ker se ne da spreminjat obstoječih zakonov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4850.txt peter i 2 4850 2013-08-27 11 2819 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Potrebno je upoštevati dejstvo, da se cene v tržnem gospodarstvu oblikujejo prosto in da bi določanje višine marže pomenilo reguliranje prodajnih cen s strani države, kar je dopustno samo v izjemnih primerih skladno z Zakonom o kontroli cen. Zato iz razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju, ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Določanje marž ali razlike med nabavno in prodajno ceno temelji na stroškovnih in tržnih dejavnikih ter poslovnih ciljih trgovcev. Marža namreč odraža poslovno strategijo trgovske družbe, cena in s tem tudi marža predstavljata enega izmed osnovnih tržnih mehanizmov prilagajanja subjektov na trgu povpraševanju in konkurenci na trgu, torej predstavljata eno od orodij tržnega boja in vzpostavljanja konkurenčnih prednosti. Težko bi tudi izenačili marže trgovcev, glede na to, da imajo na trgu različne stroške, ki jih pokrivajo z maržo (materialni stroški, stroški delovne sile, amortizacijo, prevoze itd.), kakor je različen tudi njihov položaj na trgu (npr. multinacionalke, mali trgovci). Administrativno določanje marž bi hkrati pomenilo kršitev pravil varstva konkurence in bi praviloma vodilo v višje cene za končnega potrošnika, kot bi jih zagotovil tržni mehanizem. Odziv Ministrstva za finance V zvezi s spremembo stopenj DDV, kot sta bili uveljavljeni s 1. julijem 2013 (t.j. zvišanje splošne stopnje DDV na 22% ter znižane stopnje na 9,5%) naj pojasnimo, da je bilo ob sprejetju odločitve o zvišanju davčnih stopenj, kot enega izmed ukrepov za nujno uravnoteženje javnih financ ocenjeno, da ta ukrep ne bo imel izrazitih negativnih posledic na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, niti v zvezi s to spremembo ni bilo pričakovati izrazitejšega povišanja drobnoprodajnih cen proizvodov in storitev, še zlasti ne tistih kategorij blaga in storitev, ki so po Zakonu o davku na dodano vrednost obdavčene z nižjo stopnjo DDV, saj se je davčna stopnja zvišala le za 1 odstotno točko. Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu, saj se te oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določene kategorije blaga oziroma storitev zato ne pomeni nujno tudi znižanja cen od navedenega. V skladu s sistemom in obveznostjo plačevanja DDV, kot je v Sloveniji urejen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11-UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 46/13-ZIPRS1314-A), se torej DDV v zvezi z obdavčenimi dobavami blaga in storitev obračunava po splošni stopnji 22% in (eni) nižji stopnji 9,5%, ki se uporablja za dobave, navedene v Prilogi I navedenega zakona. Nižja stopnja DDV se plačuje v zvezi s kategorijami, ki so predvsem namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih uporabnikov (vsa hrana in brezalkoholne pijače, dobava vode, zdravila, medicinski pripomočki, dobava in obnova socialnih stanovanj), za nekatere druge »javno pomembne« dobrine ter za določene delovno intenzivne storitve (manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila obnova in popravila zasebnih). Slovenija ob uvedbi sistema obdavčevanja blaga in storitev z DDV v Sloveniji v letu 1999, niti v kasnejših revizijah sistema DDV, kot so bile uveljavljene s spremembami Zakona o davku na dodano vrednost, vključno ZDDV-1, s spremembami, ni uveljavila možnosti uporabe dodatne (druge oziroma posebne) nižje stopnje DDV, čeprav je ta možnost sicer predvidena v Direktivi Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV v Evropski uniji. Uvedba dodatne nižje stopnje DDV (le) za posamezna živila bi pomenila odstopanje od uveljavljenega sistema DDV v Sloveniji, v skladu s katerim so vsi izdelki in kmetijski pridelki, ki se uporabljajo kot hrana za ljudi (vključno z brezalkoholnimi pijačami) obdavčeni z enotno, 9,5% stopnjo DDV. Ob tem bi takšna sprememba povzročila tudi določeno povečanje administrativnih obremenitev gospodarskih subjektov, dobaviteljev različnih vrst živil (davčnih zavezancev), povezanih z dodatnim razmejevanjem živil, obdavčenih s posamezno stopnjo DDV. Nenazadnje pa bi uvedba takšne ureditve povzročila tudi določeno znižanje javnofinančnih prihodkov. Glede na vse navedeno pobude za uvedbo dodatne nižje, 5% stopnje DDV za osnovna živila v trenutnih razmerah ni mogoče podpreti." 2013-10-01 2013-07-29 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/4850 Ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo "Vladi Republike Slovenije predlagam ukinitev instituta služnostne poti in nadomestitev z nujno potjo. Lastnik nepremičnine, ki je obremenjena s služnostno potjo, z nepremičnino ne more prosto razpolagati. Niti ne more delati na parceli z delovnimi in kmetijskimi stroji, ker mora biti nepremičnina na voljo služnostnemu upravičencu, da lahko preko te nepremičnine pride do svoje parcele. Lastnik služeče nepremičnine tudi ni upravičen do odškodnine od lastnika gospodujoče nepremičnine za škodo ali zmanjšanje vrednosti služeče nepremičnine, ki je nastala zaradi služnostne poti. Služnostna pot znatno ovira izkoriščanje ali uporabo zemljišča, po katerem naj bi takšna pot potekala. Predlagam torej, da se institut služnostne poti odpravi in nadomesti z institutom nujne poti. Pri nujni poti je lastnik služeče nepremičnine upravičen do odškodnine, ki jo mora poravnati lastnik gospodujoče nepremičnine. -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kaj je služnostna pot? Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zagotavlja določeno oblastvenost na stvari, vendar ne najširše (širša je lastninska pravica) Omejuje lastnika stvari, zato ne more obstajati na lastni stvari. Oblast nad stvarjo se v primeru služnostne pravice deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Služnostna pot je stvarna služnost, to pomeni, da je ustanovljena v korist stvari. Pomeni, da lastnik gospodujočega zemljišča (to je tisto zemljišče, v korist katerega je služnostna pot ustanovljena, torej tisto, do katerega se pride po služnostni poti) lahko preko služečega zemljišča (tisto zemljišče, po katerem poteka služnostna pot) hodi oz. vodi, odvisno od tega kako je služnostna pot določena. Lahko je določena zgolj za hojo, lahko pa tudi za vožnjo z vozili. Pridobitev služnosti poti Prenehanje služnosti poti Nujna pot Slovenska zakonodaja definira nujno pot kot stvarno služnost. Nujne poti se ustanavljajo zaradi pomanjkanja potnih zvez med posameznimi nepremičninami in javnim potnim omrežjem. Kakor pri služnostih tudi pri nujnih poteh obstajata dve nepremičnini, in sicer gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče. Za ustanovitev nujne poti morajo biti izpolnjene osnovne predpostavke, in sicer: Temeljno načelo je, da se morajo nujne poti izvrševati pošteno, kar pomeni, da se morajo izvrševati tako, da je škoda, ki nastaja za obremenjene nepremičnine čim manjša. Pri vsaki ustanovitvi nujne poti si tako stojita nasproti dva interesa - interes lastnika nepremičnine, ki nima potne zveze z javnim omrežjem, in interes lastnika nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče bo v postopku uskladilo ta dva nasprotujoča interesa, vendar bo določilo obseg, vrsto in smer nujne poti šele po oceni vseh okoliščin posameznega primera. Nujno pot je treba ustanoviti na tistem mestu in na tak način, da bodo prizadete nepremičnine čim manj obremenjene in njihovi lastniki čim manj moteni. Omeniti je trebao, da ni nujno, da se nujna pot vedno ustanovi po najkrajši možni poti, če ta najkrajša pot za zemljišča ni najugodnejša, ali najcenejša. Upoštevati je treba konfiguracijo tal in kulturo zemljišča. Nujna pot se ne ustanovi brezplačno, ampak mora upravičenec do nujne poti plačati zavezancu (lastniku nepremičnine, preko katere bo potekala nujna pot) ustrezno denarno nadomestilo. Pri določanju denarnega nadomestila oz. odškodnine je treba upoštevati višino škode, ki bo nastala nepremičnini zaradi same ustanovitve nujne poti ter zmanjšano vrednost obremenjene nepremičnine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4853.txt Marjan Bizilj 5 4853 2013-08-08 1 8393 Nezadostna podpora 2013-07-10 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/4853 Proti centralizaciji izpitnih centrov za opravljanje vozniškega dovoljenja "V minulem tednu je opaziti burno razpravo na temo varnosti v cestnem prometu ter pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti šol voženj. Ministrstvu, pristojnemu za promet ter direktoratu, pristojnemu za nadzor nad delovanjem t.i. avtošol predlagam naslednje spremembe pravilnikov in zakonodaje: 1. Živimo v Sloveniji, kjer je obvezna raba slovenskega jezika. Predlagam, da se zakonsko uredi preimenovanje vseh avtošol v šolo vožnje; le-te namreč ne usposabljajo avtomobilov ampak kandidate učijo vožnje. 2. Računalniško opravljanje teoretskega izpita naj zagotavlja vsaka šola vožnje, ki za to pridobi ustrezen certifikat (z veljavnostjo dveh let), ki ga podeljuje direktorat. Država mora poskrbeti za razvoj strežniške aplikacije, preko katere bo vsak kandidat (po vnaprej določenih standardih in pravilih) opravljal teoretski del izpita v prostorih avtošole, ob fizičnem nadzoru uradne osebe, ki ima uradno dovoljenje za opravljanje nalog člana izpitne komisije. S tem se zmanjša centralizacija, hkrati pa poveča konkurenčnost šol voženj; če le-te želijo izvajati e-testiranje bodo morali izpolnjevati določene tehnične in varnostne kriterije. 3. Če državna administracija meni, da so programi šol voženj neprimerni, naj uvedejo spremembe v učnem načrtu: namesto enega paketa relacijske vožnje naj implementirajo tri, pri čemer naj vsaj eden vsebuje vožnjo in orientacijo v večjem mestu: npr. elemente vožnje po večpasovnem krožišču, orientacijo, spremljanje in odziv na nenadne spremembe... 4. Časovno se naj podaljša tudi izpitna vožnja ter se usmeri v potrjevanje znanja voznika in ne v iskanje napak. Med vožnjo naj član komisije voznika vpraša po (predvideni) reakciji v določenem primeru: predrta pnevmatika, žival na cesti, vinjen kolesar... 5. Slovenija je znana po tem, da se skoraj z vsako vlado spreminjajo tudi cestni predpisi. Prometna kultura je odraz prav tovrstnega kaosa, zato ministrstvu temu primerno predlagam, da izdelajo in sprejmejo varnostno strategijo za cestni promet za obdobje 10 let in pri njej tudi vztrajajo. Razumem časovno in sociološko komponento varnosti cestnega prometa, vendar se kaže tudi zavedati, da je med nami veliko voznikov, ki smo vozniški izpit opravili pred l. 1992. Sam imam vozniško dovoljenje več kot 20 leti in ne znam prešteti, kolikokrat se je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa spremenila: iz spletnega portala zakonodaja.gov.si je mogoče razbrazti, da je ZVCP-1 v času od 2004 do 2008 spremenil vsaj 5x; takšen ritem sprememb zagotovo ne pomeni stabilne podlage razvoja varnosti cestnega prometa in višje prometne kulture. Nenazadnje: številnim voznikom (sploh tistim, ki imajo vozniško dovoljenje 35 in več let) to ne predstavlja ravno poudarjanja varnosti ampak iskanje lukenj za polnjenje (nedavčnega dela) proračuna." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4855.txt greselc1 0 4855 2013-08-13 2 2918 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in promet 1. Z Zakonom o voznikih je bilo besedilo »avtošola« nadomeščeno z besedilom »šola vožnje«, prav tako pa je bilo določeno, da morajo imeti motorna vozila, na katerih se usposabljajo kandidati za voznika, na strehi svetlobno tablo z napisom »ŠOLA VOŽNJE L«, pri čemer morajo šole vožnje spremeniti poimenovanje na svetlobnih tablah najkasneje v enem letu od uveljavitve zakona (torej najkasneje do 1. julija 2012). Šole vožnje so zakonsko določbo upoštevale ter svetlobne table tudi nadomestile z novimi, vendar se zaradi drugačnega poimenovanja v preteklosti, v pogovornem jeziku občasno še uporablja izraz »avtošola«. 2. Zakon o voznikih v 21. točki prvega odstavka 14. člena določa, da minister, pristojen za promet, določi izpitne centre, ki se organizirajo kot teritorialne izpostave javne agencije in njihova območja ter kraj, kjer se opravlja vozniški izpit, in kategorije vozil, za katere se v posameznem izpitnem centru glede na gostoto prometa, urejenost prometnih površin, opremljenost križišč, število kandidatov za voznike , opravljajo vozniški izpiti. Spremembe območij in krajev, v katerih se opravljajo vozniški izpiti (oziroma ukinitve posameznih izpitnih centrov), bi bile torej mogoče le ob spremembi Pravilnika o izpitnih centrih za voznike motornih vozil, ki ga podpiše in izda minister, pristojen za promet. Skladno z določbami Zakona o voznikih in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, se teoretični del izpita opravlja na izpitnem centru kot teritorialni izpostavi Javne agencije RS za varnost prometa. Računalniško opravljanje teoretičnega dela izpita (e-preverjanje znanja) predvideva Pravilnik o vozniškem izpitu, ki je začel veljati 4. maja 2013. Določba 7. člena pravilnika namreč določa, da se bo teoretični del izpita opravil z uporabo računalnika (e-preverjanje), pri čemer bodo morali posamezni izpitni centri, za uporabo takšnega preverjanja, izpolnjevati predpisane tehnične in varnostne zahteve. Računalniške aplikacije, ki bodo omogočale elektronsko preverjanje teoretičnega znanja, naj bi bile zagotovljene in pripravljene za uporabo v naslednjem letu. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa naredilo analizo delovanja izpitnih centrov in preverilo možnosti za racionalizacijo dela, pod pogojem, da le ta ne bi poslabšala pogojev za kandidata, ki želi pristopiti in opraviti vozniški izpit. 3. in 4. Pristojnost ministra, pristojnega za promet, za izdajo podzakonskih aktov s področja usposabljanja kandidatov ter opravljanja izpitov za voznike motorni vozil, je določena v 14. členu Zakona o voznikih. Minister, pristojen za promet, lahko na podlagi omenjene določbe predpiše drugačen program usposabljanja ter tudi časovno omeji ali podaljša trajanje praktičnega dela vozniškega izpita. Trenutno se na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor pripravlja sprememba Zakona o voznikih. V kolikor bo novela zakona posegla tudi v navedena področja, bo potrebno spremeniti tudi podzakonske akte, ki ta področja urejajo. Ob tem pa velja samo opozoriti, da časovno podaljševanje izpitne vožnje lahko pomeni dodatno finančno breme tako za kandidata za voznika kot tudi za Javno agencijo RS za varnost prometa (povečanje števila zaposlenih v izpitnih centrih,…). 5. Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 13. redni seji v letošnjem letu sprejel Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki je strateški dokument, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu in strokovno zahtevne ter varnostno najbolj transparentne probleme na področju varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji za obdobje od 2013 do 2022. V dokumentu so torej določene prednostne naloge in temeljni cilji za zagotovitev večje varnosti cestnega prometa za obdobje desetih let. Evropska unija si na podlagi Evropskega akcijskega načrta varnosti v cestnem prometu ter usmeritev politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011 do 2020 prizadeva za polovico zmanjšati število mrtvih na cestah, čemur sledi tudi pripravljen nacionalni program, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah v letu 2022 ne bi bilo večje kot 70 in število hudo telesno poškodovanih ne večje kot 430." 2013-09-18 2013-07-15 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/4855 predlagam dvig prispevne stopnje za brezposelnost in za 8%zmanjšanje prispevov za zdravstveno in "Spoštovani! Predlagam dvig prispevka za brezposelnost ter znižanje prispevnih stopenj na plačo, ki so astronomsko velike in zato delodajalci težko plačujejo prispevke, pa tudi niso potrebni tako veliki, saj se plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje in pokojnine mislijo nižat srednji generaciji, to je absurd. Ne more imeti en upokojenec v današnjem času z enako izobrazbo skoraj tako veliko pokojnino, kot nekdo z isto izobrazbo, ki je zaposlen. Ne pokvarite prihodnosti mladim in srednji generaciji. Poslanci si lahko veliko znažajo plačo, saj imajo svetovalcve in pravnike, ki pišejo zakone in jih država plačuje. Zakaj morajo imati tako visoke plače, če je recesija? Ali je recezija samo v narekovajih?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4856.txt tin-a 4 4856 2013-08-09 6 617 Nezadostna podpora 2013-07-11 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/4856 Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu (ZLDUVCP) "Pozdravljeni, tu sem predlagal spremembo naslednjega zakona: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/1965 Dobil sem sledeč odgovor: »Pobuda za spremembo Zakona o letni dajatvi, v kateri se bodo spremenili pogoji o tehničnih značilnostih vozil za uveljavitev oprostitve plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov, bo uveljavljena s prvo spremembo zakona, ki še ni bila na dnevnem redu. S 1. julijem so namreč stopili v veljavo štirje novi zakoni, ki urejajo področja cest, voznikov, vozil in prometnih pravil, sedaj pa za njihovo uspešno uveljavitev pripravljamo nove podzakonske predpise - spremeniti je potrebno kar 41 uredb, pravilnikov in odredb, od katerih se nekateri uporabljajo že od 1. julija letos. Novi pravilniki morajo biti uveljavljeni do 1. oktobra letos. Takoj, ko bo to mogoče, bo ministrstvo začelo postopke za celovito spremembo Zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, ki vključuje tudi omenjeno s strani državljana predlagano spremembo ureditve.« Torej to je bilo leta 2011, sedaj smo leta 2013, a spremenilo se še ni čisto nič. Ciritam še enkrat spremembo: >>Prosil bi za ponovno spremembno prvega odstavka, 7 člena zakona o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu. Prvi odstavek se glasi: (1) Oprostitev plačila letne dajatve se lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vključno 1800 ccm in dizelskega motorja do vključno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vključno 2000 ccm in dizelskega motorja do vključno 2200 ccm ter za osebna vozila, prirejena za prevoz invalidke oziroma invalida (v nadaljnjem besedilu: invalid) na invalidskem vozičku, pod pogojem, da se vozila iz tega odstavka uporabljajo za prevoz. Namreč, sporno se mi zdi da so invalidi omejeni na delovno prostornino motorja, če želijo uveljavljat oprostitev letne dajatve. Tu ne vidim nobenega smisla, saj je tu bistvena invalidnost in ne prostornina motorja. Mislim da je bil podan isti predlog leta 2009, vendar vlada še ni naredila nič glede tega. Vladi sprememba nebi igrala velike vloge, nam invalidom, kateri smo pa gibalno omejeni, bi veliko pomenilo. << Hvala in lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4861.txt Cossy 1 4861 2013-08-13 4 2423 Nezadostna podpora 2013-07-15 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/4861 Nujni pogoji, brez upoštevanja katerih naj se zakon o obdavčitvi nepremičnin takoj zavrne "V zvezi z novim davkom na nepremičnine (hiše, stanovanja in vse druge vrste prebivališč) predlagam naslednje, kar se mora pri vrednotenju nepremičnin brezpogojno upoštevati, saj je potrebno tak zakon brez upoštevanja predlaganega nujno in brezpogojno zavrniti: Pri vrednotenju vsake nepremičnine naj se brezpogojno in nujno upoštevajo vsi škodljivi in predvsem negativni vplivi okolja, v katerem se neka nepremičnina nahaja. Konkretno: na oceno omenjenih nepremičnin se mora v smeri manjšega vrednotenja le-teh dosledno upoštevati vsak škodljiv vpliv okolja, v katerem se nepremičnina nahaja - obremenjenost s hrupom, izpuhi in prahom (ki so tudi zdravju škodljivi vplivi) to je na primer bližina prometnih cest, avtocest, letališč, hrupnih dejavnosti vseh vrst, prah, prav tako pa se mora upoštevati še smrad in strupene emisije (bližina smetišč in odlagališč vseh vrst odpadkov), nadalje vplive vseh drugih zdravju škodljivih vplivov zaradi strupenih odplak in izpustov (že omenjena odlagališča odpadkov, tudi radioaktivnih, posamezne okolju škodljive dejavnosti, na primer kemična industrija, farme in podobno). V oceni vrednosti neke nepremičnine mora biti upoštevana tudi starost le-te (amortizacijska stopnja) in njeno stanje. Vsako oceno nepremičnine, narejeno brez upoštevanja vsega naštetega se mora zavreči kot neuporabno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4890.txt Izbrisan Uporabnik 26 1 4890 2013-08-28 10 2171 Čaka odziv 2013-09-27 2013-07-30 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/4890 ukinitev počitniških kapacitet celotnega javnega sektorja "Za prispevek k zmanjšanju javnega dolga naj parlament sprejme zakon s katerim se na javni dražbi odprodajo vse počitniške kapacitete državnih, občinskih in sodnih organov oz.institucij ter javnih zavodov, agencij, institutov in skladov v lasti države ter občin. Sredstva naj se uporabijo izključno za odplačilo dolga države. Hkrati naj se po istem zakonu odprodajo počitniške kapacitete podjetij v lasti države ter občin, ki poslujejo z izgubo. Sredstva naj se uporabijo za pokrivanje izgube. V nasprotnem primeru naj počitniške kapacitete celotnega javnega sektorja pod enakimi pogoji koristijo vsi državljani države Slovenije. Obrazložitev: Glede na število delavcev, ki so izgubili delo v gospodarstvu in nimajo finančnih možnosti dopustovati je vsaj nehigienično, da zaposleni v javnem sektorju bahato koristijo počitniške kapacitete ki so last države Slovenije in torej državljanov. S prodajo vseh počitniških kapacitet javnega sektorja se bo lahko javni dolg zmanjšal vsaj za 2 miljarde Eurov, kar naj bo prispevek javnega sektorja k zmanjšanju dolga države. Razen tega je vzdrževanje počitniških kapacitet nepotreben strošek, ki ga gospodarstvo v teh razmerah ne more pkrivati." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4894.txt ovcar 10 4894 2013-08-30 12 4718 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Ministrstvo za pravosodje upravlja s počitniškimi enotami, ki so bile v večini prevzete od bivše Agencije za plačilni promet in ne razpolaga s podatki o vseh počitniških enotah, ki so v lasti državnih, občinskih in sodnih organov oz. institucij ter javnih zavodov, agencij, institutov in skladov v lasti države ter občin. Za racionalnejše ravnanje s stvarnim premoženjem je v pripravi strategija ravnanja z nepremičnim premoženjem države, ki bo določila nova izhodišča za bolj racionalno ravnanje s stvarnim premoženjem države." 2013-10-08 2013-08-01 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/4894 oprostitev ali pa uvedba plačila za uporabo obvoznic "Predlagam vladi da: - ali izzvzame obvoznice (npr. avtocestni obroč okili Ljubljane) iz sistema za katerega je obvezna avtocestna vinjeta - ali pa uvede plačilo uporabe za vsa tovorna vozila katera te obvoznice koristijo, nikoli pa ne plačajo cetnine za avtoceste. Primer so komunalna vozila, tovorna vozila za lokalno oskrbo in podobno. Če zakon zahteva plačilo uporabe, naj plačako vsi ali pa nihče!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4896.txt Oton Hafner 8 4896 2013-08-30 4 1964 Nezadostna podpora 2013-08-01 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/4896 Obrazložitev plačila davka na finančne transakcije za zavarovalne zastopnike. Ali je davek verižen? "Dne 15.5.2013 je bil podan predlog za ukinitev oziroma spremembo davka na finančne storitve za zavarovalno zastopniške družbe in zastopnike. Odziv ministerstav je bil jasen. Na spodnji povezavi ga tudi najdete. predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4632/null/answers Še vedno pa me zanima sledeča zadeva.VERIŽNO OBDAVČEVANJE Predlagam pa, da mi ministerstvo odgovori ali je davek v konkretnem primeru, ki ga bom navedel potrebno plačat? Ali v konkretnem primeru prihaja do verižnega obdavčevanja? PREDLAGAM UKINITEV plačila davka za zastopnike in podjemne sodelavce, kateri so tretji ali četrti v vrsti za plačio DFS kjer prihaja do dvojnega ali trojnega se pravi verižnega obdavčevanja istih prihodkov oziroma provizij. Dajem konkretni primer verižnega obdavčevanja in plačevanja davka istega prihodka. Najprej poglejmo pogodbeno razmerje. ZAVAROVALNICA (D.D.) -- ZAVAROVALNA DRUŽBA (D.O.O.) ima sklenjeno pogodbo z zavarovalnico (1. plačilo DFS) -- ZAVAROVALNI ZASTOPNIK (S.P.) ima sklenjeno pogodbo z d.o.o.(2 .plačilo DFS) -- PODJEMNI SODELAVEC ima pogodbo z zastopnikom s.p. (3 .plačilo DFS) Zavarovalni zastopnik (s.p.) je opravil storitev za zavarovalnico ( rečimo zavaroval osebni avto) in bo za to dobil plačilo oziroma provizijo. Zastopnik (s.p.) ima sklenjeno pogodbo z agencijo (d.o.o). Agencija dobi provizijo od zavarovalnice in plača davek 6,5% (prvo plačilo davka). Torej zastopnik dobi provizijo od agencije in plača 6,5% (drugo plačilo davka). Če pa bi zavarovalni zastopnik imel še sodelavca, ki opravlja zanj delo preko podjemne pogodbe, bi ta ,ko bi dobil nakazilo od zastopnika plačal 6,5% davek (tretje plačilo davka). V konkretnih primerih prihaja do 2x ali 3x obdavčenja istega prihodka. Potrebna je ukinitev plačila davka oziroma modifikacija v smislu , da se davek 6,5% plača samo 1x na isti dohodek oziroma provizijo, ki izhaja iz istega posla. V tem konkretnem primeru le agencija. Prosim tudi za obrazložitev konkretnega primera obdavčenja. Ali smo zastopniki, ki smo tretji v vrsti za plačilo (se pravi, da se plača za isto storitev oz. provizijo 3x davek) dolžni plačat davek?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4904.txt Mitja G 4904 0 1843 Neustrezen predlagatelju poslali odziv Ministrstva za finance 2013-08-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/4904 vinjete - nov način zaračunavanja "Pozdravljeni, Recimo, da so slovenske ceste narejene predvsem, da olajšajo razdalje državljanom in ostalim omogočijo tranzit. Če turiste tukaj izpustim, ker nimate namena višati cestnine- vinjete za camperje in prikolice. Vsaj zaslediti ni bilo, da bi bil tudi to namen. Ker se govori o 100% podražitvi za kombinirana vozila, ki jih med državljani uporabljajo predvsem mali podjetniki. Verjetno vam niso ti mali podjetniki, na katere se zgovarjate, da vozila uporabljajo predvsem za opravljanje svoje dejavnosti in da njim že ne bo problem 100% podražitev. Kjub vsemu se pa komaj preživljajo in vam kar nekaj prispevajo k BDP-ju. Je pa na avtocestah moč zaslediti ogromno prevoznikov kombiniranih vozil na relaciji zahod - vzhod in obratno. Predvidevam, da vas ti bolj motijo, da tako poceni izvajajo komercialne prevoze. Zato predlagam čisto preprost sistem, da boste lažje upravičili nesramno drage vinjete EU. Moje številke so zgolj za primer in za idejo, natančne izračune, pa verjamem, da boste znali narediti. 3 vrste vinjet 1. motorji 2. avtomobil 3. kombinirana vozila Cena letne vinjete za avtomobile 170eur, mesečna 55EUR, tedenska 25 EUR Cena letne vinjete za kombinirana vozila in kombije 220eur, mesečna 70EUR, tedenska 30EUR Vsi, ki kupijo letno vinjeto pridobijo popust pri plačilu letne dajatve pri registraciji vozil (torej nadomestilo za ceste) popust za avtomobile v višini 60 EUR popust za kombinirana vozila v višini 110 EUR. Kalkulacijo za motorje prepuščam vam. Je podobna. Tako bi elegantno več dobili v proračun in državljane ne bi preveč dodatno obremenili, ker bi dobili cenejšo registracijo. Za državo isto od državljanov, a malce več od tranzita. Preprosto. Povejte. Glasujte. Izpopolnite." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4918.txt uuuu 7 4918 2013-09-10 8 1864 Nezadostna podpora 2013-08-12 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/4918 Preverjanje prejemnikov nadomestil za brezposelnost in prejemnikov sociale. "Predlagam, da se preverjajo uživalci raznih pomoči ki so,""brezposelni""v resnici pa delajo na črno,oziroma se bavijo z raznimi posli od preprodaje,do jemanja podarjenih stvari in potem prodaje le teh.Poleg tega me tudi zanima kako lahko večkrat odklonijo ponujeno delo,brez bojazni da bi izgubili pomoč.Ne trdim da so vsi ljudje takšni,vendar jih je zelo veliko zdravih in mladih,ki pa zelo na veliko izkoriščajo pomoči in socialo in ob tem zelo dobro živijo.Nekateri zaposleni pa z svojo mizerno plačo ne morejo shajati.Zato predlagam,da se zaostri socialna politika,da bi res pomoči potrebni dobili pomoč. L.P. Ljubohor" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/492.txt LjuboHorvat 1 492 2010-03-19 19 2079 Nezadostna podpora 2010-02-17 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/492 Ukinitev Zavoda za zaposlovanje "Predlagam, da se nepreklicno ukine Zavod za zaposlovanje. Ta zavod je namenjen zgolj zato, da je na njem zaposlenih med 500 in 999 javnih uslužbencev. Število brezposelnih pa se kljub temu zavodu nezadržno povečuje. Zavod za zaposlovanje ne prinaša nobene dodane vrednosti. Brezposelni si tako ali tako sami iščejo delo. Svetovalci na zavodu pa brezposlenim ne pomagajo iskati nove službe. Vemo, da se delovno mesto v Sloveniji pridobi le preko vez in poznanstev. Večina razpisanih delovnih mest je že tako ali drugače oddanih/dogovorjenih. Zgodilo se je že, da je Zavod za zaposlovanje poslal starejšo brezposelno osebo na takšno delovno mesto, ki tej osebi ni odgovarjalo (npr. striptiz in podobno), potem pa je to osebo brisal iz evidence, ki ni želela opravljati takega dela. V tem primeru je zavod načrtno poslal osebo na takšno delovno mesto, za katerega je že vnaprej vedel, da ga bo odklonila. Zaposleni na zavodu opravljajo pretežno administativno delo, ki ne prinaša nobenih koristi. Zavod za zaposlovanje je koristen le za tiste, ki so tam zaposleni, da imajo tako zagotovljeno redno delovno mesto. Ti zaposleni na zavodu tudi umetno zmanjšujejo uradno brezposelnost z brisanjem brezposelnih oseb iz evidence brezposelnih. Na ta način se ne povečuje število zaposlenih in ne blaži socialna stiska brezposelnih oseb. Zaposleni na Zavodu za zaposlovanje naj delijo usodo zaposlenih v gospodarstvu. Če se število delovnih mest v gospodarstvu zmanjšuje, naj se za enak odstotek zmanjša še število zaposlenih na tem zavodu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4925.txt Marjan Bizilj 2 4925 2013-09-18 14 4261 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V skladu z navedenim vas obveščamo, da smo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve s spletnega portala Predlagam.vladi do sedaj prejeli že precejšnje število predlogov, povezanih bodisi z ukinitvijo ali reorganizacijo Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), bodisi z zmanjševanjem števila v njem zaposlenih javnih uslužbencev, o čemer smo vam posredovali tako podatke o ureditvi v veljavni zakonodaji kot naša stališča ter informacije o morebitnih ukrepih za izboljšanje delovanja zavoda in kakovosti dela svetovalcev zaposlitve. Jasno se zavedamo, da so odzivi družbe na sedanje težke razmere na trgu dela upravičeno negativni, z ozirom na to pa sta jeza in razočaranje ljudi, ki so izgubili delo ali se jim izguba službe obeta v bližnji prihodnosti, neizogibna. Ne glede na navedeno pa smo prepričani, da se vsi zavedamo, da delovna mesta ustvarjajo izključno delodajalci v zasebnem sektorju, država pa je po eni strani dolžna zagotoviti čim ugodnejše poslovno okolje ter pogoje zaposlovanja, po drugi strani pa lahko k odpiranju novih ali ohranjanju obstoječih delovnih mest pripomore zgolj s finančnimi spodbudami delodajalcem, bodisi v obliki pomoči pri zagonu dejavnosti (resor gospodarstva), bodisi v obliki subvencioniranja zaposlovanja in drugih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (resor tukajšnjega ministrstva) V zvezi s konkretnim predlogom vam sporočamo, da nanj s strokovnega vidika ni mogoče podati oziroma zavzeti nekega argumentiranega stališča; po naši presoji niti ne gre za predlog, ampak bolj za posplošen odziv na trenutno politično in gospodarsko situacijo ter iz nje izhajajoče dogodke, do katerih pa se na tem mestu ne moremo in ne nameravamo opredeljevati. Zavod, katerega položaj in pristojnosti določa Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13-ZIUPTDSV in 63/13; v nadaljevanju: ZUTD) v členih od 73 do 84, je osrednja javna institucija na trgu dela in je kot javni zavod organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Njegova temeljna naloga je delo z brezposelnimi osebami in drugimi iskalci zaposlitve, in sicer v obliki posredovanja zaposlitev in zaposlitvenega svetovanja, izvajanja vseživljenjske karierne orientacije, izvajanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, poleg tega pa tudi izdelave analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja njegove dejavnosti. Kot osrednja javna ustanova na trgu dela z uresničevanjem svojega poslanstva in nalog pomembno prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije in je ključni organ za izvrševanje politike Vlade Republike Slovenije v zvezi s posledicami, ki jih je na slovenskem trgu dela povzročila svetovna recesija. Zaradi opisane funkcije zavod predstavlja ključen vzvod države pri reševanju problema brezposelnosti in pri celostni obravnavi brezposelnih oseb ter drugih iskalcev zaposlitve in nikakor ne predstavlja samo (neučinkovitega) servisa za posredovanje zaposlitev. Glede očitka o umetnem zmanjševanju uradne brezposelnosti s črtanjem brezposelnih oseb iz evidence brezposelnih lahko povemo, da je zakonska podlaga za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb določena v prvem odstavku 129. členu ZUTD. Uradne osebe, ki na zavodu vodijo zadevne upravne postopke, so dolžne ravnati v skladu z določeno pravno podlago ter v nobenem primeru ne odločajo arbitrarno. V skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja kot procesni predpis, pa ima zoper odločbo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb vsaka brezposelna oseba možnost izkoriščenja pravnega sredstva. Prav tako ni uresničljiv predlog o zmanjšanju števila zaposlenih na zavodu, ki bi bilo proporcionalno zmanjšanju števila delovnih mest v gospodarstvu, tako z vidika zakonske ureditve zaposlovanja javnih uslužbencev kot tudi s praktičnega vidika, saj zmanjšanje števila zaposlenih v gospodarstvu za zavod pomeni le višji priliv brezposelnih oseb in posledično (ob praktično nespremenjeni kadrovski zasedbi) izredno povečan obseg dela. Je pa že in v nadalje še bo število javnih uslužbencev, zaposlenih v zavodu, v primerjavi z zadnjimi leti kljub večjemu obsegu dela upadalo, kar je posledica kadrovskega načrta Vlade RS. V sled navedenega menimo, da si je v prihodnje treba prizadevati za večjo učinkovitost delovanja zavoda, medtem ko ukinitev zavoda po našem mnenju v obstoječem gospodarskem in socialnem položaju, v kakršnem se nahaja Republika Slovenija, ne bi bila niti smiselna niti koristna. Poleg tega ni nepomembno dejstvo, da bi vsaka takšna sprememba terjala tudi zagotovitev širokega političnega ter družbenega konsenza in ne nazadnje politično odločitev o njihovi implementaciji na najvišji ravni. Z ozirom na navedeno se o podanem predlogu, ki je zelo posplošen in premalo natančno razdelan, konkretneje ne moremo opredeliti." 2013-10-08 2013-08-20 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/4925 Možnost elektronskega izdajanja računov ob uvedbi davčnih blagajn "Vladi oz. konkretno ministrstvu za finance in ministru za gospodarstvo predlagam, da zakonsko omogočijo ELEKTRONSKO IZDAJANJE RAČUNOV kupcem ob hkratni, ISTOČASNI obvezni uporabi DAVČNIH BLAGAJN v izogib ponarejanju in brisanju izdanih računov kupcem. Na ta način poenostavimo poslovanje in administracijo med podjetji in fizičnimi osebami, zmanjšamo stroške porabe pisarniškega materiala ( papirja, kartuše, tiskalniki ) in stroškov evidentiranja poslovnih dogodkov izdajanja računov v administraciji in računovodstvu, poštne stroške,... Vse skupaj pa lahko istočasno elektronsko nadzira tudi davčna uprava za potrebe plačevanja DDV-ja ter davka od dohodka iz dejavnosti zasebnikov in podjetij. Z eno potezo moderniziramo poslovno okolje in izboljšamo področje pobiranja davkov tudi na poslovne subjekte, ki ne poslujejo gotovinsko." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4927.txt abria 0 4927 2013-09-11 3 2099 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Osnovno vprašanje pri elektronskih računih in davčnih blagajnah je, kako na sprejemljiv način zagotoviti varnost in pravilnost podatkov v elektronski obliki. Pri tem pogosto vsaka država predpisuje svoje tehnične zahteve, kar pa lahko podjetnikom otežuje poslovanje v mednarodnem okolju. Večina majhnih in srednjih podjetij trenutno še ne izdaja e-računov. Račune izdajajo na papirju ali pa jih pošiljajo po elektronski pošti kot navadne datoteke, kar seveda ni skladno z varnostnimi standardi, ampak je enostavno in deluje. Potrebno se je zavedati, da posluje danes gospodarstvo v globalnem okolju, v katerem mu lahko vsaka nepremišljena poteza poslabša konkurenčnost. V Sloveniji je tako kot v večini ostalih držav izdajanje e-računov prostovoljno. Država poslovanje z e-računi spodbuja, vendar dopušča tudi ostale oblike, saj se zaveda, da je osnovno poslanstvo podjetništva enostavno in pregledno poslovno okolje, ki omogoča podjetnikom rast in razvoj. Na področju e-računov je začela EU urejati razmere že pred leti, ko so številni akterji pozivali k ukrepom na evropski ravni, da bi spodbudili trg izdajanja elektronskih računov v vsej EU. Obstoječe državne ureditve večinoma temeljijo na nacionalnih standardih, ki največkrat niso interoperabilni. Kot taki povečujejo zapletenost in večajo stroške za podjetja, s tem pa ustvarjajo ovire za dostop do trga. Končni rezultat tega je, da je izdajanje elektronskih računov v Evropi še vedno zelo omejeno in obsega od 4 do 15 % vseh izmenjanih računov. Komisija je v sporočilu „Izkoriščanje prednosti elektronskega izdajanja računov v Evropi“ (COM(2010) 712) pozvala, naj postane izdajanje elektronskih računov do leta 2020 prevladujoči način izdajanja računov v EU. Evropski parlament je v resoluciji iz aprila 2012 pozval, naj postane do leta 2016 izdajanje elektronskih računov obvezno pri javnih naročilih, države članice pa so na neformalnem zasedanju Sveta za konkurenco februarja 2012 in v sklepih Evropskega sveta iz junija 2012 pozvale, naj se sprejmejo ukrepi, ki bodo spodbujali izdajanje elektronskih računov in da se odpravijo ovire za dostop do trga, ki jih povzroča nezadostna interoperabilnost izdajanja elektronskih računov. V zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljevanju. ZDDV-1) je že uvedena enakovredna obravnava elektronskih in papirnih računov. Za elektronski račun se v skladu s 84. členom ZDDV- 1 šteje račun, ki vsebuje vse podatke v skladu z ZDDV-1 in je bil izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki. Račun izdan v katerikoli obliki (elektronski ali papirni) mora zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa. Namen te določbe je predvsem v spodbujanju uporabe elektronskega izdajanja računov saj zmanjšujejo upravno obremenitev davčnim zavezancem. V zvezi z vašim predlogom o davčnih blagajnah pojasnjujemo, da Ministrstvo za finance skrbno spremlja problematiko davčnih utaj pri poslovanju z gotovino, vendar se pri iskanju rešitev ne omejuje na ta ukrep. Na področju brisanja in prirejanja podatkov o prometu davčnih zavezancev je s 1. 7. 2013 začela veljati nova davčna zakonodaja, ki določa, da davčni zavezanci ne smejo imeti ali uporabljati računalniških programov, ki omogočajo kakršno koli naknadno spreminjanje podatkov brez revizijske sledi. Enako velja tudi za proizvajalce oziroma dobavitelje programske in strojne opreme, ki ne smejo davčnim zavezancem omogočiti uporabe programov ali opreme, ki omogoča naknadno spreminjanje podatkov, brez hrambe izvornih podatkov. Za davčne prekrške pri elektronski obdelavi podatkov so bile predpisane višje globe: od 20.000 evrov do 70.000 evrov za samostojne podjetnike, od 50.000 evrov do 150.000 evrov za mikro in male zavezance in od 70.000 evrov do 250.000 evrov za srednje in velike zavezance. Celoten nabor ukrepov pomeni drugo možnost v preteklosti večkrat predlagane uvedbe davčnih blagajn in v zvezi s tem pomeni tudi odziv na opozorila gospodarstva, da gospodarskih subjektov ni primerno dodatno obremenjevati z zahtevami po nabavi nove opreme. S temi ukrepi bo dosežen pozitiven učinek glede zmanjševanja možnosti utaj davkov ob skoraj ničnih stroških za davčne zavezance, ki poslujejo pravilno. Nova ureditev je skupaj z okrepljeno medijsko kampanjo, z vzpostavljenim sistemom za pošiljanje fotografij računov prek brezplačnih sporočil MMS in z napovedanimi aktivnostmi nadzora ter z objavo rezultatov nadzora ključnega pomena za doseganje načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti in s tem za povečanje stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Okrepila se je navzočnost inšpektorjev na terenu. Pospešeno se izvajajo hitri davčni inšpekcijski nadzori nad blagajniškim poslovanjem, popisom stanja zalog, izvaja se računalniška forenzika (zajem podatkov iz računalnikov zavezancev). Nadaljnji ukrepi na področju gotovinskega poslovanja bodo pripravljeni na podlagi analize uspešnosti sedanjih ukrepov, ki preprečujejo brisanje in prirejanje podatkov o prometu." 2013-10-01 2013-08-13 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/4927 Izključitev cerkve iz davka na nepremičnine "Cerkev vseskozi uči, kako je potrebno drugim pomagati, sami pa vseskozi bežijo od kakršnegakoli nadzora nad financami. Tako so edini pravni subjekt, ki mu ni potrebno plačevati davščin, sedaj pa glede na njihovo ugotovitev ""Cerkev pa ugotavlja, da župnije denarja za plačilo davka nimajo"" država počepne in jim spet ugodi. Zakaj morajo biti v Sloveniji vedno nekdo priviligirani? Zavedati se je potrebno, da ima cerkev v Sloveniji največji kapital, pa od tega nismo sposobni pobrati nobenega davka. Koliko je stavb, koliko so vredne, koliko je gozdov. Vsega je dovolj, samo bolj gospodarno bi se morali obnašati. V naših koncih je potrebno naredit udarniške akcije za obnovo cerkve, les dajo ljudje, ki imajo gozdove (beri kmetje), medtem ko cerkveni ostajajo nedotaknjeni. Samo še za primerjavo. Evangeličanska cerkev je malo drugače organizirana kot Rimokatoliška. Tam je to samostojen pravni subjekt, ki ne pobira nabirke ampak se v cerkev vključiš kot v neko društvo in za to plačaš članarino. Od te članarine pa se plača davek. Pošteno ne...... Osebno sem mnenja, da bi morali tudi cerkev vključiti v obdavčenje nepremičnin. Kakšno pa je vaše mnenje?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4990.txt janez78 6 4990 2013-10-19 10 2446 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Nedavno je bil sprejet Zakon o davku na nepremičnine, ki razveljavlja obstoječe dajatve s področja obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji (davek od premoženja fizičnih oseb ter davek na nepremično premoženje večje vrednosti) in dajatve, ki imajo po namenu vlogo davka na nepremičnine oziroma dopolnjujejo obstoječ davčni sistem (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest). Davek na nepremičnine je usmerjen v bolj poenoteno in pravičnejšo ureditev obdavčitve nepremičnin, saj načeloma obdavčuje vse nepremičnine glede na njihovo vrednost. Skladno z določbami Zakona o davku na nepremičnine je davka oproščeno ozko število nepremičnin in sicer: v lasti tujih držav in jih te uporabljajo za namene opravljanja dejavnosti, v lasti mednarodnih organizacij ali predstavništev mednarodnih organizacij in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, v lasti institucij EU v Republiki Sloveniji in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti, v lasti humanitarnih organizacij, javno dobro, razen nepremičnin oziroma njihovih delov, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije, izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti, letališke dejavnosti in dejavnosti bencinskih servisov, kulturni spomeniki, ki niso arheološka najdišča, naselbinski spomeniki in zavarovana kulturna krajina oziroma ki niso stanovanjske, poslovne, industrijske ali energetske nepremičnine ali kmetijske stavbe v skladu s tem zakonom; sakralni objekti in varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja. Zakon o davku na nepremičnine namreč sledi cilju pravične obdavčitve nepremičnega premoženja z zajemom čim širše davčne osnove in čim manj oprostitvami ob ustreznih davčnih stopnjah, zato so navedene oprostitve zgolj najožji nabor mednarodno primerljivih oprostitev tovrstnih dajatev. Glede oprostitve sakralnih objektov poudarjamo, da so davka oproščeni le verski objekti v ožjem smislu – cerkve, kapele, mošeje itd., torej stavbe ali deli stavb za opravljanje verskih obredov, če so slednji v lasti registriranih verskih skupnosti. Vlada RS je namreč v zvezi s tem zavzela stališče, da je glede na mednarodno ureditev odbavčitve teh objektov in glede na dejstvo, da ima večina teh objektov v RS status kulturnega spomenika, primernejša rešitev oprostitev le-teh." 2013-11-25 2013-09-20 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/4990 Ukinitev davka na izpuste ogljikovega dioksida "Predlagam ukinitev davka na izpuste ogljikovega dioksida. Ta davek se obračuna v ceni pogonskih goriv. Ne prinaša nikakršnih koristi za okolje. Prinaša pa višje stroške dela, prevoza, pridelave hrane, energije itd. S tem davkom se očitno financira program geoinženiringa in manipulacije z vremenom. Ogljikov dioksid ne povzroča globalnega segrevanja zemlje. Dokazano je namreč, da je globalno segrevanje popolna izmišljotina Ala Gora in lobijev okrog njega. Zemlja se preko izvedbe programa geoinženiringa, v katerega je vključeno med drugih tudi zastiranje sonca z umetnimi kemičnimi oblaki, pospešeno ohlaja. Ogljikov dioksid je sestavni del osnovnega naravnega življenjskega cikla: ljudje in živali ga izdihavajo, nato pa ga rastline uporabljajo za pomoč pri rasti; rastline v zameno sproščajo kisik, ki ga ljudje potrebujejo za preživetje. Davek na nekaj, kar je za živo naravo nujno potrebno, je popolno nepotreben in skregan z vsako naravno logiko, zato še enkrat predlagam njegovo ukinitev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/4992.txt Marjan Bizilj 3 4992 2013-10-09 3 2058 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Plačilo okoljske dajatve zaradi rabe goriv je splošni ukrep za internalizacijo eksternih stroškov obremenjevanja zraka z emisijami CO2, ki, kot ekonomski instrument, vpliva na zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijo CO2. Okoljska dajatev se plačuje zaradi rabe goriv, pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin. Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO2 je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv." 2013-11-12 2013-09-10 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/4992 Standardizacija hitrostnih ovir "Na slovenskih cestah in ulicah se pojavljajo hitrostne ovire vsemogočih oblik kot, da bi le ta bila stvar umetniškega izražanja in ne sledenje standardnim oblikam vozil. Posledica so odrgnjena podvozja, polomljeni izpuhi in močno skrajšana življenska doba vzmetenja. Na ta način se siromaši davkoplačevalce od katerih pričakujemo plačilo vseh mogočih davkov, istočasno pa lojalnost in zadovoljstvo z državo. To ne gre skupaj. Zato predlagam, da se predpiše standardni prerez hitrostne ovire (grbine), ki bo ob zapovedani hitrosti in polni obremenitvi vozila, še vedno dopuščala prevoz le te, brez posledic za podvozje vozila. Pri tem naj se upoštevajo tudi vozila, ki so spuščena in katerim je s homologacijo država pritrdila, da je njihova višina še sprejemljiva. Vse ostale oblike asfaltnih stvaritev pa naj se preverijo in po potrebi popravijo ali spremenijo. Veliko preveč oglatih in previsokih je namreč nastalo kot posledica čustvenega naboja zaradi posameznih divjakov, kateri so z absolutno prehitro vožnjo tam nekje morda povzročili nesrečo katere sicer nebi, tudi, če bi tam stala pol manjša grbina. Zaradi te jeze in pretiravanja smo kaznovani vsi, da o porabi bencina, dodatni onesnaženosti zraka v takšni ulici, izgubi časa na zaposlenega niti ne govorim. Če želimo postati učinkovita družba moramo upoštevati tudi takšne ""malenkosti"", divjake pa zaustavljati tako, da je učinek dosežen brez nepotrebne škodoželjnosti. Nenazadnje so te ovire cestni objekti, katerih oblika bi morala biti z zakonom strogo določena." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5007.txt Feniks 1 5007 2013-10-15 10 4046 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o cestah (ZCes-1) v 21. členu definira naprave in ukrepe za umirjanje prometa. Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem cestnega prometa fizično onemogoči vožnja s hitrostjo višjo od predpisane. Naprave in ukrepe za umirjanje prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil, oziroma je ugotovljeno večje število prekoračitev dovoljenih hitrosti in je zaradi tega ugotovljena dejanska ali potencialna nevarnost ogrožanja prometne varnosti udeležencev v prometu. Najpogosteje se izvajajo v urbanih območjih, v obmestnih centrih in vaseh ter v gosteje naseljenih obmestnih soseskah, torej po večini tam, kjer se mešata motorni in nemotorni promet. Ukrepi za umirjanje prometa se lahko izvajajo na cestnem omrežju, na samem vozišču ali s samim oblikovanjem vozišča. Pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju, je postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa obvezna. Fizične ovire za umirjanje prometa je potrebno ustrezno upravičiti, to pomeni, da jih ni možno postaviti zgolj na podlagi želje bližnjih stanovalcev, ampak se jih lahko namesti samo na podlagi predhodnih analiz (podatkov o večjem deležu stalnega neupoštevanja prekoračitev omejitve hitrosti v daljšem časovnem obdobju oz. podatkov o številu prometnih nesreč, itd…). Odločitev za izvedbo teh ukrepov mora biti strokovno utemeljena, prav tako izbira vrste ukrepa (v praksi se dogaja, da stanovalci želijo izvedbo točno določenega ukrepa, ne glede na to, da strokovno ni utemeljen oziroma da z njim ne bi bilo možno doseči ustreznega učinka). Na cestah se naprave in ukrepi za umirjanje prometa načrtujejo v skladu s tehnično specifikacijo TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki je izdana kot predpis na podlagi Odredbe o obvezni uporabi tehnične specifikacije (Uradni list RS, št. 21/00), ter Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 in 65/08), ki predpisuje uporabo montažnih fizičnih ovir za umirjanje prometa – grbin. Ukrepi za umirjanje prometa se lahko vzpostavljajo na podlagi: sistemskih ukrepov s katerimi se uredi promet za celotno naselje ali njegov del ob predhodni pripravi prometne ureditve; regulativnih ukrepov, ki predstavljajo niz prometnih pravil, ki jih definira Zakon o pravilih cestnega prometa, kar pomeni, da se postavi ustrezno prometno signalizacijo; optičnih in zvočnih opozorilnih naprav, katerih funkcija je opozarjanje voznikov, da se približujejo območju omejene hitrosti; grbin in ploščadi, ki so namenjene prisilnemu zmanjševanju hitrosti. Spadajo med ostrejše ukrepe za umirjanje prometa in se postavljajo tam, kjer se zahteva, da se s fizičnimi ovirami voznika prisili, da zmanjša hitrost vožnje. Grbine se uporablja na cestah v stanovanjskih naseljih z manjšo gostoto prometa ter na cestah, kjer ni rednih prog javnega potniškega prometa. Njihova izvedba je prepovedana na glavnih in regionalnih cestah ter cestah z večjim podolžnim sklonom kot 8 %. Gre za učinkovit in cenovno sprejemljiv ukrep. Slabost je neudobna vožnja, poveča se hrup in zaradi zaviranja tudi onesnaženost zraka, estetsko so neprimerne, ne dopuščajo normalnega odvijanja vseh vrst prometa, prav tako predstavljajo oviro pri vzdrževanju ceste v zimskem času. Ploščadi se porabljajo v glavnem v križiščih z veliko koncentracijo pešcev, na vhodih v stanovanjske predele in na ravnih odsekih cest. Učinkovito znižujejo hitrosti, izboljšajo varnost za pešce in kolesarje. Slabost je, da je ta rešitev relativno draga - odvisno od vgrajenega materiala, poveča se hrup in zaradi zaviranja tudi onesnaženost zraka. Učinkovitost je manjša od grbin; zožitve vozišča in razmejitve smernih vozišč s katerim se zmanjšajo vozne hitrosti in pridobijo nove površine, ki se jih lahko nameni pešcem in/ali kolesarjem. Zoževanje vozišča ima kontinuiran vpliv na umirjanje prometa. Nedvomno so osnovni kriteriji za določitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa funkcija ceste, hitrost vožnje ter prometni pogoji. Kot dodatni kriteriji pa vplivajo še širina vozišča z ureditvami ob cestišču, lega ceste v prostoru, struktura vozil (avtobusni in tovorni promet) hrupna obremenitev, zamude pri vožnji interventnih vozil, vzdrževanje cest ter urbanistični pogoji. Vsaka naprava ali ukrep za umirjanje prometa ima svoje prednosti in slabosti. Kateri izmed ukrepov bo uveden je odvisno od različnih dejavnikov, vedno pa mora biti to stvar predhodne strokovne presoje. Kljub vsemu pa se morajo vsi udeleženci cestnega prometa zavedati, da varnosti ni možno zagotavljati samo s tehničnimi rešitvami in da je zagotavljanje varnosti sistem, v katerem je zelo pomembno spoštovanje prometnih pravil." 2015-12-15 2013-09-16 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/5007 Uvedba UTD "Že nekaj desetletij je stara ideja univerzalnega temeljnega dohodka. Je zanimiva vendar ji nekaj manjka, da bi bila uravnotežena. Zato predlagam uvedbo UNIVERZALNEGA TEMELJNEGA DELA. Smatram, da bi vsak za delo zmožen državljan moral delati vsaj ŠTIRI ure, -ker bi na ta način prispeval svoj delež družbi kot to počnejo tisti, ki imajo službo ali drugo dejavnost iz katere plačujejo delovanje države. -ker bi tako ostali v ""igri"". O težavah brezposelnih je veliko napisanega. Tudi to, da se s časom navadijo vegetirati v bednih pogojih in jih ponovna zaposlitev straši. Tako bi ostali povezani z delom in ljudmi. -ker je prav, da vsak delazmožen prispeva po svojih močeh -ker obstajajo posamezniki, ki so si izgradili svoj mali svet v katerem parazitirajo na starših, starih starših in prijateljih. Starši se jim ne uprejo zaradi občutka krivde, ker so ""vzgojili"" takšnega posameznika pa tudi zato, ker nočejo prizati, da je del problema doma. Nekateri posamezniki pa so tudi nasilni zaradi česar jim starši popuščajo. -ker ima čisto vsak posameznik finančne potrebe in seveda tudi porabo, saj ne živi od zraka. Torej ima tudi dohodke. Neobdavčene seveda. -ker obstajajo posamezniki, ki sicer delajo nič pa ne prispevajo. Štiri ure dela na dan bi vsaj pri nekaterih povzročilo tehtanje ali morda ne bi bilo bolje poiskati drugo, prijavljeno delo, ki bolj ustreza njihovim potrebam -ker bi to naredilo univerzalni temeljni dohodek veliko bolj pošten do tistih, ki so že polno zaposleni -ker je dela dovolj. Naše ulice so zaraščene, pozimi polne snega, jeseni listja. Marsikatera površina je neurejena. Fasade so potrebne barvanja, potrebujemo bolj zdravo pridelana živila, itd, itd, itd. -ker bi iz določenih del lahko nastala podjetja -ker bi do uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka ponudili vsaj nek dohodek tistim, ki so sedaj brez dela in dohodka -ker v naravi ne preživi nobeno bitje, ki ne dela za svoj obstoj. Ljudje sočutno pomagamo nemočnim in tako naj tudi ostane. Ostali naj stopijo bliže in dvignejo svoj del bremena. Veseli bomo njihove pomoči pa čeprav le štiriurne." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5030.txt Feniks 5030 0 201 Neustrezen Prosili za dopolnitev predloga 2013-09-16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5030 Vračilo DDV-ja za nakup vozila namenjenega velikim družinam. Ob nizkih stopnjah DMV-ja pri vozilih, ki so primerna za družine s tremi ali več otroci predlagam, da se tem družinam olajša nakup primernega vozila z obračunom DDV-ja. Družinski proračun omenjenih družin bi veliko pridobil, proračun RS pa ne bi bil v veliki izgubi. Če predpostavimo, da je bilo ob popisu 2001 v Sloveniji približno 38.000 velikih družin (po podatkih SiStat-a) in da morajo se družine sedaj zaradi lažje dostopnosti v veliki meri posložujejo nakupa rabljenih vozil, potem centralni proračun ob uvedbi vračila DDV-ja ne izgubi veliko. Prav tako, bi bilo smiselno ceno vinjet za vozila namenjena družinskim prevozom, kljub preseženi višini 1,3m nad prvo osjo, določiti na 110€. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5031.txt Jernej Jančič 17 5031 2013-10-16 2 2573 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Oprostitve plačila DDV so predpisane z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS. št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12; v nadaljevanju ZDDV-1 ), ki v celoti upošteva zavezujoči pravni red EU na tem področju. Glede obsega oprostitev plačila DDV je tako potrebno upoštevati ureditev, ki je določena z Direktivo o DDV, ki predpisuje, za katere kategorije blaga in storitev morajo oz. lahko države članice predpišejo oprostitev plačila DDV. Zunaj tega okvira oprostitve ni mogoče predpisati. Dodatne oprostitve plačila DDV tako tudi ni mogoče predpisati glede na to komu je dobava blaga ali storitev namenjena, saj bi se s tem rušilo osnovno načelo davčne nevtralnosti in enakopravnosti davčnih zavezancev." 2013-11-08 2013-09-17 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5031 Vinjeta Mislim ,da je nepoštena kategorizacija vozil za vinjeto,sem lastnik kombi vozilo R Trafic s katerim prevažam invalida in padem v višje kategorijo,lastniki terenskih vozil ,ki imajo zadaj keson in padejo pod tovorna vozila,pa se ne štejejo zraven.Poleg tega pa privarčujejo že pri zavarovanju saj ne plačajo po kw ampak kot tovorno vozilo.To so vozila novodobnih bogatašov npr: Toyota Hilux,Ford Ranger,Nissan Navara,Mitsubishi L200 itd.. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5051.txt roxy5 5051 0 1715 Neustrezen podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5042 2013-09-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5051 Pavšalizacija "Vladi predlagam, da namesto davčnih blagajn uvede pavšale. Zdi se, da vlada to možnost ignorira in stremi k uvedbi davčnih blagajn, kljub temu, da je pavšalizacija precej učinkovitejša ter prinaša dodatne pozitivne učinke (omejitev sive ekonomije, predvidljivost davčnih dohodkov, omejitev nelojalne konkurence, poenostavitev poslovanja) v primerjavi z davčnimi blagajnami. Kako lahko davčna blagajna koristi v primeru, ko račun sploh ni bil izdan? Še vedno obstaja ogromno dejavnosti, v katerih se račun v večini ne izda. Po mojih informacijah, se pavšalizacija uspešno uporablja v sosednji Avstriji in še kje. Se avstrijski sistem ne zdi dovolj dober, da bi se bilo vredno zgledovati po njem? Pričakujem odgovor, zakaj vlada preferira davčne blagajne in kakšne so po njenem mnenju prednosti davčnih blagajn pred pavšali. V izogib nekonstruktivnim komentarjem, ki so se na to temo že pojavljali, pa še to. Uvedba pavšalov ni (oz. ne bi bila) noben dodatni davek, ampak le drugačna oblika davka na promet, ki ga podjetnik ali podjetje tako ali tako plačuje že sedaj. Razlika je le v tem, da eni računov ne izdajajo, s tem ne plačujejo davka, njihove storitve so zato lahko cenejše in tako predstavljajo nelojalno konkurenco tistim, ki davke plačujejo. Za podjetja in podjetnike, ki davek plačujejo dosledno že sedaj, bi davčno breme lahko bilo celo nižje, kot je sedaj, saj bi država lahko pobrala nižji odstotek prihodkov, nabrala bi pa vseeno več, saj bi pobrala od vseh." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5061.txt cart 7 5061 2013-10-22 10 1463 Nezadostna podpora 2013-09-23 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5061 Dopolnitev Zakona o davku na nepremičnine "Glede na to, da so podatki o nepremičninah namerno ali nenamerno zelo pomanjkljivi, saj je med drugim veliko lastnikov dve in tri etažnih stanovanjskih hiš prijavilo le po eno etažo in glede na to, da v predlogu zakona ni sankcij niti ni obveznosti plačila za nazaj v primeru ugotovljenih manj prijavljenih nepremičnin, predlagam: - da se zakon dopolni s sankcijami za neprijavljene nepremičnine ali dele nepremičnin - in da se zakon dopolni s plačilom davka za nazaj za navedene primere. Predlog utemeljujem s tem, da ste dolžni zagotoviti skladnost popisa z dejanskim stanjem in s tem, da če je v zakonu določeno vračilo davka v primeru, da je popisanega premoženja več od dejanskega, potem je vsekakor nujno, da je predpisano plačilo davka za nazaj v obratnem primeru." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5067.txt Viktor-P 2 5067 2013-10-22 4 2272 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Nedavno sprejet Zakon o davku na nepremičnine, ki uvaja nov koncept obdavčitve nepremičnega premoženja v Republiki Sloveniji, med drugim določa tudi kazenske določbe za primere kršitve tega zakona oziroma zakona o evidentiranju nepremičnin. Tako se za primere, ko zavezanec stori prekršek s tem, da v register nepremičnin oziroma v evidenco trga nepremičnin ne sporoči popolnih in pravilnih podatkov o nepremičninah ter njihovih lastnostih oziroma o dejstvih, relevantnih za obdavčitev (npr. evidentiranje najemnega pravnega posla), predpisuje izrek globe. Višina globe znaša od 2.000 do 10.000 evrov, če prekršek stori zavezanec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, nadalje od 1.000 do 4.100 evrov, če prekršek stori odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in nazadnje od 200 do 1.200 evrov, če prekršek stori zavezanec – fizična oseba. Zakon o davku na nepremičnine uvaja tudi možnost obdavčitve nepremičnin, ki na presečni datum (1. januar odmernega leta) izpolnjujejo pogoje za določitev nepremičnine v register nepremičnin, čeprav na ta dan niso bile določene. Za takšne nepremičnine se določa, da se poleg njihove določitve v registru nepremičnin evidentira tudi podatek o letu, ko so izpolnjevale pogoje za določitev v register nepremičnin, davčnemu organu pa omogoči odmero davka za vsako preteklo leto po stopnjah, ki so za nepremičnino veljale v posameznem letu, vendar največ za preteklih pet let. Opisana možnost zakonsko ni predvidena za primere, ko je posamezna nepremičnina sicer določena v registru nepremičnin, vendar so zanjo evidentirani napačni podatki. Takšna možnost je z izvedbenega vidika praktično neizvedljiva." 2013-11-25 2013-09-23 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/5067 Davek "Predlagam da ljudje, ki imajo dohodek manjši od 500 € na mesec, ne morajo plačevati davek pri odpiranju s.p.ja v primeru da niso nič zaslužili- ker itak ne morejo. Za ene to namreč pomeni nezmožnost odpiranja nasploh, ker je v samemu začetku težko najti stranke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5069.txt Izbrisan Uporabnik 24 4 5069 2013-10-22 5 636 Nezadostna podpora 2013-09-23 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/5069 Cena vinjete glede na višino porabe goriva oz. glede na okoljsko škodo "Predlagam vladi, da se cena vinjet oblikuje glede na višino porabe goriva posameznega vozila oz. glede na okoljsko škodo, ki jo posamezno vozilo povzroči v primeru vožnje. Recimo uvedba razredov porabe goriva oz. izpuste CO2 (od-do) in glede na te razrede cene vinjet. Primer: www.volkswagen.si/svetovanje_nakup/priro_nik_o_var_ni_porabi_goriva_in... Z mojim predlogom bi bili na boljšem predvsem tisti državljani, ki imajo slabše avtomobile in so okvirno revnejši, ter jih bo nova predlagana cena vinjet s strani vlade najbolj obremenila. Razmerje bi lahko postavili recimo v 5 razredih: od 50 EUR za tista vozila, ki ustvarijo najmanj CO2, do 500 EUR za tista, ki ustvarijo največ CO2. Tako bi plačali več za vinjeto predvsem tisti, ki imajo vozila, ki porabijo veliko goriva in proizvedejo veliko CO2 in so neredko dražja, manj pa tisti, ki že itaq težko plačajo in imajo okvirno slabša vozila, ki proizvedejo manj CO2. Podoben kriterij kot pri davku na vozila, na primer: cekin.si/clanek/davki/katere-avtomobile-bo-novi-davek-podrazil.html Ceno vinjet bi torej lahko vezali na porabo goriva oz. izpuste CO2 posameznega vozila, neglede na to ali bi z zbranimi sredstvi obnavljali ceste ali ne. Sedanji predlagan ukrep vlade vzpodbuja to, da se proizvaja avtomobile nižje višine in obremenitve na cesto. Moj predlog vzpodbuja precej več kot le to: Imel bi vsaj 5 bistvenih prednostnih posledic: 1. Posamezniki bi dodatno stremeli v nakup vozil, ki imajo čim manjšo porabo goriva, s tem osebno privarčevali pri nakupu goriva 2. Proizvajalce in prodajalce vozil bi dodatno vzpodbudili, da stremijo k proizvodnji in prodaji vozil z majho porabo 3. Slovenija bi ustvarila manj izpustov in tako plačala manj okoljskih penalov 4. Zaradi manj izpustov bi se izboljšal zrak v mestih oz. v okolju, kar bi vpivalo na zdravje in počutje prebivalstva 5. Vzpodbudili bi kupovanje električnih avtomobilov ipd, ki bi lahko padli v najnižji razred porabe in cene vinjet; družba pa bi s tem postajala nizkoogljična, kar jo zavezujejo različne obstoječe mednarodne pogodbe. Oz. cene vinjet za električne avtomobile ipd, bi eventuelno dorekli. lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5073.txt anekdota 10 5073 2013-10-23 19 2267 Nezadostna podpora 2013-09-24 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/5073 Hitrejsi postopek za pridobivanje socialne pomoci! "Predlagam, da se pohitri postopek za pridobitev socialne pomoci, saj nekdo, ki dobi zaposlitev samo za 1 mesec in mu ne podaljsajo pogodbe, mora cakati se skoraj par tednov, da dobi sploh placo, ce jo bo sploh dobil, zato je treba nujno jim takoj omogociti, da se takoj prijavijo na zavod in cimprej dobijo socialno pomoc. Ko dajo vlogo za socialno pomoc bi morali NUJNO DOBITI POTRDILO, da so dali vlogo, ker sedaj se sploh ne ve kam gre tvoja vloga in socialno moras dobiti nakazano najkasneje 15 dni po dani vlogi, ne pa sele cez kaksen mesec ali mesec in pol. Prav tako mora clovek dobiti polno socialno pomoc, tudi, ce mu delodajalec nakaze placo, saj clovek je moral en meseci delati in si zasluziti to placo in to ne sme biti izgovor, da mu socialna ne pripada ali, da je zato nizja. Ljudje so morali marsikje se prej zadolziti, da so lahko sploh preziveli in potem, ko prejemejo denar od kaksnih prejsnjih kreditov ali tozb, vi smartrate to kot nek dodaten dobicek? Ne, socialna mora biti enaka za vse ljudi!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5077.txt Anti NWO 13 5077 2013-10-23 0 1379 Nezadostna podpora 2013-09-24 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5077 Patentni urad /intelektualna lastnina "PROSIM, če se bi, čimprej, uvedlo da bi prejemniki socijalne pomoči bii oproščeni od plačanja začetnih začetnih stroškov pri patentnemu uradu, če imajo idejo za nov, funkcionalne in komercijalen izdelek, pri začetni prijavi patenta/modela. Stroški prijave NISO VISOKI, kljub temu, prejemniki socijalne pomoči si to težko privoščijo ali sploh en zmorejo. Če se bi postopkom ugotovilo, da je izdelek res originalen, patentni zavod ali katerakoli druga institucija, ki se s tem ukvarja lahko bi postala avortmatsko solastnik in tako pokrila začetne stroške, ker bi začetni del raziskovanja originalnosti izdelka v bistvu ""delala zastonj"". Če se pač izdelek ne bi izkazal kot originalen, v Slovenij ima zelo VELIKO PROSTOVOLJNEGA DELA, prejemniko socijalne pomoči praviloma NISO PRETIRANO IZVEDNI, tako da s tem postom res prosim da se v tem primeru prejemnikom socijalne pomoči ta ( ne veliki!) strošek oprosti! Na ta način bi vsaj nekateri, dovolj izvedni, lahko pomagali sebi, pa tudi cei skupnosti. Problem je v tem da se ne more začet. Če bi pa prišlo do tega, da bi prejemniki socijalne pomoči začeli to ugodnost izkoriščat, lahko se bi po potrebi uvedle dodatne mere. Prosim, dobro razmislite o predlogu! HVALA!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5088.txt Izbrisan Uporabnik 24 2 5088 2013-10-24 0 673 Nezadostna podpora 2013-09-25 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5088 Sporoči davčno utajo! "Predlagam, da se v slovenski zakonodaji uredi, da je fizična ali pravna oseba oproščena določenega dela davka (pri davčni napovedi), če ugotovi in državnim organom sporoči nepravilnost s področja davčnih utaj. Če je posledica prijave več denarja v državni blagajni, je prav da ima prijavitelj nakaj malega od tega. Učinek: vsi bi bili bolj pozorni na izdajanje in prejemanje računov, pravilnost izpisanih računov in prijavo premoženja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5095.txt trdoleska 12 5095 2013-10-29 21 3397 Nezadostna podpora 2013-09-30 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/5095 Voda javna lastnina "Predlog dajem v ponovno obranavo ker sem dobil enak odgovor kot vedno da je obstoječe stanje v redu, Predlagam da postane voda brezplačna za gospodinstva saj so pri nas v našem kraju in tudi drugod po sloveniji naši starši,dedki,babice sami kopali jarke za cevi in so tudi odkupili števec za vodo,sedaj moramo pa še celo števnino plačevati,in razne nesmiselne prispevke državi in občini ki si vedno izmišlja nove davke. sedaj pa kumunalna podjetja vse na debelo zaračunavajo vzdrževanje itd..,celoten sistem vodovodnega omrežja je pa v čedalje slabšem stanju in ga sploh ne obnavljajo, ampak samo molzejo naš denar za sebe,in lepo živijo na naš račun samo poglejte si kakšne avtomobile imajo v upravah in kako so si uredili poslovne prostore. Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas? Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010) občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Občina mora imeti, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje načina opravljanja gospodarskih javnih služb (Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP), način opravljanja vsake obvezne občinske gospodarske javne službe zakonito predpisan v občinskih odlokih. V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je lokalna skupnost dolžna zagotavljati obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja v obliki režijskih obratov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij na predpisan način. Zakon o varstvu okolja (ZVO–1, Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl.US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO - 1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) v 149. členu določa, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba. Določa tudi, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, infrastruktura lokalnega pomena. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju uredba) je pripravljena na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja in določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer med njimi tudi za oskrbo s pitno vodo. Cena izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja ceno javne infrastrukture, dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe. Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne službe. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe (variabilni del cene). V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat), potrdi pa jo pristojni občinski organ. Predlagana cena se imenuje predračunska cena. Občina obravnava elaborat o oblikovanju cene in določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in objavi cenik, ki vsebuje potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Potrjena cena, znižana za morebitno subvencijo, je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno v skladu s prilogo 2. Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine, mora za razliko oblikovati subvencijo iz svojega proračuna. Glede na navedeno smo mnenja, da je veljavna normativna ureditev ustrezna." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5107.txt peter i 5107 0 238 Neustrezen predlog je že bil obravnavan in je prejel odziv pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4620 2013-09-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/5107 Višje vinjeta tudi za terenska vozila Terenska vozila SUV, in terenska vozila z kesonom ,ki so registrirana kot tovorna vozila, lahko imajo skupno maso vozila 3500kg in še lahko vlečejo prikolico s skupno maso 3500kg,kar pomeni ,7000kg mase avto in prikolica in še vedno plačajo vinjeto kot osebni avto.Ta vozila bi morala plačat višjo vinjeto? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5111.txt roxy5 2 5111 2013-11-01 4 1796 Nezadostna podpora 2013-10-03 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/5111 Voda javna lastnina "Predlog dajem v ponovno obranavo ker sem dobil enak odgovor kot vedno da je obstoječe stanje v redu, Predlagam da postane voda brezplačna za gospodinstva saj so pri nas v našem kraju in tudi drugod po sloveniji naši starši,dedki,babice sami kopali jarke za cevi in so tudi odkupili števec za vodo,sedaj moramo pa še celo števnino plačevati,in razne nesmiselne prispevke državi in občini ki si vedno izmišlja nove davke. sedaj pa kumunalna podjetja vse na debelo zaračunavajo vzdrževanje itd..,celoten sistem vodovodnega omrežja je pa v čedalje slabšem stanju in ga sploh ne obnavljajo, ampak samo molzejo naš denar za sebe,in lepo živijo na naš račun samo poglejte si kakšne avtomobile imajo v upravah in kako so si uredili poslovne prostore. Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas? Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Skladno z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010) občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Občina mora imeti, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja področje načina opravljanja gospodarskih javnih služb (Zakon o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 – ZZLPPO in 127/2006 – ZJZP), način opravljanja vsake obvezne občinske gospodarske javne službe zakonito predpisan v občinskih odlokih. V skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah je lokalna skupnost dolžna zagotavljati obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja v obliki režijskih obratov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij ali z dajanjem koncesij na predpisan način. Zakon o varstvu okolja (ZVO–1, Uradni list RS, št. 39/06 - UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - Odl.US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO - 1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) v 149. členu določa, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba. Določa tudi, da so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb, infrastruktura lokalnega pomena. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju uredba) je pripravljena na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja in določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer med njimi tudi za oskrbo s pitno vodo. Cena izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe je sestavljena iz treh delov, in sicer dela, ki predstavlja ceno javne infrastrukture, dela, ki predstavlja ceno izvajanja storitev posamezne gospodarske javne službe, in dela, ki predstavlja okoljske dajatve, če so te predpisane. Občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe. Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjena uporabnikom storitev gospodarske javne službe. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe (variabilni del cene). V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: Ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat), potrdi pa jo pristojni občinski organ. Predlagana cena se imenuje predračunska cena. Občina obravnava elaborat o oblikovanju cene in določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in objavi cenik, ki vsebuje potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. Potrjena cena, znižana za morebitno subvencijo, je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno v skladu s prilogo 2. Cena posamezne storitve javnih služb med uporabniki ali skupinami uporabnikov ne sme biti različna, kadar imajo uporabniki storitve posamezne gospodarske javne službe v posamezni občini istega izvajalca. Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča plačila celotne najemnine, mora za razliko oblikovati subvencijo iz svojega proračuna. Glede na navedeno smo mnenja, da je veljavna normativna ureditev ustrezna." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5115.txt peter i 5115 2 306 Neustrezen "predlog je že bil obravnavan in je prejel odziv pristojnega ministrstva Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4620" 2013-10-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/5115 Vožnja na intervencijo - prostovoljni gasilci, gorski reševalci "V Sloveniji večino nalog s področja zaščite in reševanja opravijo gasilci. Razen nekaterih večjih mest (tam so organizirane poklicne enote) to nalogo opravljajo PROSTOVOLJNI gasilci. Kaj vse je potrebno preden prostovoljni gasilec izvozi na požar, prometno nesrečo itd. z gasilskim vozilom pa je seveda mnogim nepoznano. Pri tem gre seveda izpostaviti pot, ki jo prostovoljni gasilec opravi s svojim osebnim vozilom. Konkretni predlog se nanaša na dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa, ki bi vozila in vožnjo prostovoljenih gasilcev, gorskih reševacev itd. na intervencijo ustrezno opredelil in tudi označil. Pri tem seveda ne mislim uporabo modre luči na osebnih vozilih temveč podobno rešitev, kot jo izvajajo države, katerih urgentne in reševalne službe temeljijo na prostovoljnem delu. Kot primer podajam rešitev iz Nemčije, kjer gasilec ob vožnji od doma, službe itd. v gasilski dom na streho vozila namesti ustrezno oznažbo in s tem do določene mere opozori nase soudeležence v prometu. http://www.feuerwehr-verden.de/images/dachaufsetzerneu.jpg" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/513.txt slatnik 5 513 2010-03-27 2 5390 Nezadostna podpora 2010-02-26 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/513 prepoved postavljanja hitrostnih ovir in zamenjava s stacionarnimi radarji "Predlagam vladi, da v zakonodajo uvede prepoved postavljanja hitrostnih ovir (grbin) in postopno odstranitev že postavljenih. Predvsem naj se čim prej odstrani nestandardne previsoke ovire in nerazukno gosto postavljene ovire. Ugotavljam, da je v Sloveniji (najbolj pa v Ljubljani) ogromno umetnih grbin. Toliko jih nisem videl nikjer na svetu. Postavitev je prepuščena iniciativi lokalnih skupnosti. S preštevilnimi grbinami vsi vozniki (ne samo divjaki) uničujemo avtomobile. Na grbinah se uničujejo amortizerji tudi če jih prevoziš z 10km/uro, da ne govorim o previsokih grbinah, na katerih marsikatero vozilo podrsa. Zlasti so na udaru nizki in dolgi avtomobili, zglobni avtobusi, vozila za prevoz tovora. Grbine povzročajo velike preglavice bolnikom, invalidom, staršem z majhnimi otroki. Grbine upočasnjujejo tudi intervencijska vozila; gasilce, reševalce ... Na ključnih mestih bi grbine nadomestili z videonadzorom (radarji) in opozorilnim znakom. S tem bi promet ravno tako upočasnili, izognili pa bi se zgoraj naštetim težavam. Kaznovani bi bili le nevestni vozniki. Eventuelne kazni bi polnile proračun, omogočale preventivne akcije in financirale nadaljnje zamenjave grbin za videonadzor." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5134.txt znalček 7 5134 2013-11-20 8 4039 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor V skladu z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) je upravljavec ceste odgovoren za varen in nemoten potek prometa. Upravljavec ceste varnost udeležencev cestnega prometa zagotavlja med drugim tudi z napravami in ukrepi za umirjanje prometa. Postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa je pravno regulirana, in sicer to področje ureja 21. člen Zakona o cestah kot tudi tehnična specifikacija TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa. Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu fizično onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste. Naprave in ukrepe za umirjanje prometa je dovoljeno izvesti le na delih cest skozi naselja, kjer z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi o projektiranju cest ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil. Ovire morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno). Postavitev naprav oziroma izvedba ukrepov za umirjanje prometa je obvezna pred vzgojno varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi objekti, ob katerih je zaradi specifične populacijske strukture udeležencev zahtevano zmanjšanje dovoljene hitrosti v naselju. Kot je razvidno iz zgoraj navedenega je postavitev fizičnih ovir na vozišču ceste ustrezno pravno regulirana, zlasti iz razloga, da upravljavci cest ne bi postavljali hitrostnih ovir, ki bi lahko predstavljale nevarnost za udeležence cestnega prometa. Zato so z zgoraj navedeno tehnično specifikacijo predpisani načini izvedbe kot tudi dimenzije posamezne hitrostne ovire, ki so odvisne od načina njihove izvedbe (trapezna oblika, sinusoidna oblika, ploščad trapezne oblike). Zavedamo se dejstva, da se v praksi dogajajo primeri, ko izvedba hitrostne ovire ni v skladu z zgoraj navedenimi predpisi, zato je potrebno v takih primerih na sporno postavitev opozoriti upravljavca ceste, če pa ta ne ukrepa ali noče ukrepati pa zadevo naznaniti pristojnemu inšpekcijskemu organu, in sicer, če gre za občinske ceste občinskemu inšpekcijskemu organu, pristojnemu za ceste, če gre pa za državne ceste pa Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor. Glede na navedeno ocenjujemo, da je predlog glede prepovedi postavljanja hitrostnih ovir iz prometno varnostnega vidika nesprejemljiv, saj se ta ukrep umirjanja prometa uporabi v skrajnem primeru, torej v primerih, ko z ostalimi ukrepi (večji nadzor prometa, meritve hitrosti z radarji, omejitve hitrosti s prometno signalizacijo, ipd.) ni mogoče doseči želenega učinka, ki se kaže v spoštovanju predpisane oziroma s prometnim znakom omejene največje dovoljene hitrosti vozil. Gre za ukrep s katerim učinkovito zagotavljamo varnost vseh udeležencev cestnega prometa, še zlasti najranljivejših skupin kot so otroci, starejše osebe, invalidi, kolesarji in podobno." 2013-12-04 2013-10-22 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/5134 kazen na metanje odpadkov in cigaretnih ogorkov na ulicah Vladi predlagam, da uvede zakon in stroge kazni na metanje odpadkov in cigaretnih ogorkov na tla (in ne samo za metanje skozi okno pri vožnji, za kar že obstaja kazen), saj to ne prispeva dovolj k čistemu javnemu prostoru, kar pa je eden od osnovnih pogojev za dobro kvaliteto življenja ljudi in tudi odraz naše mentalitete, ki se očitno lahko izboljša le s kaznijo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/514.txt čistoča 0 514 2010-03-30 9 5363 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Najprej je potrebno poudariti, da je ravnanje z odpadki v pristojnosti lokalnih skupnosti, v kolikor ne gre za nevarne odpadke. Kot že predlagatelj ugotavlja, je odmetavanje odpadkov urejeno v posebnem členu Zakona o varnosti cestnega prometa, kjer je zakonodajalec v tretjem odstavku, 113. člena določil: ""Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti."" In za navedeno kršitev predvidel tudi globo v osem odstavku, istega člena: ""Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena."" Nadaljnja obravnava predloga ni potrebna, saj je urejanje ostalih površin, ki ne sodijo v t. i. cestno infrastrukturo, v skladu z navedbo v uvodu, v pristojnosti občin, ki to urejajo v svojih občinskih odlokih. Naj za primerjavo navedemo dva nedavno sprejeta odloka: Odlok o javnem redu in miru v Občini Tabor (objavljen 5. 3. 2010) in Odlok o javnem redu in miru v Občini Slovenske Konjice (objavljen 30. 12. 2009). Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov tovrstnega področja ne ureja. Ker iz predloga zakonske ureditve ni razvidno iz katerega lokalnega okolja je predlagatelj, ni moč preveriti ali je konkretna lokalna skupnost v svojem odloku uredila navedeno področje." 2010-03-30 2010-02-26 32 https://predlagam.vladi.si/predlog/514 Parkiranje službenih vozil Mirujoči promet - parkirana vozila, so vedno večji problem v vseh krajih. Prevozna sredstva podjetij ali podjetnikov, so njihova osnovna sredstva, tako kot drugi stroji in naprave, ki jih uporabljajo v zaprtih prostorih. Prav bi bilo, da podjetniki puščajo svoja prevozna sredstva na svojih ozemljih. V praksi vidim, da na javnem parkirišču stoji parkiranih več vozil istega podjetnika, druga osebna vozila pa so puščena na neustreznih prostorih http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5151.txt Ivan Peter Benko 5 5151 2013-11-26 7 2344 Nezadostna podpora 2013-10-28 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5151 Prepoved zastonjskega dela razen za socialno ogrožene. "Predlagam, da se prepove vse vrste in oblike zastonjskega dela, razen dela za socialno ogrožene. Brezplačno delo namreč krši človekove pravice v tej meri, da je večina takega dela posledica dejstva, da se plačljivega dela ne dobi, delodajalec pa do takih delavcev nima nikakršnih obveznosti. Poleg tega, da tak način dela meji na suženjsko delo, se lahko smatra tudi kot delo na črno. V državno blagajno se namreč ne nateka davek tega dela in ga lahko smatramo kot sivo ekonomijo. Delo, ki ni plačano je tudi brez konkurence pri ostalih ponudnikih dela in gladko ignorira vse konkurenčne klavzule." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5160.txt mmar 11 5160 2013-11-15 12 717 Nezadostna podpora 2013-10-17 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5160 Olajšave za investicije pri plačilu davka na nepremičnine "Obstoječi predlog zakona za obdavčitev nepremičnin je v sedanji obliki popolnoma nestimulativen za lastnike objektov. Glede na to, je osnova za davek, vrednost nepremičnime, bo vsak stremel h temu, da bo vrednost nepremičnine čim nižja. Kar pa je z vidika investicij popolnoma nestimulativno. Vestni lastniki, ki svoje objekte vzdržujejo in obnavljajo pa bodo ""nagrajeni"" s tem, da bo vrednost nepremičnine višja in s tem tudi obdavčitev. Poleg tega, kot vsi vemo, je v gradbeništvu veliko t.i. sive ekonomije in dela na črno. Od zidarjev, krovcev, pleskarjev, keramičerjav do različnih instalaterjev. Vse več pa je tudi vrtalcev, ki pridejo v soboto dopoldne, naredijo vrtino, poberejo gotovino in jih v nedeljo več ni. Investitorji zaradi splošne slabe finančne situacije veliko investicij plačajo v gotovini in se s tem izognejo plačilu DDV-ja. Včasih se je z vlaganjem v nepremičnine lahko zmanjšalo davčno osnovo za dohodnino. Zato predlagam, da se uvede določena višina olajšave pri plačilu davka za tiste, ki vlagajo v svojo nepremičnino. Pogoj za zmanjšanje osnove bi bil, da tisti, ki želi zmanšati davčno osnovo, predloži originalni račun izvajalca in potrdilo o plačilu. Moj predlog za olajšave so 3 različne stopnje olajšav, ki so odvisne od višine investicije: Posebna kategorija - energetska sanacija zasebnih in javnih objektov Lastniki, ki svoj objekt energetsko obnovijo in pridejo na obnovljiv vir ogrevanja si s tem zmanjšajo stroške vzdrževanja, nove fasade pripomorejo h lepšemu izgledu okolice, poleg tega pa prispevajo h čistejšemu okolju. Običajne investicije v energetsko sanacijo se za družinsko hišo giblje med 10.000,00 in 25.000,00 € kar je med 950,00 in 2.375,00 plačila DDV-ja, ki danes pogosto ostane neplačan. Ker je vrednost obnovljenega objekta višja, bodo plačali več davka. Zato predlagam, da se jih vsaj za 7 let oprosti plačila davka, saj so že z svojo investicijo veliko prispevali. Pogoj za oprostitev bi bili predloženi računi, potrdilo o plačilu in izdelana energetska izkaznica. Zneski so povsem informativni, vsekakor pa bi morali biti nastavljeni tako, da se investiotorju bolj spača vzeti račun , kot plačati ""v gotovini."" Kar je tudi prav, da se država financira iz pobranega DDV-ja in ne iz dodatnih obdavčitev. Posledice take olajšave bi bile vsaj tri: Da pa bi bila takšna ureditev poštena tudi do tistih, ki so v svoje objekte vlagali letos ali v zadnjih letih, pa bi lahko uveljavljali olajšavo za posege opravljene v zadnjih 3-5 letih. Seveda pod pogojem, da imajo za to shranjene račune." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5173.txt Geosonda 2 5173 2013-11-20 11 4625 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Državni zbor je 15. novembra 2013 sprejel Zakon o davku na nepremičnine, ki je začel veljati s 1. januarjem 2014, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 101/2013 z dne 9.12.2013. Z uveljavitvijo zakona bodo končana dolgoletna prizadevanja za sistemsko ureditev tega področja in odpravljene neenakopravne obravnave istovrstnih nepremičnin. Tako bodo vsi subjekti postavljeni v enakopraven položaj. Zakon vzpostavlja sistemski dolgoročni ukrep, s katerim se celovito posodablja sistem obdavčitve v Sloveniji in odpravljajo pomanjkljivosti, medsebojna neusklajenost in različne pravne podlage obstoječega sistema. V zakonu se ureja, da se odmera davka enotno veže na centralno evidenco - register nepremičnin, kot davčno osnovo določi posplošeno tržno vrednost, ugotovljeno s sistemom množičnega vrednotenja za vse nepremičnine enotno ter enotno določi tudi zavezance, davčne stopnje, oprostitve in olajšave. Glede davčne osnove je določeno, da se za stanovanjske nepremičnine prehodno, za leto 2014, kot davčna osnova upošteva 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti in za leto 2015 90 % posplošene tržne vrednosti in s tem za socialno najbolj pomembno vrsto nepremičnin omogoči postopen prehod na v povprečju višjo obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, ki se pričakuje z uvedbo davka na nepremičnine. Vlada sistematično spodbuja interes davčnih zavezancev, da za kupljeno blago in storitve zahtevajo račun, tako ima tudi kampanja boja proti sivi ekonomiji geslo ""Vklopi razum, vzami račun."" Državljanom se na ta način sporoča, da je zahtevanje in jemanje računa pomemben prispevek oziroma dejavnik zniževanja obsega sive ekonomije. Namenu in cilju navedenega predloga pa se je sledilo tudi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L) Ur.l. RS, št. 94/2012, ki se je začel uporabljati s 1.1.2013, in sicer s spremembo na področju obdavčevanja dohodkov iz oddajanja v najem. Z znižanjem normiranih odhodkov za stroške vzdrževanja, se potencialno povečuje število zavezancev, ki bodo uveljavljali dejanske stroške na podlagi dokazil in s tem od izvajalca storitve zahtevali račun. Vlada RS je sprejela in učinkovito izvaja ukrepe proti sivi ekonomiji, saj le ti predstavljajo eno vodilnih prioritet davčnega sistema, ki zajemajo tako okrepitev nadzora kot tudi zmanjševanje administrativnih ovir in davčno razbremenitev davčnih zavezancev. Tudi aktivnosti nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno, ki predstavlja velik del sive ekonomije, se intenzivno izvajajo, s predvideno novelo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno pa bodo carinski organi pridobili dodatna pooblastila na področju preprečevanja dela na črno. Pričakovati je, da bo sestava ukrepov v obliki ustrezne porazdelitve davčnih bremen, enostavnejšega izpolnjevanja davčnih obveznosti, učinkovitega nadzora ter ukrepov za dvig zavesti o prostovoljnem plačevanju davkov, prispevala k zmanjšanju sive ekonomije ter obenem pripomogla k stabilnejšemu prilivu proračunskih sredstev." 2014-01-13 2013-10-22 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5173 Odobritev petard z vžigalno vrvico in davek na le-te! "Če se že naj bi zgledovali po Avstriji in teh uglednih državah.. Npr. v Avstriji imajo dovoljeno vso pirotehniko (1.,2.,3. kategorija), tudi tiste katerih glavni učinek je pok. Predlagam, da bi te petarde dovolili tudi v Sloveniji in na le-te dali visok davek (npr. 20%). Država želi napolniti blagajno, zato menim, da je to nekako pravi način. Vem, da nekateri ne marate petard, ampak če ne mislite kupiti petard ne boste na slabšem - le na boljšem boste, saj bo država imela denar (in mogoče bo tudi vam to koristilo). V glavnem predlagam, da dovolite prodajo petard z vžigalno vrvico (ki so najbolj varne - dokazano) in na nje date velik davek. Tisti, ki mečejo petarde tako ali tako dobijo petarde kje drujge (Italija, Avstrija), tako da... Zakaj ne bi Slovenija zaslužila z tem? Saj pa nekaterim se še sanja ne koliko tisočakov (nekatera podjetja milijonov) dobička ustvarijo nekatera podjetja z prodajo pirotehnike. Več davka bi plačala tudi podjetja, ki to pirotehniko prodajajo, več davka bi plačali kupci in še kaj - pač tisti par dni pokanja pa tudi se zdrži - kot sem že povedal, itak se bo pokazalo tam kjer bo kdo želel. Pač prodajo petard samo starejšim od 18 let pa je. Zakaj ne bi Slovenija od teh petard skasirala, ne pa da Avstrija in Italija kasirajo? PREDEN SE NE BOSTE STRINJALI Z PREDLOGOM, PREBERITE CELOTNO OBJAVO. KOT SEM ŽE POVEDAL, KDOR PAČ POKA, POKA IN TISTI BO NABAVIL PETARDE DRUGJE IN DRUGA DRŽAVA BO DAVEK POBRALA, SLOVENIJA PA NE. ZAKAJ PA NE BI SLOVENIJA ZASLUŽILA?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5176.txt engospod 14 5176 2013-11-21 20 6882 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve I. Veljavna ureditev: Prodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08), ki pirotehnične izdelke glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa, razvršča v kategorije 1, 2, 3, 4 (ognjemetni izdelki), T1 in T2 (pirotehnični izdelki za odrska prizorišča) ter P1 in P2 (drugi pirotehnični izdelki). Skladno z navedenim zakonom je pirotehnične izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, v Republiki Sloveniji dovoljeno prodajati le v času od 19. do 31. decembra, uporabljati pa od 26. decembra do 2. januarja. Sem sodijo predvsem nenevarne pirotehnične igrače, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni tako uporabi v strnjenih naseljih kakor tudi v zaprtih zgradbah in drugih zaprtih prostorih. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, med katere sodijo tudi petarde, bombni udari ipd. in katerih glavni učinek je pok, je prepovedana. Navedeni izdelki namreč vsebujejo večjo količino neto mase eksplozivnih snovi v posameznem izdelku, zaradi česar povzročajo večjo jakost poka oziroma hrupa in lahko pomenijo večjo nevarnost za zdravje uporabnika, ljudi ter varnost premoženja. Podobno ureditev, kot jo ima Slovenija, torej prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, imajo po nam znanih podatkih tudi v nekaterih drugih Evropskih državah (npr. Danska, Madžarska, Irska, Nizozemska, Norveška, Švedska, Romunija, Litva). Na Finskem in Švedskem pa je prepovedana uporaba petard kategorije 3. V ostalih državah članicah je uporaba petard in ostalih pirotehničnih izdelkov dovoljena. Iz podanega predloga je razvidno, da predlagatelj predlaga spremembo petega odstavka 35. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki določa, da je prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3 katerih glavni učinek je pok, prepovedana. V primeru, da posameznik uporabi petardo ali drug pokajoči izdelek iz teh dveh kategorij oziroma le tega poseduje, je za tak prekršek predpisana globa v višini od 400 do 1.200 EUR. II. Primernost oziroma neprimernost predloga za nadaljnjo obravnavo: Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih ureja področje prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov, ne ureja pa stopnje davka pri prodaji teh izdelkov. Za določanje stopnje davka pri prodaji posameznih izdelkov je pristojno Ministrstvo za finance, zato se Ministrstvo za notranje zadeve, v tem delu, ne more opredeliti do utemeljenosti predloga. Zaradi prenosa Direktive 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 6. 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev), bo Ministrstvo za notranje zadeve v prihodnjem letu pristopilo k spremembi Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih in takrat proučilo možnost prodaje petard oziroma petard z vžigalno vrvico." 2013-12-13 2013-10-23 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5176 Odgovornost zdravnikov "Pri Okrožnem državnem tožilstvu je ustanovljen poseben oddelek, kjer preučujejo odgovornost policistov, zato predlagam, da se takšen oddelek nemudoma ustanovi tudi za zdravnike oziroma zdravstveno osebje. Mar ni odgovornost policistov na splošno veliko manjša (razen v kakšnem primeru), kot je odgovornost zdravnikov? Pa zanje ni posebnega oddelka? Mar ni to kar precej nenavadno? V takem primeru bi se morda tudi v zdravstvu kaj premaknilo, morda bi vsaj nekateri postali malo bolj odgovorni, tako kot je to v tujini. Če bi se delalo na tak način, bi se stanje v zdravstvu lahko kaj izboljšalo, prepričana sem, da bi se do določene mere zmanjšala tudi korupcija." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5178.txt Mickena 2 5178 2013-11-21 4 2486 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma želimo pojasniti, da Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (v nadaljevanju: Posebni oddelek) deluje pri Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem, in sicer po načelu strokovne in operativne avtonomnosti v skladu z določbami Zakona o državnem tožilstvu (prvi odstavek 199. člena ZDT-1). Posebni oddelek je izključno krajevno in stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj, če jih storijo uradne osebe: Policije; notranjih zadev, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja Policijo; vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku; s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini; Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo; Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (drugi odstavek 199. člena ZDT-1). Posebnemu oddelku posledično pripadajo »pooblastila policije v predkazenskem postopku”, kadar deluje v okviru svoje izključne zakonske pristojnosti (prvi odstavek 158.a člena Zakona o kazenskem postopku). Specializirano državno tožilstvo je sicer pristojno za pregon storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti in usposobljenosti ter tožilsko delovanje na območju celotne države (prvi odstavek 192. člena ZDT-1), torej zlasti kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma in korupcijskih kaznivih dejanj (drugi odstavek 192. člen ZDT-1). Nadalje želimo izpostaviti razloge, ki so vodili k ustanovitvi Posebnega oddelka. Ti so tako formalne kot tudi vsebinske narave. Ustavno sodišče Republike Slovenije in Evropsko sodišče za človekove pravice sta ugotovila, da prej veljavna ureditev državljanom in drugim osebam v Republiki Sloveniji v primeru kaznivih dejanj, storjenih s strani policije ob izvajanju pooblastil v predkazenskem postopku (torej pri opravljanju službe), ni zagotavljala ustrezne neodvisne kazenske preiskave očitkov zoper postopanje policije in posledično tudi ne pravice do učinkovitega pravnega varstva, saj so osumljenci takih kaznivih dejanj policisti, v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku pa je za odkrivanje storilcev kaznivih dejanj pristojna policija. Obveznost države, da na učinkovit način varuje posameznika pred najhujšimi posegi v njegovo življenje, celovitost in dostojanstvo ter mu v primeru takih posegov zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva torej izhaja tako iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in judikature Evropskega sodišča za človekove pravice kot tudi iz Ustave Republike Slovenije in judikature Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Navedeno pa kot že rečeno ne more biti zagotovljeno, če so za odkrivanje osumljencev kaznivih dejanj, storjenih ob izvajanju pooblastil v predkazenskem postopku, pristojne uradne osebe Policije, kateri pripadajo tudi osumljenci. Gre torej za znano vprašanje, kdo nadzoruje nadzornike (»Quis custodiet ipsos custodes?«, Juvenal, Satira VI), ki je povezano s potencialnim konfliktom interesov, neodvisnostjo in posledično sistemsko jasno razmejeno organizacijo dela. Ker policisti, ki preiskujejo morebitna kazniva dejanja zdravnikov, takšnega konflikta nimajo (saj gre za povsem drugo področje in način dela), ni videti razloga, zaradi katerega bi dvomili v učinkovitost oziroma nepristranskost preiskovanja v tovrstnih primerih. Vprašanje »teže odgovornosti« torej ni imelo bistvenega vpliva na ustanovitev Posebnega oddelka. Tudi sicer je težko na splošno oceniti, da imajo npr. zdravniki večjo odgovornost kot policisti, saj je navedeno odvisno tudi od konkretnih okoliščin posameznih primerov (policija npr. lahko s svojim delovanjem zavaruje življenje in zdravje večjega števila ljudi, kolikor odvrača hujšo nevarnost, ki preti množici). Nadalje opozarjamo, da je tudi ustanovitev Specializiranega državnega tožilstva potrebno razumeti v širšem okviru oblikovanja institucionalnega okvira, ki je potreben za boj z organiziranimi kriminalom in ti. kriminalom belih ovratnikov. Posebni oddelki so se namreč oblikovali tako na ravni policije (Nacionalni preiskovalni urad), državnega tožilstva (Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije) kot tudi sodišč (specializirani oddelki okrožnih sodišč za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj). Vzpostavila naj bi se torej celotna ti. veriga pravičnosti (ang. Chain of Justice). Kot je razvidno iz zapisanega, je ključni kriterij za stvarno pristojnost posameznih členov v »verigi pravičnosti« teža kaznivega dejanja oziroma pomen kazenskopravne dobrine, ki je varovana z inkriminacijo kaznivega dejanja. Iz slednje pa so posredno razvidne tudi potencialne škodljive posledice, ki jih predstavlja storitev tovrstnega kaznivega dejanja (tudi za širšo družbo). Očitno je torej, da npr. strokovne napake zdravnikov, ki predstavljajo kaznivo dejanje Malomarnega zdravljenja (179. člen Kazenskega zakonika) in katerih inkriminacija varuje kazensko-pravno vrednoto človekovega zdravja, praviloma ne spadajo v to skupino. Glede na navedeno, ocenjujemo, da je veljavna ureditev pristojnosti za odkrivanje in preiskovanje ter pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo zdravniki, v okviru opravljanja svoje službe, ustrezna in primerna." 2013-12-10 2013-10-23 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/5178 Davek na kmetijsko obdelovalno zemljo. Vladi predlagam posebno obdavčitev neobdelanih kmetijskih površin. Vsak lastnik kmetijskih površin bi moral imeti od države določeno količino bodisi mleka, mesa , vina ali katerihkoli kmetijskih pridelkov, ki jih mora pridelati na svoji zemlji. Če bi to bilo tako, potem bi naše kmetijske poršine bile obdelane tako kot treba in bi tudi država imela od tega korist. Ker pa tega ni ležijo hektarji in hektarji neobdelane zemlje, kmetom pa gre predvsem za subvencije. Tako pa bi ta davek bil stimulativen: več ko pridelaš, manjši je tvoj davek. Druga stvar je vračanje trošarine za porabljeno nafto kmetom. To stvar je treba ukiniti, ker kmetje porabijo trikrat preveč nafte za svojo obdelovalno zemljo, saj sem prištejejo tudi nafto, ki jo porabijo z osenimi vozili; svojimi in drugih lasnikov. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5181.txt antonec2 10 5181 2013-11-23 11 1083 Nezadostna podpora 2013-10-25 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/5181 Davek na nepremičnine "Spoštovani, predlagam sa pri izračunu davka upoštevate določene faktorje olajšav. Za primer bom vzela hišo v kateri stanujem v Ljubljani in hišo mojih staršev na vasi. Hiša v Ljubljani je na parceli 450m2, tlorisna površina 88 km2, klet + 2 etaži. Neto uporabne površine na nadstopje je 56m2, torej 2 etaži 112m2. v hiši nas stanuje 6 oseb, tri generacije, kar pomeni da pripada uporabne površine na stanovalca 18,67m2. Hiša je ovrednotena na znesek 215.000€. Moji starši imajo hišo na vasi na parceli 800 m2, hiša ima 7 etaž, tloris površine hiše je 288 m2. Za neto površino ne vem točno, je pa sigurno 200m2. v hiši stanujejo 3 osebe, torej 66,67m2 na osebo. Hiša je ovrednotena na 150.000€. Kar se infrastrukture tiče imajo: občino, vrtec, OŠ, dom upokojencev, trgovino, lekarno ZD dom, knjižnico, črpalko, pokopališče, daljinsko ogrevanje, 10 km od bolnice Golnik, 10 km od porodnišnice itd. V Ljublajni so vsaj ustanove, ki so potrebne za življenje precej bolj oddaljene, čeprav smo v mestu, poleg tega je živlljenje precej dražje. Prosim, če pri izračunu davka upoštevate tudi olajšavo na število prebivalcev v hiši. Menim, da je nesmiselno da če v hiši na majhni kvardaturi živijo 3 generacije, da plačujemo več davka na nepremičnino, kot ljudje, ki živjo v luksuzu na večji kvadraturi, olajšavo imajo pa zato ker niso v mestu, ker njihove nepremičnine niso tako dragoovrednotene, čeprav so boljše, mlajše in kvaliatetnejše. Predlog, ki bi se upošteval pri izračunu davka: Ni potrebno dajati olajšave za prve tri leta, potem bomo pa plačevali 100%. Predlog naj bo tak, da bo pravičen za vse. Če boste kaj od tega predlagali, potem tudi starejši ljudje ne bodo tako trdovratni kot so in bodo prej dali mlajšim v uporabo nepremičnine. Posledično si bodo mladi tudi prej ustvarjali družine, tako pa si ne morejo, ker starši starokopitno miselnost. Če vzamem primer naše in sosedove hiše, bi vsak moral plačati 250€ davka na nepremičnino. Če date (moj predlog) ojašave na vsakega člana je to za mene 50% manj, kar pomeni da bi plačali 125€ davka na nepremičnine, kar pomeni da je še vedno 30€ več kot sedaj. Sosed pa naj plača 225€. Prosim, da mi ne dajete odgovora, pojdite pa na vas živet, saj imate starše?? Ja imam pa so gluhi tako kot naša vlada! Star pregovor pravi ""po žepu / denarnici ga udari, pa ga bo srečala pamet"". Če že gledate koga in kaj boste obdavčili potem res glejte in poglejte, ne da naredite tako, da zraven še sami sebe zaščitite. Drugače pa spoštovana vlada, vam moram povedat, da sem trenutno še zaposlena en mesec potem bom pa pri svojih 45 letih brezposelna. Moram vam ""ponosno povedati"", da sem nazadnje delala za tako majhno plačo pred 8 leti in mi ni grozila odpoved, življenski stroški so bili pa veliko manjši. Ali boste za brezposelne dali tudi kakšno olajšavo?? Lepo vas pozdravljam, vsak dan bolj ogorčena prebivalka Ljubljane. Barbara" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5192.txt Barbara Kokalj 11 5192 2013-12-04 19 2273 Nezadostna podpora 2013-11-05 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5192 Zaposlovanje mladih za nedoločen čas "Vlada Republike Slovenije! Z zakonom zaposlovanja mladih starih pod 30 let za nedoločen čas ste neposredno ogrozili ne samo moje delovno mesto, ampak delovno mesto mnogih, mladih, ki smo si po končani šoli našli službo in trenutno delamo za določen čas. S sprejetjem omenjenga zakona, ste pravzaprav naredili samo to, da se bo morda resda zaposlilo 7000 mladih, ki so trenutno na zavodu, ampak bo na zavodu končalo 7000 tistih, katere bodo novozaposleni zamenjali. Namesto, da bi tudi mi dobili pravico zaposlitve za nedoločen čas, ki ustrezamo starosti in sedaj upamo na zaposlitev za nedoločen čas v firmah, kjer delamo, a žal nismo vsaj tri mesece živeli na račun države. Po vašem, naj nam podaljšajo pogodbo samo še za pol leta, da bomo lahko ustrezno uvedli novozaposlenega, ki bo za vsaj dve leti za firmo cenejši, mi pa naj gremo na zavod, kjer bomo morali vsaj tri mesece čakati na možnost ponovne zaposlitve, ki je pa seveda ne bo, ker bo tistih 7000 že nadomestilo naša stara delovna mesta. Bravo, vlada, res bravo. Zato prosim in hkrati tudi pozivam, v imenu vseh tistih, ki smo sedaj na dobri poti, da si ustvarimo nekaj v življenju, da umaknete pogoj treh mesecev na zavodu. Redno plačujemo davke, da lahko država funkcionira, sedaj pa tudi vi nekaj naredite za nas. Drug predlog je, da dodate ankes k zakonu, da podjetje ne more nadomestiti zaposlenega za določen čas, za isto delovno mesto, če prej pogodbe za nedoločen čas ne ponudi trenutnemu zaposlenemu. Morate nas zaščititi, drugače z zakonom ne boste naredili prav nič. Lep pozdrav, Nuša" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5197.txt nussaa 1 5197 2013-12-04 34 3324 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Analiza obstoječega stanja: Spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb ureja Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13 - ZIUPTDSV), v skladu s katerim lahko pravico do oprostitve plačila prispevkov delodajalca za socialno varnost uveljavijo delodajalci, ki v obdobju od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014 za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb (ne pa tudi v evidenci iskalcev zaposlitve ali v drugih evidencah, ki jih v skladu z zakonom po uradni dolžnosti vodi Zavod RS za zaposlovanje). Ti delodajalci so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti, in sicer za prvih 24 mesecev zaposlitve. Pogoji za uveljavitev opisane olajšave na strani delodajalca so naslednji: da delodajalec zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, da delodajalec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni in da je delodajalec v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim delavcem. V primeru, če delodajalec po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi osebi pred potekom 24 mesecev zaposlitve odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani te osebe pred potekom 24 mesecev zaposlitve, je dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe, medtem ko takšnega primera po izteku tega obdobja zakon ne sankcionira. Opisana spodbuda ni združljiva z nekaterimi drugimi spodbudami za zaposlovanje (četrti odstavek 2. člena ZIUPTDSV), ne glede na določbe zakonov, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja (t.j. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Zakon o urejanju trga dela), pa je oseba navkljub neplačilu prispevkov delodajalca za socialno varnost upravičena do enakega obsega pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani. Omenjene olajšave sicer ni potrebno uveljavljati z vlogo, ampak je delodajalec, ki izpolnjuje vse zgoraj opisane pogoje, dolžan prispevke zgolj obračunati, in sicer v roku ter na način, predpisan z zakonodajo, ki ureja področje davkov in prispevkov (obrazec REK-1). Podrobnejša navodila v zvezi z obračunavanjem prispevkov so objavljena na spletnem mestu edavki.durs.si/openportal/pages/Notices/NoticeDetail.aspx. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Pogoj (neprekinjene) prijave v evidenci brezposelnih oseb je v ZIUPTDSV določen iz razloga, da se spodbudi zaposlovanje tistih mlajših brezposelnih oseb, ki si tudi po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb še niso uspeli najti zaposlitve; zakonodajalec je torej z vidika (ne)zaposljivosti mladih brezposelnih oseb navedeno obdobje ocenil kot najprimernejši mejnik za presojo o zaposlitvenih možnostih mlade brezposelne osebe, pri tem pa presodil, da za zaposlovanje brezposelnih oseb, ki si zaposlitev uspejo najti prej kot v treh mesecih, takšna spodbuda ni potrebna. Glede na to, da je ukrep namenjen izključno spodbujanju zaposlovanja mlajših brezposelnih oseb in ne že zaposlenih delavcev, pa je obstoj pogoja prijave v evidenci brezposelnih oseb za zagotovitev doseganja opisanega zakonskega namena (t.j. zaposlovanja mladih brezposelnih oseb, ki si zaposlitve ne uspejo najti niti v treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb) nujen. Državni proračun namreč splošnih, na vse iskalce zaposlitve nanašajočih se spodbud za zaposlovanje za nedoločen čas, zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne more zagotoviti (sploh pa ne v današnjih javnofinančnih razmerah); posledično se tovrstni ukrepi osredotočajo na vsakokrat določeno ciljno skupino brezposelnih oseb, enak pristop pa je zagotovljen tudi pri pripravi programov aktivne politike zaposlovanja, s katerimi se spodbuja zaposlovanje in usposabljanje brezposelnih oseb. Zavedamo se sicer možnosti izkoriščanja tega ukrepa v smislu, ki ga izpostavlja predlagatelj, vendar ocenjujemo, da nikakor ne tako absolutnem obsegu, kot ga predvideva (t.j. »zamenjava« vseh delavcev, zaposlenih pri delodajalcih za določen čas, z mlajšimi brezposelnimi osebami); delodajalci namreč po naših dosedanjih izkušnjah v večini potrebujejo usposobljene in dobre delavce. Poleg navedenega pojasnjujemo, da do omenjene spodbude v skladu z ZIUPTDSV ne more biti upravičen delodajalec, ki bi v obdobju zadnjih treh mesecev pred dnevom sklenitve pogodbe o zaposlitvi z mlajšo brezposelno osebo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov kateremukoli od pri njem zaposlenih delavcev; citirani pogoj torej v določeni meri varuje delavce, ki so pri tem delodajalcu že zaposleni, medtem, ko na odločitve delodajalcev pred in po izteku pogodb o zaposlitvi za določen čas država s svojimi ukrepi težko vpliva. Glede na navedeno menimo, da predlog za ukinitev pogoja prijave v evidenci brezposelnih oseb vsaj tri mesece pred zaposlitvijo mlajše brezposelne osebe ni smiseln. Prav tako menimo, da v okviru tega interventnega zakona ni uresničljiv niti predlog, katerega izvedba bi za določen čas zaposlenemu delavcu zagotovila prednost pred mlajšo brezposelno osebo, kot je opredeljena v ZIUPTDSV. Takšna rešitev bi bila lahko po našem mnenju implementirana zgolj kot sistemska rešitev v okviru splošno veljavne delovno pravne zakonodaje." 2013-12-31 2013-11-05 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/5197 Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varst »Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja« (URL 87/2012 in 109/2012) med drugim določa, da se ločeno obračunava: a) odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, ter b) odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh. Merska enota za obračun dejavnosti pod a) je m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, za dejavnost pod b) pa m3, določen kot poprečna količina padavin v zadnjih petih letih po podatkih pristojne inštitucije za določeno območje. Ker »Uredba« kot taka vsebinsko natančno določa in opredeljuje vse bistvene elemente, potrebne za določitev končne cene dobave in odvajanja vode, ki naj bi jo plačal uporabnik za katerikoli primer, naveden v tej »Uredbi«, ni jasno oz. smiselno določilo, zakaj se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode z javnih površin obračunava po merski enoti m3 porabljene oz. dobavljene vode preko vodomera, saj količina vode, dobavljene preko vodomera ni v popolnoma nobeni odvisnosti od količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja (in čisti) iz javnih površin. Pri tem opisu sicer še manjka odvajanje padavinskih odpadnih voda iz utrjenih zasebnih površin, odvajanje zalednih voda preko kanalizacijskih sistemov, ipd. Iz vsebine »Uredbe« je pravzaprav možno zaključiti, da se odvajanje (in čiščenje) padavinske odpadne vode med drugim deloma tudi iz avtocestnih površin financira v odvisnosti od porabe (pitne ?) vode preko vodomerov, kar po vsej verjetnosti ne »zdrži vode«. Tako glede na vsebinsko sicer natančno določene in opredeljene elemente, potrebne za določitev končne cene storitve ni razumljivo, zakaj uredbo dajalec kot ločenih postavk ne opredeli odvajanja (in čiščenja) padavinske odpadne vode iz javnih cestnih površin, iz javnih in zasebnih utrjenih površin in odvajanja zalednih voda. Že laični pogled na mestna območja, ki so kanalizirana, dopušča oceno, da od skupnih mestnih površin dosegajo strešne površine cca 40%, utrjene površine cca 30% in cestne površine (brez avtocest) preostalih cca 30%. Tako predmetna »Uredba« ločeno obravnava v osnovi najčistejšo meteorno vodo iz streh (namenoma beseda »odpadna« ni uporabljena), ki jo je »potrebno« čistiti le v primeru, če se odvaja preko mešanega kanalizacijskega sistema; odpadnih voda z javnih površin (ceste, utrjene površine, da o delih avtocest ne govorimo), ki pa jih je potrebno čistiti in (ocenjeno) predstavljajo cca 60%-no površinsko in s tem tudi količinsko vrednost, pa kot bistven element ne obravnava ločeno. Nadalje je potrebno izpostaviti še problem, ki je prisoten v definiciji stopnje izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe kot razmerja med dejansko izkoriščenostjo zmogljivosti infrastrukture javne službe in največjo projektirano zmogljivostjo infrastrukture javne službe. Pri dimenzioniranju meteorne kanalizacije veljajo pravila, ki jih verjetno pozna tudi uredbo dajalec, da se kanalizacijski sistem dimenzionira na 50 ali 100-letna povratne vode (odvisno od ekonomske utemeljenosti obravnavanega območja). Mimogrede: nobena stopnja amortizacije vgrajenega materiala ali opreme ni manjša od dveh %, kar pomeni 50-letno dobo. To dejstvo torej omogoča, da se obratovanje »predragih« (dimenzioniranih na 100-letne povratne vode), vendar pravilno dimenzioniranih kanalizacijskih sistemov obračunava dražje, kot je bilo tehnično pravilno projektirano in zgrajeno. Še huje se ta problem odrazi pri mešanem kanalizacijskem sistemu, kjer se 100%-na (že prej pojasnjeno, da po vsej verjetnosti predimenzionirana) kapaciteta kanala tehnično deli na 5-10% za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode in 90-95% za potrebe odvajanja padavinske vode (!?) Mogoče bi se lahko ta »predimenzioniranost« na področju amortizacije smiselno uporabila kot del elementa cene iz naslova »posebne storitve izvajalca« (11.člen) ? Navedeni problemi v predmetni »Uredbi« niso opredeljeni niti niso podana izhodišča za njihovo poenoteno obravnavo in dopuščajo veliko možnosti tako občinam kot lastnicam komunalne infrastrukture in tudi izvajalcem tovrstne javne službe, da sicer ob pravilnem upoštevanju vseh ostalih določil (torej gledano iz pravnega vidika zakonito) pri novem določanju cen komunalnih storitev dosežejo tako rekoč kakršne koli hočejo cene za »nove« storitve, ki jih sedaj sicer že izvajajo v okviru obstoječih cen, ki so (ali naj bi bile) tudi pod drobnogledom pristojnih organov. Prepričani smo lahko, da bodo prihodki tako občine kot izvajalca tovrstne javne službe po izdelavi novih (drugačnih ?) cen bistveno višji od dosedanjih za opravljanje enakih storitev v enakem obsegu, kot dosedaj. Res pa je, da bodo (so) imeli izvajalci tovrstne javne službe kar precej dela in nepotrebnih stroškov, da določijo vrednost neznanke, ki jo je dosedaj predstavljala skupna površina vseh streh z ugotovitvijo, kako in kam se odvaja po domače povedano dež ob dejstvu, da so vsaj javne površine že sedaj precej natančno določene. In javne površine uporabljajo vsi, ne le tisti, ki so priključeni na kanalizacijski sistem. Predlagana rešitev: a) odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine. Dejavnost se financira iz proračuna občine (uporaba javnih površin ni omejena na individualne uporabnike kanalizacijskega sistema) b) odvajanje padavinske odpadne vode s streh se obračunava po priznanih stroških izvajalca javne službe, in sicer za odvajanje preko ločene meteorne kanalizacije brez upoštevanja amortizacije oz. ekvivalenta najemnine po definiciji te »Uredbe«; za odvajanje padavinske odpadne vode preko mešanega sistema kanalizacije pa z upoštevanjem amortizacije oz. ekvivalenta najemnine. Dejavnost se financira s mesečnim plačilom uporabnikov in sicer po poenostavljeni metodi: A = mesečni strošek uporabnika B = skupna površina kanaliziranega območja občine (100%) C = skupna površina javnih površin D = skupna površina streh E = površina strehe uporabnika F = priznani letni skupni stroški izvajalca javne službe G = amortizacija A = (F : D x E): 12 in A = ((F+G) : D x E) : 12 Pripis: V kolikor je izpostavljena problematika z moje strani napačno razumljena in morebiti niti ne obstoja, se opravičujem. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5202.txt 7147 0 5202 2013-12-04 0 2007 Nezadostna podpora 2013-11-05 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/5202 Brezgotovinsko plačevanje "Zakaj ne uvedemo brezgotovinskega plačevanja? Čisto vsi in čisto vse se plačuje s karticami. Ves pretok ""denarja"" bo zabeležen, točno se vidi kdo je koliko in od koga dobil in kje je zapravil. Če imajo zavarovalni agenti napravo za opravljanje transakcij na terenu jo lahko ima vsak - država priskrbi ogromne količine čitalcev kartic po simbolični ceni. (to je prva stvar, ki se zagotovi, pokritost z internetnim omrežjem v vsakem kotičku Slovenije). Za tiste ki niso vešči brezgotovinskega plačevanja se organizirajo brezplačni seminarji. Glede na to da bi bilo manj ali skoraj nič utaj davka bi DDV takoj znižali iz sedanjih 22% na 20% ali celo 18%. Pri tem bi banke nebi smele imeti 2% provizije na transakcijo ampak bistveno bistveno manj (da se izračunati koliko dobijo sedaj od provizij). Tujci bi na banki kupili kartico, ki bi jo napolnilni z gotovino, ali pa bi se že prej pripravili, da gredo skozi Slovenijo in bi s sabo privlekli svoje plastike. (Berači bi imeli svoje čitalce) .... ...." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5206.txt bako42 15 5206 2013-12-05 22 1426 Nezadostna podpora 2013-11-06 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5206 Davek na nepremičnine "Vlada potrebuje denar - to nam je znano. Vendar, če pogledate z logične strani... Kupili smo parcelo in PLAČALI DAVEK. Za vsak kupljeni cement, zidak, strešnik,... smo plačali davek. Na storitve izvajalcev, delavcev, monterjev,... smo plačali davek. Na koncu država, ker si si ustvaril nepremičnino (navadno iz težko prisluženega denarja- tudi ta navadno obdavčen) zahteva davek. Če davka ne moreš plačati, ti država vzame nepremičnino (izvršba). Tisto kar bi moralo biti naše v resnici ni naše oziroma moramo plačevati neke vrste ""najemnino"", da jo lahko uporabljamo še naprej. Ker pa si država želi nekje dobiti sredstva, je zanjo najlažje, da jih vzame, kjer so. Pri cerkvi. Pri nadstandardu (dve hiši, jahte, drage slike,...) Tam, kjer bi svoje ""obveznosti"" lahko plačevali. Kmetje bodo dodaten davek težko plačevali. Zato bodo svoje kmetije in zemljo prodali ali pustili, da jim jih zaseže država. Država s tem ne bo znala ravnati, zato jih bo prodala. Težko pa jih bo prodala nazaj slovenskemu kmetu. Torej je za državo edino ""smiselno"", da jo proda tujim ""investitorjem"". Kmetijska zemlja v lasti tujcev!? Zdi se, kot da je to namen vsega tega. Upam, da se zavedate, da s tako odločitvijo ne boste pridobili ničesar. Dobro pa je tudi premisliti, kaj vam svetujejo tuji svetovalci." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5215.txt Alenka Juhart 5215 0 1440 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5157 2013-11-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/5215 Hiter CPP preizkus ob registraciji vozila "Predlagam, da bi ob vsakokratni registraciji vozila dobili CPP teste s cca. 10 vprašanji za izpolnit, ravnotoliko, da malo obnovimo cestno prometne predpise. Mogoče bi lahko tudi npr. uvedli popuste na registracijo vozila, za vsak pravilen odgovor 1% popusta." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5227.txt ArMr 16 5227 2013-12-07 9 1954 Nezadostna podpora 2013-11-08 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/5227 Novi davek Predlagam uvajanje novega davka, Davek na prekomerno težo. Plačevali bi ga vsi polnoletni državljani do 65 leta starosti na prekomerno telesno težo in sicer 1 euro na kilogram presežka po indeksu telesne mase. Posledica: bolj polna državan blagajna in zdravi državljani. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5231.txt Branko Šulenta 19 5231 2013-12-13 19 1607 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Debelosti je kompleksen pojav in vodi v nastanek različnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni, nekatere vrste raka ipd., in resnično postajajo vedno večji javnozdravstveni problem. Poleg genetskih nepravilnosti posameznika, (po ocenah strokovnjakov ima približno 5% debelih ljudi dejansko okvaro genov, ki vodijo v pojav debelosti), energijsko gosta, a hranilno revna hrana, zmanjšana telesna dejavnost zaradi povečini sedečega dela, spremenjen način gibanja-transporta na delo ter naraščajoča urbanizacija, pa so v večini primerov razlog za pojav debelosti. Poleg tega pa tudi stres vodi v različne oblike tolažilnega prehranjevanja in s tem povezano debelost. Vse več podatkov govori o tem, da je za ohranjanje zdravja dobra telesna pripravljenost, ki jo vzdržujemo s primerno vsakodnevno telesno dejavnostjo, odločilnejša od samega ITM. Raziskava opravljena v preteklosti kaže, da je najizrazitejši trend debelosti opaziti ravno v skupini z najnižjim socialno-ekonomskim položajem, ki imajo najmanj denarja za nakup zdravju koristnih živil, poleg tega pa imajo tudi manj znanja in informacij o primernem prehranjevanju in telesni dejavnosti. Predlagani davek bi pomenil kršitev 14. člena Ustave RS, s katerim so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Posebej je tudi določeno, da so vsi pravni naslovljenci pred zakonom enaki, s čimer je dodatno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom oziroma načelo pravne enakosti. Morebitna uvedba davka na debelost bi kršila načelo enakost pred zakonom. Svetovna zdravstvena organizacija, ki ji sledimo tudi s pripravo Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, poudarja pomen preventivnega pristopa v reševanju problematike prekomerne hranjenosti in debelost. Spremembe v vzorcih prehranjevanja kot gibanja so pogosto rezultat okoljskih in socialnih sprememb vezanih na razvoj družbe in predstavljajo velik izziv politiki, zato želimo v prihodnje aktivnosti usmerjati predvsem v vzpostavitev okolij, ki bodo spodbujala razvoj in ohranjanje zdravih prehranskih in gibalnih navad posameznikov - torej na preventivnih pristopih, ki bodo omejevali že sam nastanek debelosti. Odziv Ministrstva za finance Uvodoma bi radi pojasnili, da ima davčna politika posamezne države dva cilja: zagotavljati javnofinančne prihodke države, ki so potrebni za zadovoljevanje skupnih potreb in so v zadnjem času še posebej pomembni z vidika vzdržnosti in konsolidacije javnih financ in omogočiti pogoje za rast gospodarstva in (posledično) blaginjo prebivalstva s čim bolj primerno davčno strukturo. Glede na navedeno se v okviru davčne politike poskušajo sprejemati tisti ukrepi, s katerimi se lahko v največji možni meri zasleduje oba navedena cilja. Na Ministrstvu za finance se zavedamo potrebe po javnofinančni konsolidaciji, upoštevaje trenutne gospodarske in javno finančne razmere, ki dopuščajo le omejen manevrski prostor. Ukrepe za konsolidacijo javnih financ je treba oblikovati na način, da zagotovijo pravično delitev bremen na vse segmente družbe. V zvezi s pobudo o uvedbi posebnega davka na prekomerno težo odgovarjamo, da v tem trenutku uvedbe novih davkov ne načrtujemo, kar je bilo nenazadnje zagotovljeno tudi v okviru priprave spremembe proračuna za leto 2014 ter sprejema proračuna za leto 2015." 2014-01-03 2013-11-14 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/5231 Za skupno blaginjo ter obstoj države "Predlagam Vladi RS, da: 1. ukine študentske servise in študentsko delo Študentsko delo ima za delojemalca (študenta ali dijaka) poleg nekaj mesečnega zaslužka le slabe plati: Ne šteje se mu delovna doba, nima bonitet kot redno zaposleni, je izkoriščen. Seveda se vsem mladim lepo zdi, če nekaj sam zasluži, toda študentsko delo je le oblika suženjstva, ki ima negativne učinke tudi na splošno: Vsak delodajalec raje zaposli študenta, ker ga to pride ceneje in kadarkoli ga lahko nadomesti. Brez potrebe je govoriti o tem, da se s tem krade prosta delovna mesta tistim, ki bi radi redno delo za nedoločen čas. Zaradi velike krize se tudi pojavlja problem t.i. ""statusarjev"", tj. študentov, ki se vpišejo na višje in visoke šole le zato, da bi tako prišli do statusa študenta in zavarovanja, ne pa zaradi interesa po večji izobrazbi. S tem se dela škoda tudi bodočim generacijam, saj se pogosto ne morejo vpisati na željeno mesto. Seveda ne smemo pozabiti tudi posameznikov iz revnejših družin, ki delajo preko študenta le zato, da lahko omogočijo preživetje sebi in svojim družinam. Zato predlagam, da se vsakomur, ki izhaja iz revne družine, omogoči zadosti veliko štipendijo za čas šolanja, da si pokrije stroške prevoza do šole, stroške enega toplega obroka in vsaj večji del stroškov za nakup šolskih potrebščin. Seveda se vsak ob tem predlogu zamisli: Od kje pa denar za vse to? No, to bom poskusil pojasniti z naslednjo točko. 2. omogoči redne zaposlitve z nižjo obdavčitvijo dela Delo v Sloveniji je preveč obdavčeno. To je neizpodbitno dejstvo, saj se deloma tudi zaradi tega tuji investitorji ne odločajo za investiranje v slovenska podjetja. Predlagam, da se zniža obdavčitev dela (obvezni prispevki) za vsaj 30 %. S tem se razbremeni delodajalce, hkrati pa poveča možnosti, da se vsak posameznik po končanem šolanju zaposli za nedoločen čas. S tem se tudi pokaže priložnost, da si posameznik po koncu šolanja pridobi finančno neodvisnost od staršev, si lažje pridobi stanovanjski kredit in hkrati tudi poveča možnost za ustvarjanje in preživljanje svoje nove družine. V Nemčiji imajo prav poseben sistem - imajo takoimenovane ""Berufschule"" - šole, v katerih se posameznik izuči za določen poklic. V pogovoru z enim od dijakov na taki šoli sem ves pozitivno šokiran izvedel, da se po končani šoli sploh ne namerava vpisati na fakulteto, temveč ima že sklenjeno pogodbo z delodajalcem, da ga ta zaposli za nedoločen čas, plačo pa ima v prvih mesecih minimalno zakonsko določeno, nato pa se stopnjuje skoraj do dvojne vrednosti. V Nemčiji namreč v takih 3-letnih šolah vrhunsko izobrazijo dijake za specifičen poklic, vsak dijak pa že v prvem letniku s pomočjo šole sklene pogodbo z delodajalcem, ter vsako leto opravi določeno število ur prakse pri delodajalcu in se na ta način tudi usposobi za delovno mesto. Delodajalac se zaveže, da bo dijaka po uspešno končanem šolanju zaposlil. Delodajalca stumulira tudi država, ki mu za ta dogovor ponudi določene ugodnosti pri davčnih obveznostih. 3. usmerja dijake v določeno poklicno smer Prav iz prej navedenega primera predlagam, da se po končani osnovni šoli vsakega učenca na podlagi tako miselnih kot tudi praktičnih testov preizkusi, kaj mu najbolj leži in kaj ga veseli. Na podlagi tega naj se vzpostavi prejšnjemu primeru podoben sistem, da se po končanem srednjem šolanju pridobi kvalificirana delovna sila z visoko zaposljivostjo. Imamo preveč raznih kvazistrokovnjakov, diplomiranih družboslovcev in ostalih nezaposljivih kadrov. Če hočemo imeti kakšne upe za prihodnost, naj se vzpodbuja kreativnost, disciplina in sodelovanje. Število vpisnih mest za družboslovne fakultete naj se zmanjša za 90 %, vpis na ekonomsko fakulteto naj se omeji za 70 - 90 %. Imamo preveč izobražene sile na nekaterih področjih, izgubljamo pa tudi sposobne ljudi oz. takoimenovani ""beg možganov"". 4. Zmanjša naj se samoprispevke za samostojne podjetnike Prispevki za samostojne podjetnike so previsoki. Z zmanjšanjem se bo gotovo povečalo število samozaposlenih, ki bodo ponujali kvalitetne storitve po manjših cenah, povečal se bo BDP in kupna moč. 5. v politiki se naj uvede nove omejitve glede poslanskih mest Ta točka vam bo šla še posebno v nos, toda za dobro države je nujno, da se predlog sprejme. V Sloveniji imamo preveč poslancev. Število poslanskih mest naj se zmanjša za polovico, plača poslanca naj se deli na fiksni del (zakonsko minimalna plača) + variabilni del (variira glede na aktivnost, uspešnost poslanca, prizadevanje za splošno blaginjo prebivalstva). Zakonsko naj se omeji doba poslanca na največ 10 let, potem pa se ga naj preusmeri na drugo delovno mesto izven javne uprave. Preveč imamo namreč ljudi, ki že od osamosvojitve dalje sedijo v parlamentu, a si ne prizadevajo za korist javnosti in volilcev, temveč le za osebno korist in korist ljudi v ožjem krogu. 6. Zaposleni v javni upravi naj imajo kosovno mezdo Preveč imamo ljudi, zaposlenih v JU, ki le sedijo na svojih stolčkih in za minimalni prispevek dela prejemajo prevelike plače. Zato naj bodo plačani po sistemu kosovnih mezd (fiksni + variabilni del), pri katerem naj fiksni del predstavlja zakonsko minimalno plačo, variabilni del pa naj predstavlja uspešnost na delovnem mestu. S tem se izognemo prevelikim stroškom ter motivira zaposlene, da dejansko dobro opravljajo svoje delo. Za dobro Slovenije sprejmite ta program, naj se pozabi na levo-desne politične spletke ter nekaj dejansko dobrega naredi za dobro vseh. Nenazadnje, oblast je zato, da služi in predstavlja ljudstvo. Lep zimski pozdrav vam želi brezposelni državljan Republike Slovenije." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5235.txt Miki123 5 5235 2013-12-14 7 2022 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V pobudi predlagatelj predlaga ukinitev študentskih servisov in študentskega dela. V zvezi z navedenim pojasnjujemo da predstavlja ureditev področja študentskega dela in odprava negativnih učinkov, ki jih ima na trgu dela, eno izmed prioritet Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letošnjem letu. Negativne učinke študentskega dela se je v preteklosti že poskusilo odpraviti z Zakonom o malem delu, a je bil, zaradi nasprotovanja študentov in dijakov ter sindikatov, zavrnjen na naknadnem zakonodajnem referendumu. Kljub nekaterim negativnim učinkom študentskega dela pa menimo, da še vedno predstavlja pomembno neposredno stično točko mladih s trgom dela in priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj. Ob navedenem prav tako ne gre zapostaviti funkcije socialnega korektiva, v primeru dijakov in študentov z nizkim socialno-ekonomskim statusom, oziroma možnosti dijakov in študentov, da svoj socialno-ekonomski status po lastnih zmožnostih izboljšajo sami. Ministrstvo je v minulem letu aktivno pristopilo k pripravi novega predloga zakona o študentskem delu, ki ga bo predvidoma predstavilo v prihodnjih tednih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si bo prizadevalo za ureditev študentskega dela po načelu »vsako delo šteje«, kar pomeni, da se bodo od študentskega dela plačevali prispevki za socialna zavarovanja primerljivi z rednimi zaposlitvami (npr. za pokojninsko zavarovanje) hkrati pa bodo tisti, ki bodo takšno delo opravljali, imeli zagotovljeno tudi minimalno socialno in ekonomsko varnost ter priznane ustrezne delovne izkušnje, kar je še posebej pomembno z vidika zaposlovanja mladih. Zaradi višje obremenitve s prispevki in davki bo študentsko delo prav tako predvidoma manj zanimivo za delodajalce v primerjavi z rednimi zaposlitvami, še posebej ob upoštevanju olajšav in subvencij, ki so jih delodajalci ob rednem zaposlovanju deležni skladno z novo pokojninsko in delovnopravno zakonodajo. Negativne pojave izkoriščanja študentskega dela, fiktivnih vpisov, nadomeščanja rednih zaposlitev, ipd., pa se bo dodatno skušalo preprečevati z omejitvami pri delodajalcih, centralno evidenco študentskega dela, ostrejšim nadzorom in drugimi ukrepi. Odziv Ministrstva za notranje zadeve Ustava Republike Slovenije (URS), (Uradni list RS, št. 33I/91, 33I/91-I-UZIU, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04, 68/06, 47/13, 47/13) določa v prvem in drugem odstavku 80. člena (sestava in volitve), da Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Upoštevaje navedeno pojasnjujemo, da gre v primeru poslancev za voljene funkcionarje, katerih število določa Ustava RS; odločitev o morebitni drugačni ureditvi je v pristojnosti Državnega zbora. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), (Uradni list RS, št. 58/08, 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl.US, 40/12-ZUJF, 46/13) določa v 1. členu (Vsebina in cilji zakona): (1) Ta zakon ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju. (2) Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. ZSPJS določa v prvem in drugem odstavku 5. člena (Sestava plače, osnovna plača in usklajevanje osnovnih plač): 1) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. (2) Znesek osnovne plače se določi z uvrstitvijo v posamezen plačni razred iz plačne lestvice. Torej je po veljavni zakonodaji plačni sistem v javnem sektorju določen z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki določa tudi možnost variabilnega nagrajevanja. Čeprav se je mogoče strinjati, da je veljavni plačni sistem premalo fleksibilen v smislu neposredne povezave plačila za delo in dejanskimi delovnimi dosežki zaposlenih v javnem sektorju, pa tako radikalnega ukrepa glede plačila za delo, kot ga navajate, vlada ne namerava predlagati. Sicer pa v ministrstvu, pristojnem za sistem plač v javnem sektorju, nameravamo predlagati ustrezne spremembe ZSPJS, ki bi v večji meri omogočile nagrajevanje najboljših kadrov in sankcioniranje zaposlenih, ki pričakovanih rezultatov ne dosegajo." 2014-02-14 2013-11-15 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/5235 Uvedba minimalnih varnostnih standardov novih vozil "Ker se zadnje čase veliko govori o ponovnem višanju kazni za večjo varnost v prometu, kljub temu da imamo ene najvišjih kaznih v Evropi pa ni nič primeslo predlagam za povečanje varnosti sledeče: Za nakup novih vozil naj se uvedejo nekakšni minimalni standardi, kateri naj presodijo strokovnjaki, ampak dokazano ABS, ESP, airbagi... rešujejo življenja in tudi preprečijo prometne nesreče. ABS, 2x airbag bi morala biti stalnica pri vsakem nakupu novega vozila, in tudi proizvajalci jih vgrajujejo v avtomobile za Evropski trgo, zato pa naši uvozniki (recimo Dacia, Hyundai ...) uvažajo avtomobile za Afriški trg brez opreme da znižujejo cene." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/525.txt aleshorvat 3 525 2010-03-31 4 3749 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Za motorna in priklopna vozila, ki se uporabljajo v cestnem prometu, velja, da se mora pred njihovim dajanjem v promet ugotoviti njihova skladnost s homologacijskimi predpisi, ki veljajo v Evropski uniji. Ko proizvajalec vozila za nek tip vozila opravi vse potrebne homologacijske preskuse in na podlagi teh dobi homologacijski certifikat, lahko to vozilo brez omejitev prodaja v Evropski uniji. Ta tip vozila je torej najmanj tako ustrezen (če ne boljši), kot to zahtevajo homologacijski predpisi. V to vozilo pa lahko potem proizvajalec vgradi še dodatne nivoje varnostne in ostale opreme in nato je povsem prosta izbira kupca, kaj bo imel vgrajeno v vozilu. Strinjamo se z navedbami, da oprema kot npr. ABS, AIRBAG, ESP … veliko pripomorejo k večji varnosti v prometu, vendar je to prosta izbira kupca. Poleg tega pa še opominjamo, da je načelo »prost pretok blaga« eno od osnovnih načel v Evropski uniji, zato ne moremo niti ne smemo postavljati dodatnih tehničnih omejitev pri uvozu evropsko homologiranih vozil." 2010-04-01 2010-03-02 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/525 Uvedba taks za vstop v mesta ali omejitev števila vozil "Predlagam vladi, da uvede takse za vstop v mestna središča ali omeji število vozil, ki vstopijo v mesta. V mestih se bomo kmalu zadušili od avtomobilskih plinov in prahu, če kmalu ne bo kakšnega ukrepa. Cela Slovenija še že duši od pločevine in plinov. Avto je postal nenormalno pomemben statusni simbol vsakega Slovenca. Peš se praktično več ne hodi. Država nima denarja. Dajmo pobirat denar tam, kjer je. Torej, če si lahko privoščiš avtomobil, boš tudi plačal za takso za vstop v mesto. To ni več normalno, da sredi delovnika, ko bi naj vsi tisti, ki so zaposleni, bili na delovnem mestu, cesta praktično niti za sekundo ne miruje, pa še zdaleč takrat niso na cesti le kakšna gospodarska vozila. Največ je celo osebnih. Vprašam se, kam rinejo ljudje? Kam? Tudi to, da je kriza, ne verjamem več, ker če bi kriza res bila, potem se ne bi valile kolone vozil po mestu in to tam ob enajsti uri, ko bi naj večina delala. Tudi v Mariboru tako postaja promet že sila resen problem. Zakaj se nič ne ukrene?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5258.txt Rose 18 5258 2013-12-24 8 423 Nezadostna podpora 2013-11-25 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/5258 Uvedba davka na lastnike več kot enega osebnega vozila v blokovskih naseljih "Predlagam uvedbo davka na lastnike več kot enega osebnega vozila v blokovskih naseljih. Parkirnih mest primanjkuje, avtomobilov pa je skoraj več kot ljudi. Še posebno resen problem nastaja v blokovskih naseljih, ki so popolnoma zasedena z avtomobili, ki so parkirani tudi na pločnikih, zato bi morali nujno obdavčiti vse tiste, ki živijo v bloku in posedujejo več kot en avtomobil ter zasedejo toliko več parkirnih mest. Premnogokrat se zgodi, da so tudi vozila v okvari parkirana na parkirišču pred blokom in tam stojijo tudi po pol leta in več ter zasedajo parkirni prostor. Upam, da bo ta predlog boljše sprejet in da bomo Slovenci dokazali, da le nismo tako obsedeni z avtomobili, kot je to pokazalo v prejšnjem predlogu. Sicer pa, mar ni veljalo ali še velja, da na eno stanovanje pripada eno parkirno mesto in ne več?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5266.txt Rose 22 5266 2013-12-24 33 3839 Nezadostna podpora 2013-11-25 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5266 Olajšave pri davku na nepremičnine Če sem prav informiran je en od davkov, ki naj bi jih novi davek na nepremičnine nadomestil, davek na premoženje, vseboval olajšavo za rezidenčno nepremičnino. Predlagam spremembo v tej smeri, vezano na kvadraturo rezidenčne nepremičnine in število prijavljenih oseb (če živiš sam v 100 kv. velikem stanovanju imaš olajšave npr. 25 kv., če pa jih na 100 kv. živi več pa npr. vsak dodatni prebivalec po 10-15 kv.). Takšna olajšava bi davek prestavila iz davka za ožemanja prebivalstva v socialno uvideven davek. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5290.txt brejvhart 4 5290 2013-12-28 8 2358 Nezadostna podpora 2013-11-29 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/5290 Nadgradnja varnostnih ograj "Ker sem nov uporabnik se opravičujem če je predlog že bil podan. Predlagam, da bi se varnostne ograje na avtocestah nadgradile oz. na že obstoječo ograjo bi lahko dodali še eno. Takšno nadgradnjo poznajo že v Italiji. Ko se peljete npr. iz Sežane v Trst vas nasproti vozeča vozila ne motijo z dolgimi žarometi. Dodatna prednost takšnih ograj bi se izkazala, kot dobra rešitev ob slabem vremenu in temi. Mene osebno zelo motijo nasproti vozeča vozila (beri žarometi) ko vozim po temi in dežju. Z dodanimi ograjami ne bi bilo motečih dejavnikov z nasprotnega voznega pasu. Škode ne bi utrpel nihče, vožnja pa bi bila manj moteča." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5301.txt thebigman 2 5301 2013-12-28 8 1843 Nezadostna podpora 2013-11-29 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/5301 Davek na nepremičnine, jahte in vozila "Pozdravljeni! Država dela na tem, da bi vsako drugo in naslednjo nepremičnino obdavčila z 1% letnim davkom na 80% vrednosti nepremičnine. To pomeni, da če je vrednost drugo nepremičnine 200000EU, bo moral lastnik plačati letno 1600EU. S tem država želi obdavčiti luksuz in sprostiti nepremičninski trg. Jaz bi ta davek razširil tudi na drugo vozilo in jahto. Če je jahta torej vredna 100000EU mora lastnik jahte plačati letno 800EU davka na jahto. Enako bi bilo za vsako drugo in vsako nadaljno vozilo. Če pa se nekje najde posameznik, ki ima jahto, nima pa svoje nepremičnine, je oproščen plačila davka na jahto. Jahta bi se torej štela isto kot nepremičnina, če je v njej mogoče bivati. Vodni skuterji, motorni čolni in ostala vodna vozila, kjer ni možno bivati, pa bi se štela kot vozilo. Če bi se nekje znašel posameznik, ki ima čoln, nima pa osebnega vozila, je tudi oproščen davka. V 21. stoletju imamo ljudje težave predvsem z astronomsko visokimi cenami avtomobilov in astronosmko visokimi cenami nepremičnin. Država bi morala torej čim prej uvesti ta davek. Če se po enem letu uvedbe tega davka še vedno ne bodo spustile cene avtomobilov in cene nepremičnin, se v drugem letu uvede 2% davek na 80% vrednosti nepremičnine in avtomobila. To se povišuje toliko časa, dokler ne bi dosegli normalnih cen. Tako bi dosegli, da bi bila stanovanja in vozila dostopna več posameznikom, ne samo najbogatejšemu sloju. Uporabnike spletnih strani prosim za komentarje!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/531.txt mlad25 4 531 2010-04-02 20 3708 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obdavčitev premoženja se v najširšem smislu nanaša na vsakršno stvar ali pravico, ki pomeni bogastvo ali premoženje. Obdavčevanje premoženja (bogastva) se zato lahko nanaša poleg nepremičnin tudi na obdavčitev premičnega premoženja, npr. v obliki vrednostnih papirjev, drugih finančnih naložb, poslovnega premoženja podjetij, osebnih avtomobilov, zlata, nakita, umetniških slik, starin in drugega premičnega premoženja. Nepremičnine predstavljajo le del premoženja določene fizične ali pravne osebe. Premoženje se ponavadi obdavčuje po svoji neto vrednosti, to je po tržni vrednosti, zmanjšani za obveznosti, ki bremenijo premoženje. Z vidika obdavčevanja bogastva se največkrat pojavijo problemi z evidentiranjem premoženja, z dostopnostjo primernih podatkov za ocenjevanje njegove vrednosti pa tudi z usposobljenostjo davčnih služb za izvajanje zakonskih predpisov. Zato je uvajanje tovrstnih davkov zelo zahtevno. Pojavljajo se tudi vprašanja enakosti po načelu enako obdavčiti enako premožne, ker tovrstna obdavčitev nima vpliva na distribucijo bogastva. Istočasno prihaja do različnih izjem pri določenih slojih prebivalstva in poklicnih skupinah, ki sčasoma porušijo načelo enakosti. Večina zahodno evropskih držav opušča davek na skupno premoženje fizičnih ali pravnih oseb ter se v svoji zakonodaji omejuje le na obdavčitev nepremičnin in drugega registriranega premoženja (npr. motorna vozila, plovila itd.). Take rešitve pozna tudi Slovenija, kjer so poleg nepremičnin, ki so obdavčene z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč in davkom od premoženja, obdavčena tudi motorna vozila in plovila. Motorna vozila so obdavčena z letno dajatvijo za uporabo vozil v cestnem prometu, plovila pa z davkom na vodna plovila. Obe dajatvi na plovila in motorna vozila sicer nista prava davka na premoženje, ker osnova za obdavčitev ni določena kot vrednost, a posredno igrata to vlogo, saj je praviloma premoženje višje vrednosti zaradi večje zmogljivosti bolj obdavčena. Glede obdavčitve nepremičnin pa se na ministrstvu za finance že nekaj časa pripravlja predlog novega Zakona o davku na nepremičnine. Namen zakona je posodobiti sistem obdavčevanja nepremičnin in nadomestiti trenutno veljavne dajatve na tem področju, to je davek na nepremičnine in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Pomembno je, da bo osnova za obdavčitev nepremičnin tržna vrednost le-teh, kar bo omogočalo bolj pravično in objektivno obdavčenje. Načelno izhodišče novega sistema, ki je povezano z določitvijo davčne osnove na ravni tržne vrednosti je vključitev vseh nepremičnin in relativno nizka davčna stopnja, ki ne sme prekomerno obremenjevati zavezancev za plačilo davka in s tem vplivati na njihove osebne in poslovne odločitve, povezane z nepremičninami. Obseg davčne obveznosti mora zato biti določen v višini, ki omogoča njeno plačevanje, ne da bi silil davčnega zavezanca k prodaji premoženja zato, da bi plačal davek." 2010-04-16 2010-03-03 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/531 DOPOLNITEV ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE "DOPOLNITEV ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE Davek na nepremičnine je sprejet,ampak ali je pravičen.Mislim ,da ni .Zakaj različne stopnje,saj smo vsi državljani iste države.Obremeniti gospodarstvo v času gospodarske krize je norost.Da novi davek zamenjuje več prejšnih je pozitivno ,ampak zakaj tudi desetkratna povišanja pa ni razumno.Poleg tega ,da so evidence nepopolne pa so skregani tudi kriteriji za ocenjevanje nepremičnin.Zakaj sta v različnem položaju lastnika pozidane in nepozidane parcele?kako lahko vlada pri ocenjevanju nepozidane parcele uporabi samo dva ponderja in sicer vplivno območje in velikost parcele.Vsi normalni ljudje ,ki kupujejo parcele gledajo na komunalno opremljenost,bližina šole,vrtca,avtobusne povezave itd.Kako lahko določi točke za velikost parcele do 2400 m2 ,če pa imajo vse občine prostorske akte s katerimi določajo velikost gradbenih parcel in sicer cca 300 -900m2.Zakaj se potem sploh spejemajo takšni dokumenti.Nikjer ni točkovana lega parcele-hrib ali dolina ,niti naklon-omenjenih parcel.Da davek na nepremičnine mora biti zatrjuje država.Da se strinjam,ampak naj bo za vse enak in takšen ,da ne bo iz nas naredil reveže.Tisti ,ki imajo več ,bodo že iz tega naslova plačali več.Če bi bil davek za vse 0,015 procenta in pravilno ovrednotene nepremičnine ,bi bilo manj negodovanja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5311.txt betka 5311 0 448 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve 2013-12-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/5311 Dopolnitev zakona o nepremičninah "Predlagam, da se kot REZIDENČNA stanovanja štejejo vsa stanovanja, ki ji zasedajo tudi DEDIČI PRVEGA DEDNEGA REDA. Utemeljitev predloga: Nebi posebej opisoval razlogov kaj nas je v preteklosti pripeljalo do tega, da smo v veliki meri zagotovil stanovanj ZA SVOJE POTOMCE. S tem smo državo razbremenili marsikaterega problema na področju reševanja stanovanjskih pa tudi socialnih vprašanj. Dediči prvega dednega reda so oproščeni plačila davka ob dedovanju in če se sedaj vsi odločimo, da naši potomci zaradi slabega zakona o davku na nepremičnine dedujejo V NAPREJ, bodo ta stanovanja vendarle obdavčena kot rezidenčna. Plaz dedovanj bi samo še dodatno blokiral naš že tako preobremenjeni sodni sistem. Zakon je slabo napisan in zasleduje le FINANČNI IZPLEN! Ruši pa že utečeno prakso oz. sistem, ki ne obdavčuje razmerja znotraj ožjih družin. Problem so še posebno stanovanja na katerih so z deleži knjiženi dediči. Tisti, ki ima 25% delež stanovanja, pa v njem ne biva, bo po zakonu sedaj plačeval višji davek kot tisti s 75% deležem in v njem biva. Sestavljalcem zakona bi za to ""neumnost"" lahko bilo vsaj nerodno, če že drugega ne. ZAKON POPRAVITE TAKOJ saj ustvarja krivice in neenakost med državljani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5312.txt Javni sektor 5312 0 1371 Neustrezen podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5179 2013-12-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/5312 davek na lenuhe "Dobil sem poziv naj razjasnem svoj spodnji predlog: Pozdravljeni! Ko to berem in razne druge stvari mi je kar malo hudo. Kdor želi nekaj delati je takoj ne podprt ampak zavrt z vseh mogočih stvareh. Predlagam davek na lenuhe, to mislim tiste ljui, ki že veliko let doma posedajo in se žalijo kako jim je težko, dela po ne sprejmejo nobenega! Dokler bo v tej mali državici za alpami nedelo bolj cenjeno kakor delo bomo vedno na repu razvitega sveta. Pa lep pozdarav! pozv: Spoštovani. Vljudno prosimo, da dopolnite vaš predlog z naslovom »davek na lenuhe« (http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5304) oziroma natančneje pojasnite vaše razumevanje lenuha, ki bi bil davčni zavezanci za davek, ki ga predlagate. Ali sem spada mati, ki ni zaposlena saj skrbi za gospodinjstvo z 9 otroci; upokojenci; prejemniki socialne pomoči… Prijazen pozdrav, Urad vlade za komuniciranje Vglavnem ne vem kje se to popravi na obstoječem zato pišem ponovno. Na takšna družina je v sloveniji velika redkost, če bi gledali to leta 1931 bi bila družina s devetimi otroki vsakdanja. takšnim bi še dodelik kakšno pomoč! Za lenuhe pa mislim naslednje: poznam veliko ljudi v moji okolici ki cel dan presedijo v hiši in ne delajo nič. niso bolani, so zdravi vendar odklanjajo dela ki so jim ponujena. Nato pa konec meseca dobijo za takšna dejanja še nagrado v denarni obliki! Sam imam podjetje + kmetijo s katero dajem plače kar nekaj ljudem, družinam, pa so res enaki delavci tistim ki ne delajo da dobijo samo par evrov več? Zakaj bi morali drugi plačevati za nekatere ki samo posedajo? Zakaj moram jaz delati od jutra do večera da poleg tega še takšne podpiram? Draga Slovenija iskreno upam ali se ""zrihtaj"" ali pa propadi in naj na naše mesto pridejo nemci ali kakšen drug narod ki bo vedel kako se gospodari!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5321.txt janez_pe 21 5321 2014-01-01 22 2645 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Analiza obstoječega stanja: Status brezposelne osebe, pogoje za pridobitev tega statusa in pravice ter dolžnosti brezposelnih oseb ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13-ZIUPTDSV, 63/13 in 100/13; v nadaljevanju: ZUTD), ki določa razloge za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, kar je sicer pogoj za pridobitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, v skladu z 28. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 110/11-ZDIU12, 40/12-ZUJF, 14/13 in 99/13; v nadaljevanju: ZSVarPre) pa tudi za pridobitev oziroma ohranitev pravice do denarne socialne pomoči. Osebo se v skladu s 129. členom ZUTD preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb med drugim tudi v primeru, če odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja (APZ) ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ, če oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom, ali če oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom 113. člena ZUTD. Na podlagi 28. člena ZSVarPre do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki (med drugim) brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do njene zaposlitve; za takšne razloge med ostalim štejejo tudi neprijavljenost pri zavodu, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo, in razlogi, zaradi katerih zavod osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb (enaki tistim v ZUTD, ki so že našteti zgoraj). Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost: Brezposelnost je v zdajšnjem času gospodarske krize žal precej vsakdanji pojav. Glede na število brezposelnih oseb na eni strani ter obseg ponudbe prostih delovnih mest, objavljenih preko Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) in drugih posrednikov zaposlitve, je jasno, da v Republiki Sloveniji kar nekaj oseb ostaja vsak dan doma ter za svoje preživetje in preživetje svojih družinskih članov potrebuje finančno pomoč države, kar hkrati predstavlja tudi velike možnosti izkoriščanja sistema dodeljevanja posameznih socialnih pravic. Vendar pa je v veljavni zakonodaji predvidenih tudi nekaj tkim. »varovalk«, ki služijo temu, da do socialnih transferjev in do različnih prejemkov iz posameznega socialnega zavarovanja niso upravičeni tisti, ki ne izpolnjujejo obveznosti, predpisanih v področni zakonodaji. Zgoraj omenjeno področje je po našem mnenju z vidika zakonodaje, ki spada v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (ZUTD, Zakon o socialno varstvenih prejemkih), že urejeno in ne zahteva dodatnega normiranja. Izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci brezposelnih oseb se dosledno preverja in v primeru ugotovitve določene kršitve iz naslova obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve zavod brezposelno osebo po uradni dolžnosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, oseba pa se 6 mesecev po prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb vanjo ne more ponovno prijaviti. Pristojni center za socialno delo po prejemu obvestila o izdaji takšne odločbe prav tako po uradni dolžnosti odloči o prenehanju izplačevanja denarne socialne pomoči. Kot je razvidno iz podanih pojasnil, so brezposelne osebe, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, za to tudi ustrezno sankcionirane." 2014-01-20 2013-12-03 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/5321 ukinitev asvaltiranja in vzdrževanja cest in zimske službe "Na moj predlog, da se razen v zares izjemnih primerih prepove hitrostne ovire in jih nadomesti s stacionarnimi radarji, je ministrstvo odgovorilo, da so hitrostne ovire dovoljene z zakonom in namenjene učinkovitemu zmanjševanju hitrosti. jasno, tipičen odgovor. Včasih se mi zdi, da vse odgovore pristojnega organa piše ena in ista oseba, ki je najbolj butasti birokrat, ki so ga uspeli najti. Če je tako, ne vidim pravega razloga za kakršnokoli urejanje lokalnih cest. Naj lepo ostanejo luknjaste. Bolj bodo luknjaste, bolj bo promet lepo počasen. Prekopavanje obstoječih cest zaradi vzdrževanja raznih vodov je seveda zaželjeno, prekopov pa se nikakor ne sme ponovno asfaltirati, saj lepo upočasnjujejo promet.V Ugandi recimo je povprečna hitrost na nekaterih cesta pod 20/h. Novih cest sploh ni potrebno utrjevati, da se čim prej naredijo luknje, ki bodo predstavljale hitrostne ovire. Samo posekamo drevesa in mogoče vsake toliko en buldožer zasuje največjke luknje in notri obtičala vozila. Tudi zimska služba je nezaželjena, ker samo dviguje možno hitrost. Prihranki bi seveda bili ogromni, promet pa lepo počasen. Predlog je seveda bistveno bolj pameten, kot izdelava lepih gladkih cest in naknadno umetno ustvarjanje grbin, kar koristi zgolj gradbenemu lobiju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5330.txt znalček 4 5330 2014-01-04 4 1858 Nezadostna podpora 2013-12-06 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5330 ukinitev dopolnilne zaposlitve "Pozdravljeni, v nekaterih panogah je možna zaposlitev preko polnega delovnega časa v obsegu 8 ur tedensko. (Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del.) Tako dopolnilno delo je stalna praksa v večini izobraževalnih in raziskovalnih ustanov. Zaposleni so lahko tudi ljudje, ki so primarno zaposleni v gospodarstvu in kar nekaj je takih, ki pihajajo iz političnih vrst. Menim, da je v obdobju, ko primankuje delovnih mest, tako zaposlovanje popolni nesmisel. Dan je enako dolg za vse državljane in če ti vestno in odgovorno opraviš svoj 40 urni teden, ti zmanjka moči, da bi lahko opravljal še kakršnokoli drugo delo. Ta izjema v zakonu podpira služenje tistih, ki v svojem delovnem času nimajo kaj početi oziroma jim ostane še ogromno časa in energije za druge aktivnosti. Zavedati se moramo, da je veliko ljudi z ustreznimi izobrazbami in znanjem, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, medtem ko drugi opravljajo več delovnih mest in obveznosti hkrati (kar je seveda vprašljivo z vidika kvalitete opravljenega dela). Zato predlagam, da se ta člen iz zakona o delovnih razmerjih umakne. Imam pa še boljši predlog. Zavod za zaposlovanje ima bazo podatkov o nezaposlenih. V kolikor je med nezaposlenimi na določeni enoti zavoda prijavljen kdo z ustrezno izobrazbo, sklenitev dopolnilnega delovnega razmerja ni mogoča. Ker so ustanove, ki lahko dopolnilno zaposlujejo v večini primerov javni zavodi, ki morajo potrebo po delavcu objaviti na Zavodu za zaposlovanje, bi bila zadeva rešena v trenutku, ko je potreba po delavcu oddana na Zavod. Zavod takoj javi ustanovi podatke o ustreznem kadru (ali več). Ustanova izbere enega ali več. Lahko izbere tudi koga drugega, vendar v redno delovno razmerje (lahko tudi s skrajšanim delovnim časom) in ne v dopolnilno. Za pripravo take aplikacije je potreben le dober informatik programer in Zavod s tem nima nobenega dodatnega dela. Zagotovo bi pa imel manj brezposelnih. S takim načinom bi bila tudi bolj pregledna oddaja poteb po delavcih, saj danes velika večina javnih zavodov potreb po delavnih ne objavi javno (četudi je obvezno). V prej omenjenih ustanovah bi bilo potrebno onemogočiti zaposlovanje tudi po podjemnih in avtorskih pogodbah za tiste, ki so na ustanovi redno zaposleni za določen ali nedoločen čas. Tisti, ki je v delovnem zarmerju, ne bi mogel opravljati dela še po podjemnih in avtorskih pogodbah. V določenih primerih se pri avtorskih in podjemnih pogodbah sklicujejo na kratek čas trajanja projetov ali na povečano potrebo po delavcih v določenem šolskem oziroma študijskem letu. Vendar je to samo izgovor. V tistem šolskem, študijskem letu, ko je povečana potreba ali v času trajanja določenega projekta bi nekdo, ki je brezposelen dobil vsaj začasno zaposlitev. Na tak način bi se zmanjšalo število brezposlenih (vsaj za neko obdobje), brezposleni bi dobili ustrezne izkušnje in bi delali. Res pa je, da bi bili prikrajšani nekateri, ki si ne bi mogli več tako polniti denarnice (z rednim delom + dopolnilnim delom + avtorskimi/podjemnimi pogodbami)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5346.txt plomba 3 5346 2014-01-09 3 2043 Nezadostna podpora 2013-12-11 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5346 Ureditev prometnih površin "Predlagam vladi, da dopolni predpise, ki urejajo aktivnosti za ustrezno oblikovanje prometnih površin, z določilom, da pločniki in kolesarske steze ob voznih površinah morajo biti izvedeni v enakomernem višinskem nivoju, brez posebnih naklonov zaradi stranskih priključkov. V obstoječem stanju najdemo pločnike in kolesarske steze znižane zaradi stranskih priključkov, kar je večinoma izvedeno podobno kot hitrostne ovire za motorna vozila na voziščih, s to razliko, da so hitrostne ovire za motorna vozila označene z ustreznimi prometnimi znaki, na pločnikih in kolesarskih stezah pa teh opozoril ni. Zaradi znižanja pločnikov in kolesarskih stez so nastale nevarne nagnjene površine, ki so še posebej nevarne v zimskem času. Pločniki in kolesarske steze so na ta način degradirane na nivo stranskih priključkov, čeprav imajo udeleženci v prometu na pločnikih in kolesarskih stezah prednost pred udeleženci, ki se vključujjeo s stranskih priključkov na prednostno prometno površino." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5351.txt Ivan Peter Benko 0 5351 2014-01-14 1 1511 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Kolesarske steze in pločniki so prometne površine za katere je s predpisi o projektiranju cest pogojeno da niso v nivoju vozišča ceste in posledično prihaja do »valovanja« njihove vzdolžne nivelete pri prehodu preko cestnih priključkov, kar vpliva predvsem na udobnost vožnje kolesarjev. Uporabnost kolesarske površine je predvsem odvisna od ravnosti njihove površine. Navodila za projektiranje kolesarskih površin (DRSC, junij 2012) določajo, da je v primeru, ko kolesarska steza poteka ob cesti kjer je veliko individualnih cestnih priključkov potrebno posebej skrbno načrtovati poglobitve kolesarske steze na teh mestih. Pri prehodu kolesarske steze preko cestni priključek mora biti usklajen nivo vozišča, kolesarske steze in dvorišč tako, da je kolesarju preko teh uvozov omogočena udobna vožnja po čim bolj ravni kolesarski stezi v celoti. Zahtevana poglobitev kolesarske steze znaša do 1/3 širine kolesarske steze, tako da kolesarju poglobitve ne povzročajo neugodnih občutkov kot da bi se vozil po »valovih«. V primeru izredne gostote cestnih priključkov preko kolesarske steze je priporočljivejše kolesarjem zagotoviti samostojno površino v obliki kolesarskega pasu. Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za pripravo predpisov s področja cestne infrastrukture ima v pripravi novelacijo tehničnih smernic za kolesarske površine, s katerimi bodo posodobljeni posamezni standardi na tem področju. Med njimi se tudi predlaga, da se kolesarskemu prometu zagotovi vožnjo po istem višinskem nivoju brez poglobitev na uvozih. Predlagana je torej rešitev, da se klančina cestnega priključka izvede v območju varnostne širine kolesarske steze motorna vozila pa na priključku uvažajo in izvažajo preko grbine." 2017-03-14 2013-12-16 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/5351 Povezava DURS - GURS o pridobivanju podatkov o oddajanju nepremicnin v najem "Spoštovani, novi davek na nepremicnine pravi, da je davek 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine. V primeru, da nepremicnino oddajamo v najem, se davek zmanjsa na 0.15 %. Pišem le o fizicnih osebah. Ce postopek prav razumem, je kot dokazilo za oddajo nepremicnine v najem potrebno na GURS poslati dokaj zahteven (veliko podatkov) obrazec. To se mi zdi popolnoma odvec. Menim, da bi lahko GURS pridobil podatke od DURS, saj tudi na DURS moramo sporocati podatke o oddajanju stanovanja v najem. Na podlagi podatkov poslanih do 15. januarja na DURS-u izračunajo dohodnino od dobička iz oddajanja v najem v preteklem letu. Zdaj je pa situacija taksna, da moramo enake podatke (v razlicnih obrazcih) sporocati na dve razlicni drzavni instituciji. V primeru, da bi GURS avtomaticno pridobil podatke od DURS-a, bi bilo tudi onemogoceno, da posameznik prijavi najem le GURSu, na DURS pa dobicek od oddajanja v najem zamolči. Verjamem, da to nekdo pregleduje. V primeru predlagane avtomatske povezave o oddajanju nepremicnin v najem med DURS in GURS bi kontrola postala odvec. Lep pozdrav, Zvonko" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5354.txt ZvonkoJ 1 5354 2014-01-14 5 6103 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve je v januarju 2014 na omenjeno temo organiziralo sestanek s predstavniki Geodetske uprave RS, Davčne uprave RS ter Ministrstva za finance. Preučujejo se možnosti, ki bi v praksi predstavljale najboljše možne rezultate. Ker so usklajevanja s predstavniki zgoraj omenjenih organov v teku, poenotenega predloga še ni, vam v tej fazi ne moremo ponuditi konkretnejših informacij, izpostavimo lahko le, da ugotavljamo možnosti za poenoteno poročanje na enem mestu z možnostjo izmenjave podatkov med organi, s čimer se zasleduje načelo »vse na enem mestu« in »samo enkrat«." 2014-02-11 2013-12-16 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/5354 Kazenske - prekrškovne določbe zakonov "Lep pozdrav, Kot morda veste, ima marsikatera zakonodaja, ko se sprejema (recimo tako za primer: Zakon o delovnih razmerjih) na koncu ponavadi kazenske določbe, ki se glasijo približno takole: (2) Delodajalec – fizična oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 2048 €. Take kazni naj bi zagotovile, da se zakon spoštuje in se ga tudi praviloma izvaja. Zdaj kako inšpekcija funkcionira, da odkrije in sankcionira take prestopke je tema za kakšno drugo debato, kar se meni zdi sporno in bi predlagal je sprememba ODMERE kazni. Problem je namreč ta, da velikokrat podjetja, posamezniki, skratka kršitelji, raje plačajo kazen, v kolikor jih inšpekcija odkrije, kot pa da sploh spoštujejo zakon. (Bodisi so kazni smešno nizke ali pa nesorazmerno manjše od posledic, ki bi jih prineslo spoštovanje zakona). Zato predlagam, da se kazenske določbe zapišejo in izvršujejo po principu vezanosti recimo kot ima določba 73. člena ZPOmK-1 (Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence; Uradni list RS, št. 36/08 z dne 11. 4. 2008) (1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se keznuje za.... Za neko manjše podjetje to znaša pač recimo 4000€ , za kakšno večje, ki bi se na tako kazen lahko požižgalo pa bi taka odmera znesla bistveno več, kar bi potem dejansko imelo nek učinek na spoštovanje prava. Podoben predlog je že bil za odmero kazni za prometne prekrške na podlagi dohodkov in premoženja (predlog uporabnika: feniks) Prosim za komentarje in morebitne dodatne predloge! Hvala =)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/536.txt alibro 1 536 2010-04-03 10 4828 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Ministrstvo za pravosodje je dne 29.3.2010 prejelo Predlog 536, s katerim se predlaga zapis kazenskih določb (prekrški) v posamezen zakon z navedbo, da se globa odmeri do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. V nadaljevanju posredujemo stališče Ministrstva za pravosodje. I. VELJAVNA UREDITEV V ZAKONU O PREKRŠKIH 17. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09 in 109/09 – Odločba Ustavnega sodišča RS, v nadaljevanju: Zakon o prekrških) določa, da se globa predpiše v razponu ali v določenem znesku. Vendar pa so v navedenem členu urejeni tudi posebni primeri določanja glob: v četrtem odstavku 17. člena Zakona o prekrških je za prekrške s področja davkov, trošarin in carin določeno, da se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku ali odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek, vendar pa izrečena globa ne sme biti višja od najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma šestim odstavkom 17. člena Zakona o prekrških, v petem odstavku 17. člena Zakona o prekrških je za prekrške s področja varstva konkurence določeno, da se z zakonom lahko predpiše globa v višini do deset odstotkov letnega prometa ali prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu (predpisovanje glob za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost), pri tem pa se za določitev globe ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in šestega odstavka 17. člena Zakona o prekrških, na podlagi šestega odstavka 17. člena Zakona o prekrških pa je za najhujše kršitve s področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, s področja varstva kulturne dediščine, s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij, s področja socialnega varstva, s področja davkov, trošarin, carin, financ, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške, katerih narava je posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, dopustno predpisati trikrat višjo globo od tiste, ki je predvidena v drugem in tretjem odstavku 17. člena Zakona o prekrških. II. PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST PREDLOGA ZA OBRAVNAVO Ker šesti odstavek 17. člena Zakona o prekrških omogoča zakonodajalcu, da za najhujše kršitve z delovnopravnega področja določi trikrat višje globe, menimo, da imajo pristojna ministrstva ustrezno pravno podlago za to, da v predlogih zakonov, ki jih pripravljajo, upoštevajo naravo in težo posameznih kršitev in v skladu s tem tudi predpišejo višino globe. To omogočajo tudi splošni minimumi in maksimumi v drugem in tretjem odstavku 17. člena Zakona o prekrških, saj so maksimumi dokaj visoki. Nenazadnje pa je treba upoštevati, da narava prekrškov ni enaka in da je globo treba določiti tudi ob upoštevanju te okoliščine. Zato tudi posebna ureditev pri prekrških s področja davkov, trošarin in carin ter varstva konkurence. Ministrstvo za pravosodje meni, da je sedanja ureditev v 17. členu Zakona o prekrških, ki ureja globo kot glavno sankcijo za prekršek, ustrezna, saj v zadostni meri upošteva raznolikost prekrškov, pri čemer določbe navedenega člena omogočajo predpisovanje glob ne le v razponu ali določenem znesku, temveč tudi v večkratniku ali odstotku. Če se bo na podlagi konkretnih prekrškovnih postopkov izkazalo, da trenutna ureditev nima ustreznega odvračalnega učinka in da je treba predpisovanje glob v odstotku dopolniti s prekrški z drugih pravnih področij, bo Ministrstvo za pravosodje pripravilo spremembe 17. člena Zakona o prekrških." 2010-04-06 2010-03-05 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/536 Sprememba definicije motornega vozila kategorije AM "Kot nadaljevanje ali dopolnitev predloga ""Vožnja enoslednih vozil z B kategorijo"" (22.10.2013) predlagam, da se spremeni definicija motornega vozila AM kategorije. In sicer; maksimalna hitrost za motorna vozila AM naj se dvigne vsaj na 60 km/h, sorazmerno tudi kubatura, saj je to bolj primerna potovalna hitrost za medmestni promet in se s tem poveča možnost cenejšega potovanja iz kraja v kraj ali na delo, sploh v teh časih, ko se varčuje. Avto šola, CPP in praktični preizkusi so pretirano neprijazni do naših denarnic, zatorej bi se lahko ponudilo nekaj urno informativno in delno praktično izobraževanje, ki bi bilo sicer neobvezno, vendar pa priporočljivo za vse tiste, ki prvič sedajo na motor. To bi bila tudi priložnost za avtošole, ki bi lahko nekaj zaslužile, hkrati pa bi bilo prijazno do voznikov, saj bi bile cene veliko nižje kot pri običajnem posopku. Druga možnost, morda bolj sprejemljiva za zakonodajalca je to, da bi se uvedlo novo kategorijo (AM2), katere bi bila najvišja možna hitrost 75 km/h, sorazmerno tudi kubatura, vendar bi bil zanjo obvezno nekaj urno informativno in delno praktično izobraževanje, brez ponovnega CPP, vendar z opravljenim praktičnim preizkusom, tudi s pogoji, da ima oseba opravljeno B kategorijo in s tem tudi pridobljeno AM kategorijo. Glavni namen tega predloga je omogočiti cenejši prevoz na daljših razdaljah med kraji. Na ta način pa tudi povečati uporabo in s tem tudi varnost motoristov na cesti, saj bo tako zavedanje večje in manjše kot bo razmerje števila avtomobil:motor na cesti, varnejša bo vožnja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5367.txt popotnik 0 5367 2014-01-16 2 2351 Nezadostna podpora 2013-12-18 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5367 Davek na kemične izpuste iz letal "Predlagam uvedbo davka na kemične izpuste iz letal. Slovenijo dnevno preleti preko 1000 letal, od katerih vsi izpuščajo v atmosfero kemične snovi, ki onesnažujejo zrak, vodo. Ob tem povzročajo uničenje rastlinskih in živalskih vrst, povečanje rakavih obolenj, bolezni dihal, alergije. Imajo pa tudi pomemben vpliv na podnebne razmere v Sloveniji. Ti izpuhi omogočajo manipuliranje z vremenom in so namenjeni za ustvarjanje razmer za ""naravne nesreče"", kot so toča, poplave, zmrzali, megla, prekomerna vročina itd. Tega, kar sem navedel, ni mogoče zanikati. Davek na kemične izpuste iz letal bi morale plačevati letalske družbe, katerih letala preletijo slovenski zračni prostor. Odmera davka se določi glede na dolžino poti, ki jo letalo naredi v slovenskem zračnem prostoru, in na velikost letala (število sedežev ipd.). Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o. ima zbrane podatke, katero letalo in od katere letalske družbe ob določeni uri na določen dan preleti slovenski zračni prostor. DURS bi potrebne podatke o zavezancu tako zlahka pridobil. Zbran davek se namensko porabi za odpravo posledic, ki jih prinašajo kemični izpusti iz letal." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5370.txt Marjan Bizilj 4 5370 2014-01-17 8 4429 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Sledi letal, ki jih pogosto opazimo na nebu, so posledica običajne kondenzacije vodne pare iz letalskega izpuha. Takšnim sledem smo priča že odkar obstaja reaktivni potniški promet. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce, ki nastanejo pri zgorevanju običajnega goriva, in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci obogatena mešanica zraka dovolj ohladi, se na delcih tvorijo drobne vodne kapljice ali kristali, kar opazimo kot sledi letal. Za njihov nastanek niso potrebne dodatne kemikalije, dovolj je vlaga in delci iz običajnega letalskega izpuha. Bolj kot je vlažen zunanji zrak, v katerem sledi nastanejo, dlje časa le-te vztrajajo, se širijo in se počasneje razkrojijo. Vzrok za to, da so ob določenih dnevih sledi letal bolj vidne, spet drugič pa hitro izginjajo, je zgolj v različnih lastnostih zračnih mas, skozi katere leti letalo. Tako včasih vidimo, da so sledi (bele črte) zelo tanke in izginejo že kmalu za letalom, spet drugič pa za enakim letalom sledi ostanejo na nebu, se debelijo in, če je preletov letal in s tem teh sledi dosti, sčasoma prekrijejo celo nebo. Dodaten dokaz, da ne gre za kakšne posebne kemikalije, so primeri, ko so sledi prekinjene, ker je vlažnost zraka na posameznih segmentih poleta različna. To se pokaže pri vseh letalih, ki takrat letijo pa približno isti poti. Meteorologi menijo, da so sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja in posamezniki ter o katerih pišejo spletni forumi in blogi, običajne kondenzacijske sledi (angl. condensation trails ali krajše Contrails). Do danes niso poznane nobene resne objave v znanstvenih revijah s področja meteorologije in fizike ali kemije atmosfere, ki bi potrjevale vnos kemikalij v ozračje nad obsežnimi območji z namenom umetne tvorbe kemičnih sledi letal (angl. chemtrails). Na spletu pa seveda lahko o pojavih na nebu poda svoje mnenje vsakdo, tudi če to ni podkrepljeno z ustreznimi obrazložitvami in dokazi. Prav tako so vzroki za izpuste kemijskih snovi, ki jih običajno navajajo zaskrbljeni posamezniki in gibanja (npr. obvladovanje rasti prebivalstva, zmanjševanje učinkov globalnega ogrevanja, ipd.), večinoma nesmiselni. Seveda je potrebno omeniti, da se v nekaterih državah po svetu izvajajo poskusi umetnega vplivanja na vreme. Svetovna meteorološka organizacija ima celo posebno Komisijo za spremljanje poskusov umetnega vplivanja na vreme. Njihov namen je predvsem krepitev padavin na sušnih območjih ali obramba pred točo. Slednja se je v preteklosti izvajala tudi na območju Slovenije, vendar ji meteorologi niso naklonjeni zaradi nedokazane učinkovitosti. Glede predlaganega davka na kemične izpuste menimo, da ga ni mogoče uvesti, ker teh izpustov, kot kaže, ni. So pa v evropsko shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov vključene emisije CO2 iz letalske dejavnosti. Pripis: Reaktivna potniška letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) puščajo na nebu. Mnenje slovenske meteorološke stroke je objavljeno na: http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/Contrails_21032010.pdf Še obširnejšo razlago (skupno izjavo EPA (US Environmental Protection Agency), NASA in NOAA) je moč najti na: http://www.faa.gov/regulations_policies/policy_guidance/envir_policy/m... O tem piše tudi na wikipediji: http://en.wikipedia.org/wiki/Chemtrail_conspiracy_theory Seveda noben letalski izpuh ni ""čist"", o tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi, pa nismo seznanjeni. Ta problematika je bila že leta 2007 sprožena tudi v Evropskem parlamentu, vendar ni vzdržala kritične presoje. http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+WQ+E-... http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2007-..." 2014-02-11 2013-12-19 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/5370 Davek na nepremičnine "Predlagam,prav takšen predlog,kot je uveljavljen tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Davek ja,vendar ne za hišo ali stanovanje,v katerem prebivamo. Davek na nepremičnine: vikend v lasti več stanovanjskih hiš,ali stanovanj Obrazložitev: Človek,se je moral zakreditirat,da je lahko kupil svoj bivalni prostor,seveda je tudi delal,velikokrat,preko svojih psihofizičnih sposobnosti.Država mu ni dala nič,torej ne more nič zahtevat! Nekdo bo lahko rekel,mu je pa dala delo..NE tudi to za našo državo v veliki meri NE drži!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5379.txt vroni13 6 5379 2014-01-21 36 3129 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obdavčitev nepremičnin v slovenskem pravnem redu ni novost, saj se je do sedaj ta pobirala kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, v zadnjih dveh letih pa tudi kot davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Tako je npr. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12; v nadaljevanju: ZGO-1) določal, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, pri čemer se kot zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Nadomestila se ni plačevalo za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila je bil na lastno zahtevo za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Določanje območij, za katera se je plačevalo nadomestilo, določitev nepremičnin, za katere se je nadomestilo odmerjalo, določanje zavezancev za plačilo nadomestila ter višine nadomestila, so bile v izključni pristojnosti občin, dejstvo pa je, da splošne oprostitve za hišo ali stanovanje, v katerem prebivamo, predpisi niso določali. Predlagatelj novega Zakona o davku na nepremičnine si je med glavne cilje sprejema novega sistema obdavčitve nepremičnin med drugim zastavil: nadomestitev obstoječega sistema dajatev, vezanih na posedovanje nepremičnin (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremično premoženje večje vrednosti) z enotnim davkom na nepremičnine, posodobitev sistema z določanjem vrednosti nepremičnine kot davčne osnove in zmanjšanje administrativne zapletenosti in nepreglednosti obstoječega sistema z določanjem predmeta obdavčitve, zavezanca in davčne osnove na podlagi podatkov v enoviti evidenci na ravni države, registru nepremičnin, po tudi povišati prihodke iz naslova obdavčitve nepremičnin na okoli 1 % bruto domačega proizvoda - BDP, s čimer bi se Slovenija, kjer danes prihodki iz obdavčitve nepremičnin predstavljajo le okoli 0,6 % BDP, bolj približala državam OECD, kjer v povprečju te dajatve prispevajo okoli 1,8 % BDP, del prihodkov (polovico) nameniti državnemu proračunu kot nov sistemski vir, ki bo kratkoročno prispeval h konsolidaciji proračuna države, dolgoročno pa omogočil postopno spremembo strukture davčnih virov. Zdaj že pretekli sistem obračunavanja dajatev od premoženja oziroma nepremičnin v Republiki Sloveniji je bil zastarel, neenoten, nekonsistenten, nepregleden in neprilagojen novim ekonomskim razmeram, kar je lahko privedlo do neenakopravne obravnave istovrstnih nepremičnin glede na njihov lastniški in ekonomski status oziroma do neenakopravne, če ne celo nepravične obravnave davčnih zavezancev. Glavni problemi dosedanjega sistema so različno določevanje zavezancev za plačilo, neenotne metode določanja davčne osnove, veliko število različnih, pogosto med seboj nepovezanih izjem in olajšav ter nepopolnost nepremičninskih evidenc. Z Zakonom o davku na nepremičnine se torej uvaja nov, modernejši, preglednejši in predvsem pravičnejši sistem obdavčitve nepremičnega premoženja, s katerim se ukinja vse dosedanje oblike obdavčitve. Davek na nepremičnine sledi cilju najmanj ohranitve prihodkov občin iz tega naslova na obstoječi ravni, obenem pa se del prihodkov (polovica) nameni državnemu proračunu kot nov sistemski vir, ki bo omogočil tudi postopno spremembo strukture davčnih virov. V zvezi z vašim predlogom pojasnjujemo, da je davek na nepremičnine v osnovi premoženjski davek, vezan na vrednost nepremičnega premoženja in lastništvo le-tega. Ministrstvo za finance je pri pripravi zakona izhajalo iz načela, da je treba v obdavčitev nepremičnega premoženja vključiti vse vrste nepremičnin na območju Republike Slovenije, kot so vpisane v Register nepremičnin pri Geodetski upravi RS, ne glede na njihovo vrsto ali lastništvo in v oprostitev zajeti zgolj selektivni nabor mednarodno primerljivih oprostitev tovrstnih dajatev in določiti obseg davčne obveznosti v višini, ki omogoča njeno plačevanje, ne da bi silil davčnega zavezanca k prodaji premoženja zato, da bi plačal davek. Dodatno se kot predmet obdavčitve določijo tudi nepremičnine, ki niso evidentirane v REN, vendar izpolnjujejo pogoje za to, da bi morale biti evidentirane. Take stavbe, tudi če se odkrijejo kasneje, se tako lahko obdavčijo za nazaj, v okviru obdobja zastaranja v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek. Z novim davkom na nepremičnine se torej v obdavčitev res zajema nepremičnine kar se da celovito. Višina obdavčitve se skozi davčne stopnje določa tako, da se izhaja iz dosedanje ravni obdavčitve in predlaga njeno zmerno povečanje. Določa se različna davčna stopnja za t.i. rezidenčne stanovanjske nepremičnine, to so nepremičnine, ki so z vidika lastnika v ekonomski funkciji na način, da jih bodisi uporabljajo sami (imajo na naslovu nepremičnine prijavljeno stalno prebivališče in v njih dejansko živijo) ali pa imajo sklenjen najemni pravni posel neprofitne oddaje ali oddaje na prostem trgu. Za takšne nepremičnine je določena nižja davčna stopnja v višini 0,15 %, medtem ko je za vse ostale stanovanjske nepremičnine, ki torej z vidika lastnika (ali solastnikov) niso v ekonomski funkciji, določena davčna stopnja 0,50 %. Davek na nepremičnine je dolgoročno gledano pomemben nov sistemski davek, namenjen tudi temu, da se po preteku krize začne zmanjševati druge davčne obremenitve, predvsem obremenitev dela." 2014-02-12 2013-12-23 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/5379 Denar za hrano in dobiček podjetij "Večino dneva poslušamo kako nimajo ljudje po Sloveniji za hrano, zato predlagam naši sociali, da postane bolj fleksibilna na tem področju tako, da vsem državljanom, ki nimajo dovolj denarja bodisi zaradi prenizkih plač, pokojnin ali pa denarnih socialnih nadomestil omogoči nakup hrane!! Omogoči pa jim lahko tako, da se z vsemi trgovci dogovori, da krije država račun za hrano socialno šibkih. Pa še en predlog: predlagam, da se osnova za davek na dobiček podjetij lahko zmanjša izključno le, če se ta dobiček razdeli med zaposlene, drugače pa se naj ta davek maksimalno obdavči in se nato porabi za odprtje novih delovnih mest. ( kot vemo se je lahko osnova dobička zmanjševala tako, da se je financirala politika, za nakup stanovanj kar je povišalo ceno nepremičnin in nakup opreme) Lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/54.txt katja 54 0 3131 Neustrezen vsebuje dva vsebinsko nepovezana predloga 2009-11-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/54 Zvišanje DDV za pirotehnična sredstva "Za pirotehnična sredstva, ki precej onesnažujejo okolje, se pravi zrak, zemljo in zvočno onesnaževanje, bi predlagal za vsako od teh po 10% davka. Se pravi skupno zvišanje davka za pirotehnična sredstva za 30%. Tisti, ki imajo v teh časih dovolj denarja za nakup pirotehničnih sredstev, jim ne bo problem plačati še 30% več. Kajti vsak lahko vidi, posledice pirotehničnih sredstev naslednji dan in te posledice mora nekdo plačati, zakaj jim moramo plačati vsi, če tega vsi ne uporabljamo, torej naj plačajo samo tisti, ki te zadeve uporabljajo. 30% povečan davek je po moje mnenju minimum, s katerim se lahko po tem posledice uspešno sanirajo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5412.txt Ddam 17 5412 2014-01-31 36 2722 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve V Sloveniji sta v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 46/13-ZIPRS1314-A; v nadaljevanju ZDDV-1) predpisani dve stopnji DDV, splošna (22%) in nižja (9,5%). Nižja stopnja DDV se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, v katero so vključene kategorije blaga in storitev, ki so predvsem namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, določene druge javno pomembne dobrine ter določene delovno intenzivne storitve. Navedena DDV ureditev je v celoti usklajena z zakonodajo EU s področja DDV, po kateri so države članice EU dolžne uporabljati eno samo splošno stopnjo DDV, ne nižjo od 15%, lahko pa uporabljajo tudi eno z. največ dve nižji stopnji, ki pa ne smeta biti nižji od 5%. Nižje stopnje se lahko uporabljajo le za taksativno določene kategorije. V skladu s pojasnjenim se torej v Sloveniji v zvezi z navedenimi izdelki uporablja splošna, 22% stopnja DDV. Uvedba druge, posebno visoke stopnje DDV (višje od splošne, 22% stopnje DDV) le za pirotehnična sredstva z vidika skladnosti z EU zakonodajo, ni dopustna." 2014-02-11 2014-01-02 35 https://predlagam.vladi.si/predlog/5412 Povišan davek na reklame "Predlagam višji davek na vse reklame, ker dobesedno poneumljajo ljudi. Povišan davek pa še posebej na agresivne reklame in reklame brez poučne vsebine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5427.txt Dusankp 2 5427 2014-02-04 9 1986 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Od storitve oglaševanja, ki jo v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti opravi izvajalec za svojega naročnika, je izvajalec storitve (davčni zavezanec) po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11–UPB, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12, 46/13–ZIPRS1314-A in 101/13–ZIPRS1415; ZDDV-1) dolžan obračunati in plačevati DDV po splošni, 22% stopnji, ki je predpisana za vse obdavčene dobave blaga in storitev, razen tiste iz Priloge I k ZDDV-1, za katere se uporablja nižja, 9,5% stopnja DDV. Stopnji DDV, kot se uporabljata v Sloveniji, temeljita na izhodiščih oziroma okvirih, ki jih je naša politika dolžna upoštevati pri predpisovanju davčnih rešitev s področja DDV in sicer na zakonodaji EU (t.im. Direktivi o DDV), po kateri so države članice EU dolžne uporabljati eno samo splošno stopnjo DDV, ki ni nižja od 15%, lahko pa uporabljajo tudi eno oz. (največ) dve nižji stopnji, ki pa ne smeta biti nižji od 5%. Rešitve, v skladu s katero bi z zviševanjem DDV (posebej) na reklame poskušali vplivati na ravnanje naročnikov oglaševanja v javnosti (v časopisih, radiu, TV, idr.), tako ni mogoče podpreti predvsem z vidika upoštevanja pravnega reda EU s področja obdavčevanja z DDV, ob čemer pa je potrebno tudi upoštevati, da so cene blaga in storitev na trgu predvsem odvisne od ponudbe in povpraševanja ter drugih konkurenčnih dejavnikov, kar posledično pomeni, da zvišanje/znižanje DDV zato ne pomeni nujno tudi zvišanja/znižanja cen le-teh. Glede na vse navedeno prispele pobude ni mogoče podpreti." 2014-02-25 2014-01-06 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/5427 Spremembe kazenskega zakonika Predlagam, da se Kazenski zakonik spremeni tako, da v delu ko Zakonik obravnava kazniva dejanja v zvezi z gospodarstvom, umakne možnost pogojnih kazni, namesto tega pa uvede obvezne zaporne kazni in denarne kazni. O višino kazni se ne bom spuščal, za to so bolj pristojni penologi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5446.txt andrejček 3 5446 2014-02-11 6 2515 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Po proučitvi predloga Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi predlagana sprememba KZ-1 ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj bi ta parcialno posegel v sistem kazenskih sankcij, ki ga sicer določa 3. člen KZ-1, glede hkratnega izrekanja zapora in denarne kazni pa pripominjamo, da veljavni KZ-1 pod določenimi pogoji omogoča hkraten izrek zapora kot glavne kazni in denarne kazni kot stranske kazni. V slovenskem pravnem redu poznamo tri vrste kazenskih sankcij (prvi odstavek 3. člena KZ-1): kazni (zapor, denarna kazen in prepoved vožnje motornega vozila), opozorilni ukrepi (pogojna obsodba, pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin) in varnostni ukrepi (obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov). Za kaznivo dejanje je v KZ-1 vedno predpisana kazen, ki se izreče storilcu kaznivega dejanja v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob pogojih, določenih v splošnem delu KZ-1, se storilcu smejo izreči namesto kazni opozorilne sankcije in poleg kazni ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi (drugi odstavek 3. člena KZ-1). Ob tem je seveda treba upoštevati tudi zakonitost pri izrekanju kazni (45. člen KZ-1): storilcu kaznivega dejanja se izreče kazen, ki je predpisana za storjeno kaznivo dejanje; milejša kazen od predpisane se sme izreči le ob pogojih, ki jih določa KZ-1; za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, se sme izreči denarna kazen kot stranska kazen tudi, kadar ni predpisana z zakonom ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo, sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da ima sodišče za vsa kazniva dejanja na podlagi splošnega dela KZ-1 na voljo ves instrumentarij kazenskih sankcij, tako, da lahko glede na okoliščine konkretnega primera doseže namen kaznovanja storilca. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti, da je izrekanje pogojne obsodbe omejeno, pravila izrek pogojne obsodbe pa določa 58. člen KZ-1: pogojna obsodba se sme izreči, če je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen; pogojna obsodba se ne sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let; sodišče izreče pogojno obsodbo, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj; če sodišče v pogojni obsodbi določi stranske kazni, sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo; storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sme sodišče izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let. Zaključno Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da veljavni KZ-1 že določa možnost, da sodišče poleg kazni zapora izreče tudi denarno kazen, da se pogojna obsodba po eni strani ne more uporabiti v vseh konkretnih primerih kaznivih dejanj, po drugi strani pa KZ-1 v določenih primerih omogoča uporabo instituta pogojne obsodbe za težja kazniva dejanja, a je hkrati v teh primerih lahko določena preizkusna doba do desetih let, da je sistem kazenskih sankcij in izrekanje le-teh primerljiv s sistemi kazenskih sankcij drugih evropskih držav, zato spremembe sistema kazenskih sankcij na predlagani način niso potrebne." 2014-03-26 2014-01-13 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5446 javna dela Predlagam, da vlada iz obstoječih javnih uslužbencev organizira skupino strokovnjakov, ki bodo oblikovali področja in način izvajanja javnih del kot državne gospodarske projekte. Tu ne gre za neke politične projekte, ampak za dela, ki bi prispevala k skupnemu dobru vseh davkoplačevalcev. Vsak projekt naj vodi sposoben direktor, ki bo nabor sodelujočih (na novo zaposlenih na konkretnem projektu) prvenstveno izbral iz nezaposlenih, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje (ki prejemajo nadomestila za brezposelnost), oz. trenutno nezaposlenih. Vsak projekt naj bi bil voden kot nekakšno začasno podjetje za izvedbo načrtovanih javnih del. Ko je projekt končan, se tako podjetje razformira ali prevzame v izvedbo nek nov projekt pod enakimi pogoji. Prednosti bi bile velike. Izvajala bi se dela, za katera danes država nima sredstev ali pa so za tržne izvajalce dohodkovno nezanimiva. Zaposlili bi nezaposlene in država ne bi imela izdatkov za nadomestila oz. bi se le-ta lahko znižala. V mislih imam projekte na področju ekologije, komunale, vzdrževanja raznih državnih objektov, itd. Zanje ne bi bilo potrebno javnih razpisov. Področja javnih del bi opredelila na začetku oblikovana skupina strokovnjakov in bi postala redna dejavnost države. Vsakršna dobrobit iz tega naslova bi znižala ali celo odpravila proračunske izdatke: - ali za plačilo enakih dobrin nekemu tržnemu gospodarskemu subjektu, ki bi del prihodkov namenil za svoj dobiček in zanj povečal proračunske izdatke. V tem primeru bi proračunski izdatki pomenili odliv v gospodarstvo - ali za znižanje stroškov nezaposlenih (odpadla bi povračila za nezaposlenost) - proračunski izdatki ne bi povečali odliva iz proračuna, ampak bi se le prerazporedili, hkrati pa bi državljani dobili neko novo dobrino oz nadstandard iz teh javnih del. In ne na zadnje: zmanjšala bi se nezaposlenost in hkrati zagnala gospodarska dejavnost, ki jo tako nujno potrebujemo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5461.txt czs 0 5461 2014-02-14 4 1959 Nezadostna podpora 2014-01-16 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5461 Preklic ukinitve pravice do posmrtnine v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja Do pravice do posmrtnine smo upravičeni vsi državljani, ki smo ali še vedno plačujemo do svoje smrti v korist osnovnega zdravstvenega zavarovanja obvezno zdravstveno zavarovanje in še dodatno zdravstveno zavarovanje. Zato smo iz tega naslova upravičeni do dostojnega pogreba. Pravica do posmrtnine naj se ponovno vzpostavi in vsem upravičencem naj se določi vsaj pravica do posmrtnine, ki bo pokrila vsaj osnovni dostojni pogreb in ohranila pieteto do umrlih. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5475.txt Marija Krajnc 3 5475 2014-02-18 14 2874 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Pravica do pogrebnine in pravica do posmrtnine sta po svoji naravi socialni pravici in ne pravici, s katerima se zagotavlja zdravstveno varstvo zavarovanih oseb. Zgodovinsko gledano sta obe pravici ostanek nekoč veljavnega socialnega zavarovanja, ki je zajemal zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavarovanje za čas porodniškega dopusta in zavarovanje za pravico do otroškega dodatka. Zaradi svoje narave sta bili črtani iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in vključeni v novelo ZSVarPre kot dve novi pravici socialne narave: - posebna oblika izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in - posebna oblika izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Pravica do pogrebnine je bila urejena v 37. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13 in 99/13 – ZUPJS-C; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in je določala, da ob smrti zavarovane osebe pogrebnina pripada osebi, ki je poskrbela za pogreb. Posmrtnina, kot je bila urejena v 38. členu ZZVZZ, je bila oblika enkratne denarne pomoči ob smrti zavarovanca, ki je pripadla družinskim članom zavarovanca, ki jih je ta preživljal do svoje smrti. Obe pravici po svoji definiciji nikoli nista bili zdravstveni pravici, zato sta bili v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja nesistemski. Obe pravici sta predstavljali neke vrste socialni korektiv, ki ga je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po smrti zavarovane osebe izplačal njenim vzdrževanim družinskim članom oziroma osebi, ki je poskrbela za pogreb. Skozi leta omenjene ureditve, je Ministrstvo za zdravje večkrat opozorilo, da urejanje omenjenih pravic v ZZVZZ ni ustrezno, v lanskem letu, pa je skladno s predhodnim dogovorom Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omenjeno nesistemsko ureditev odpravilo in pravici na drugače način in pod drugimi pogoji uredilo v ZSVarPre (34.a in 34.b člen). Skladno z vsem zgoraj napisanim tako Ministrstvo za zdravje pravico do pogrebnine in pravico do posmrtnine ne bo ponovno vneslo med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot predlaga predlog, saj omenjeni pravici spadata med socialni pravici, ki ne smeta in ne moreta biti kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." 2014-04-22 2014-01-20 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/5475 Študenstko delo "Vsekakor je potrebno sedanji sistem študentskega dela temeljito urediti. Trenutna zakonodaja in način urejanja študentskega dela sta povsem neustrezna. - Za zaposlene velja omejitev nadurnega dela največ 20 ur na teden. Študent, ki res hodi redno v šolo 6 ur dnevno, težko opravi še veliko ur študentskega dela in potem še študira. Trenutno za študente ni nobenih omejitev glede števila ur opravljenega dela na študenta. - v določenih trgovskih podjetjih dela 10 študentov in 2 prodajalca. Absolutno neustrezno. Če greste delat analizo v naprimer city center v kakšnem večjem kraju: boste videli 70 % je študentov in le okrog 30 % redno zaposlenih. Ne tistih pravih študentov, ampak navideznih študentov, ki so le vpisani, študirajo pa ne. - veliko študentov sploh ni študentov, se samo prepisujejo iz šole na šolo zaradi pridobivanja statusa študenta in napotnic. - nekateri študentje pa res hodijo v šolo in res delajo, da preživijo. ŠTUDENTSKO DELO JE POTREBNO UMESTITI V POKOJNINSKI OKVIR Z POKOJNINSKIMI IN ZDRAVSTVENIMI PRISPEVKI." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/548.txt amarita 3 548 2010-04-08 13 5686 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve V času, ko je bil podan predlog na portalu www.predlagam.vladi.si, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pripravljalo predlog Zakona o malem delu, ki bo med drugim na novo uredil tudi področje študentskega dela. Zavedamo se, da je študentsko delo v trenutni obliki že preseglo glavni namen, to je, da dopolnjuje študij, omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, kakor tudi pridobivanje dodatnih sredstev za izboljšanje socialnega statusa in financiranje obštudijskih dejavnosti. Predlog, ki je bil podan na portalu, izpostavlja problematiko, ki jo želimo rešiti v okviru Zakona o malem delu. Malo delo je v predlogu zakona opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur/mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravlja tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov, najnižja urna postavka pa znaša 4,00 evre. Predvidene so tudi omejitve malega dela za delodajalce in sicer predlagamo omejevanje števila ur malega dela, ki se lahko opravi pri posameznem delodajalcu v koledarskem mesecu. S tem želimo preprečiti zlorabe malega dela, v primerih, ko bi za opravljanje dela moralo biti sklenjeno delovno razmerje v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Z zakonom o malem delu želimo vzpostaviti sistem, ki bo učinkoviteje ščitil pravice dijakov in študentov ter jim omogočil ustrezno varnost na trgu dela, hkrati pa ohraniti pozitivne strani trenutne ureditve študentskega dela. Zakon o malem delu sicer ne more reševati problematike fiktivnih in alternativnih vpisih zaradi ohranitve statusa dijaka ali študenta, ocenjujemo pa, da bo zaradi omejitev malega dela in dejstva, da bodo malo delo lahko opravljale tudi brezposelne osebe, interes za tovrstne zlorabe sistema manjši. Ministrstvo za visoko šolstvo in tehnologijo tudi že pripravlja podlage za uvedbo enotne evidence vpisov, ki bo zaradi transparentnejšega pregleda nad statusi študentov, hkrati tudi zmanjšala število zlorab." 2010-05-11 2010-03-09 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/548 Ukrep za zmanjšanje betoniranih in asfaltiranih površin Predlagam, da se asfaltiranje dovoli le še po cestah javnega prometa - kjer poteka glavni promet. Na vseh lokalnih cestah, kjer je omejitev npr. 30 km/h, pa se uporaba asfalta in betona prepove. Ravno tako se lahko prepove betoniranje in asfaltiranje dvorišč in dovozov k hišam, ter se to lahko tudi dodatno obdavči, kot so to naredile že nekatere evropske države. V urbanih naseljih in povsod, kjer je promet namenjen samo za stanovalce ipd., bi se lahko ves asfalt in beton zamenjal s tlakovci, ploščami, kockami ali čemurkoli, kjer bo lahko voda pronicala nazaj v zemljo. Recimo povsod, kjer se zaradi naselja zmanjša hitrost na 30 – 40 km/h, kjer gre izključno za dovoze k stanovanjskim hišam, blokom, garažam… Tam, kjer vozijo tovorna vozila, avtobusi, mestni promet, glavne prometne poti (regionalne ceste se asfalt pusti. Vse ostalo VEN! Tako bi se zmanjšalo segrevanje od betoniranih in asfaltiranih površin, poleg tega bi se zemlja napila vode, namesto da vso meteorno vodo speljemo v betonsko kanalizacijo in potem spet v z betonom zavarovane struge rek (!!!). Nič čudnega, da so tako hude suše in nič čudnega, da so poplave. Saj voda nima kam odtekati, ker je vse asfaltirano in betonirano. Poleg tega bi to tudi olajšalo delo komunalnim službam ob primeru posegov v komunalno in vodovodno infrastrukturo, saj bi samo odstranili tlakovce in bi lažje prišli do cevi. Po končanem posegu bi tlakovce samo vrnili na prejšnje mesto. Zmanjšali bi kupe razbitega asfalta na odlagališčih in ne bi bilo treba polagati novega. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5486.txt Evrona 7 5486 2014-02-21 4 2778 Nezadostna podpora 2014-01-23 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/5486 Prazniki "Pozdravljeni! Predlagam prenovo slovenskih praznikov, in sicer po spodnji shemi: novo leto – 1. 1. Prešernov dan – prvi ponedeljek v februarju dan znanosti – prvi petek v marcu dan upora proti okupatorju – prvi ponedeljek v aprilu praznik dela – prvi petek v maju dan državnosti – prvi ponedeljek v juniju dan Rudolfa Maistra – prvi petek v juliju združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – prvi ponedeljek v avgustu dan vrnitve Primorske k matični domovini – prvi petek v septembru dan športa – prvi ponedeljek v oktobru dan spomina na mrtve – prvi petek v novembru dan samostojnosti in enotnosti – prvi ponedeljek v decembru Vsak mesec bi v zameno imel po en praznik (dela prost dan), ki bi bil prvi ponedeljek ali petek v mesecu (razen seveda novega leta). Tako bi imeli enkrat v mesecu podaljšan konec tedna, kar bi večini ustrezalo, raje kot pa da moramo delati/iti v šolo v ponedeljek, v torek imamo dela prost dan, v sredo pa spet na delo/v šolo. Opažam namreč, da bistvene razlike, na kateri dan bi se praznoval praznik, ni, saj gre le za datumsko formalnost (princip, podoben tistemu od rojstnega dne, ko natanko na obletnico čigavega rojstnega dne komu voščimo vse najboljše, a mu/ji navsezadnje to vedno želimo). Uradna slavja bi torej ob praznikih z vso potrebno zgodovinsko in ostalo obarvanostjo bila na dan prej omenjenih datumov. Novosti bi zaobjemale tudi: – dan znanosti v marcu, ki bi bil namenjen slavljenju znanosti in tehnološkega napredka – en dan praznika dela (2. maja) manj – dan Rudolfa Maistra v juliju, podobno kot 23. novembra, le da julija, meseca, ko je umrl – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bi bil dela prost dan – dan vrnitve Primorske k matični domovini bi bil dela prost dan – dan športa v oktobru, ki bi bil namenjen slavljenju vrhunskih slovenskih športnikov in športu sploh Po moji zamisli krščanskih praznikov ne bi bilo več, saj je po 7. členu ustave Republike Slovenije določeno, da so verske skupnosti ločene od države. Izvesti bi se moral nov popis prebivalstva, da bi ugotovili, kolikšen delež je katere veroizpovedi v Sloveniji. Trenutno je večinska veroizpoved katoliška z nekaj več kot 50 % pripadnikov. Brž ko ne bi bilo več vsaj 50-% večinske vere, bi se ukinilo javne krščanske praznike na državni ravni. Manjšina ne sme in ne more veleti večini, sploh pa – kdor pozna zgodovino Slovenije ali pa je bral npr. Prešernov Krst pri Savici ve, da je krščanstvo nam vsiljena vera in je bilo zaradi nje prelite veliko krvi, znani pa so tudi premnogokateri primeri raznovrstnih zlorab znotraj rimokatoliške institucije. V priponki prilagam še osnutek, kako bi bil videti koledar. Lep pozdrav Evanescence" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5487.txt Anonimni uporabnik 8 5487 2014-02-21 23 3660 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05-UPB1, 52/10, in 40/2012-ZUJF; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan. Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta veljavna ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, pri čemer ti prosti dnevi ne obeležujejo izključno le praznikov katoliške vere. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države. Omeniti želimo tudi dejstvo, da je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer sta bili dve realizirani v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005 in 2010, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države in ne na spremembe, črtanje ali dopolnitve verskih praznikov. V ureditev praznikov pa je posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan, pri čemer je potrebno poudariti, da dvodnevno praznovanje novega leta tudi sicer ni uveljavljeno v večini primerljivih evropskih držav. Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznovanja praznikov v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva ureditvam v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga." 2014-03-10 2014-01-23 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/5487 Znižanje davkov in izračun povprečnega mesečnega dohoda za namenski kredit "V naši državi je na žalost tako, da če delaš več in si priden, ti država vse, kar zaradi tega več zaslužiš, pobere z višjo davkom pri plači, z višjim plačilom vrtca in še odvzemom otroškega dodatka. In ker si priden si želiš, da bi si ustvaril spodoben dom (lastno stanovanje ali hišo). Večino nas za take nakupe najame dolgoročne kredite, ki jih zaradi vse višjih davkov, vedno težje plačuješ. Tako si enostavno nemotiviran, da bi karkoli ustvajal, saj ti tako ali tako vse dodatno obdavčijo ali pa vzamejo. Državljani bi morali biti motivirani, da s pridnim delom več zaslužijo in si tako tudi nekaj ustvarijo. S trenutnim sistemom pa navidezno bolj plačane ljudi naredijo tako revne kot večino. Pri katerih koli davkih ali socialnih transerih bi bilo vedno potrebn upoštevati vlaganja državljana v reševanje stanovanjskega problema. Pri izračunu osnove za plačilo kateregakoli davka, ki ga državljani moramo plačati, in povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, ki je nato osnova za dodelitev otroškega dodatka ter plačilo vrtca, naj se upošteva še namenski kredit za reševanje osnovnega stanovanjskega problema. Vsaj tako bodo državljani motivirani delati več in tudi ustvarjati več." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5488.txt Neslovencelj 4 5488 2014-02-21 13 2515 Nezadostna podpora 2014-01-23 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/5488 Upravljanje slabih terjatev DUTB Predlagam, da Vlada in parlament sprejemeta tak zakon, ki bo davkoplačevalcem izdal delnice slabe banke (DUTB);Državljani bomo plačali celotno bančnio luknjo in edino prav je, da kot davkoplačevalci postanemo delničarji DUTB in neposredno imenujemo upravo slabe banke in ne tako, da bo politika ponovno nastavlla kriminlane kadre! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5505.txt ju_rom 0 5505 2014-02-26 7 1048 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Družba za upravljanje terjatev bank je bila ustanovljena z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13 – ZS-K), ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije bančnega sektorja. Družba za upravljanje terjatev bank je delniška družba z enotirnim sistemom upravljanja s skupščino (Vlada Republike Slovenije kot edini delničar) in sedem članskim upravnim odborom (trije člani so izvršni direktorji). V sodni register je bila vpisana 19.3.2013. Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank predvideva več ukrepov, ki imajo različne finančne posledice za proračun Republike Slovenije, vsem pa je skupno to, da se morajo izvajati na način, s katerim se bo zagotovila gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke, deležnih ukrepov po tem zakonu. Cena sanacije bančnega sistema temelji na rezultatih stresnih testov, na podlagi katerih je bil ugotovljen primanjkljaj razpoložljivega kapitala glede na kapitalske zahteve. Poleg tega so k pokritju bančnih izgub najprej v celoti prispevali delničarji banke ter imetniki podrejenih finančnih instrumentov, zaradi česar so potrebna proračunska sredstva za sanacijo bančnega sistema nižja, kot bi bila sicer. Glede na to, da so se za sanacijo bančnega sistema namenila proračunska sredstva velja spomniti, da je državni proračun pomemben instrument, ki ga ima vlada na voljo pri izvajanju večletne makroekonomske politike, katere cilj je zagotavljanje stabilnih javnih financ in pospeševanje gospodarskega ter družbenega razvoja. Temeljne naloge pri upravljanju proračuna so uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil sprejet, njegovo pravočasno in fleksibilno prilagajanje spremenjenim fiskalnim okoliščinam in uresničevanje v proračunu zastavljenih družbenih in gospodarskih ciljev. Zaradi omejenosti proračunskih sredstev morajo uporabniki z njimi ravnati smotrno in gospodarno. S takšnim ravnanjem prispevajo k učinkovitem izvrševanju proračuna. Res je, da sredstva v državni proračun prispevajo davkoplačevalci, vendar se ta sredstva koristijo za izpolnjevanje potreb države in njenih prebivalcev. Glede na način delovanja države in namen proračuna ter izpolnjevanje načel učinkovitosti in gospodarnosti menimo, da podaritev delnic Družbe za upravljanje terjatev bank davkoplačevalcem ni primerna. Predlagana rešitev bi ogrozila delovanje državnega proračuna in s tem povezano izpolnjevanje načrtovanih družbenih in gospodarskih ciljev. Veljavna pravna ureditev to družbo zavezuje, da mora pri opravljanju svojih dejavnosti ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti, gospodarnosti in uspešnosti. Ministrstvo za finance zato pričakuje, da bo Družba za upravljanje terjatev bank delovala v skladu z zadanim ciljem, to pa je zmanjšanje skupnih stroškov proračuna in povrnitev vrednosti premoženja za slovenske davkoplačevalce v največji možni meri ter rekonstruiranje in upravljanje bank in prenesenega premoženja na način doseganja njegove čim višje vrednosti na trgu in odprodaje po najvišji možni ceni. Glede na povedano Ministrstvo za finance ocenjuje, da je sedanji institucionalni okvir, ki Družbi za upravljanje terjatev bank nalaga učinkovito in gospodarno razpolaganje s ciljem povrnitve proračunskih sredstev, ustrezen, zato ne načrtuje nadaljnjih postopkov v zvezi s predlogom." 2014-03-18 2014-01-28 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/5505 Medicinske sestre - premalo zaposlenih, preveč brezposelnih Predlagam vladi, da morda le začasno, v času krize, sprejme poseben zakon in uvede v zdravstvu (lahko tudi kje drugje) krajši 6-urni delovnik. S tem bi razbremenili trenutno zelo obremenjene medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki pravijo, da ne morejo zaradi tega, ker se ne zaposluje novih in jih je premalo, koristiti prostih ur, ki se jim naberejo. S tem bi jim omogočili ustrezen počitek, res pa je, da bi imeli zato nekaj nižjo plačo. Po drugi strani bi tistemu ogromnemu številu brezposelnih medicinskih sester, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje na ta način omogočili, da bi delo, četudi za krajši delovni čas le dobile. Bolje nekaj kot nič. S tem bi zagotovo ubili dve muhi na en mah. Verjetno bi to bila rešitev tudi še kje drugje. Ljudje bi delali za krajši čas, a bi nekaj vendarle zaslužili. Tako pa eni izgorevajo, kot slišimo, drugi pa obupujejo, ker dela ne najdejo. Če bi se to malo uravnotežilo, bi morda rešili veliko stisk. Res pa bi bil potreben kompromis in če bi se zaposleni zavedali, da bi z nekaj več prostega časa lahko več naredili zase in svoje otroke, bi bilo morda več srečnih družin. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5516.txt mmarot 1 5516 2014-02-27 4 2105 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ovir za zaposlovanje medicinskih sester ni več. Management zavoda mora na podlagi zahtevnosti pacientov dokazati potrebe po novih zaposlitvah na podlagi kategorizacije. V nekaj primerih je Ministrstvo za zdravje preverjalo bolnišnice, ki so pripravile plan zaposlovanja, (UKC Maribor, B Golnik, SB Nova Gorica,...) za leto 2017. Skrajševanje delovnega časa je kompleksen problem, ki se ne more reševati zgolj za eno poklicno skupino. Na zavodu za zaposlovanje kadra, ki bi bil primeren za zaposlitev v zdravstveni negi ni več veliko, tako da problem skrajševanja delovnega časa niti ni izvedljiv." 2018-03-23 2014-01-29 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/5516 Uvedba davka za kadilce "Vsi vemo, da so kadilci večje breme za zdravstveno blagajno kot nekadilci. Moj predlog je, da se kadilci obdavčijo. Vsak kadilec bi se pri zdravniku prijavil, dobil ""recept"" in z njim šel v lekarno po cigarete. Cena tam bi bila enaka kot je sedaj, vsak prijavljen kadilec pa bi vsak mesec dobil položnico za recimo 10€. Res je da bi se prodaja tobačnih izdelkov na črnem trgu malenkost povečala, vendar vseeno mislim, da bi se rednim kadilcem vseeno splačalo prijavit kot kadilec." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5530.txt Azbi 31 5530 2014-03-04 25 3634 Nezadostna podpora 2014-02-03 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/5530 Prejemniki socialne pomoči bi morali nekaj narediti za to, da jo sploh prejmejo "Predlagam vladi, da morda razmisli v tej smeri, da bi tudi prejemniki socialne pomoči morali nekaj delati za to, da bodo prejeli denarno socialno pomoč. Ni logično, da marsikdo niti s prstom ne migne in prejme na mesec 260,00 EUR. Seveda bi mu ob opravljanju kakšnega dela morali pripadati tudi povrnjeni potni stroški in malica. V mislih imam predvsem tiste, ki nimajo nobenega premoženja in socialne pomoči v vsakem primeru ne bodo vračali. Tako bi bili brezposelni vseskozi v stiku z delom in tudi večjo možnost bi imeli, da se predstavijo kakšnemu delodajalcu, ki bi ga kasneje lahko tudi zaposlil. Berem veliko o tem, koliko je pritožb zaradi neočiščenih cest, pločnikov, ki jih je povzročila obilica snega. Zakaj se brezposelne ne pošlje kidat, da vsaj vemo, zakaj si zaslužijo tistih 260,00 EUR na mesec? Jaz takemu, ki niti s prstom ne migne, ne bi dala več socialne pomoči. Sploh v krizi, v kakršni smo se znašli." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5531.txt Rose 14 5531 2014-03-04 31 2364 Čaka odziv 2014-04-03 2014-02-03 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/5531 Predlagam, da se nujno odpravi interventni zakon in se upoštevajo višja nadomestila "Spoštovani! Predlagam, da se nujno odpravi interventni zakon in se upoštevajo višja nadomestila, ki so bila že sprejeta. Predlagam tudi, da se ne upošteva otroški dodatek kot prihodek ,tako kot je bilo pred interventnim zakonom. Smo socialno pravna država in ne sme se dopustiti, da se nujna nadomestila nižajo. Povečal se je ddv uvedel se bo davek na nepremičnine, ki so večje od primernosti za bivanje oseb, torej tisti, ki imajo več nepremičnin bodo plačali davek. Na področju socialnih transferjev pa naj se le ti povečujejo, kajti država lahko kje drugje in je že s povišanjem ddv privarčevala. Za stanje v državi, da se popravi je odgovorna vlada in sprejemenje dobrih pravnih zakonov, ki so v prid državljanov, ki so volilno ljudstvo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5536.txt tin-a 21 5536 2014-03-04 6 1165 Nezadostna podpora 2014-02-03 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5536 bonusi (korenjček) za zgledne voznike "Pozdravljeni, predlagam da bi uvedli bonuse za voznike ki se trudijo voziti zgledno po predpisih, kajti samo malusi torej tocke in odvzem izpita ne motivirajo temveč zastrašujejo in tako imamo nemotivirane depresivne voznike ki delajo še več napak. Bonusi se dokazano dobro obnesejo pri zavarovanjih saj je vsakdo zelo motiviran da jih ne izgubi in da jih čim več nabere. To si predstavljam kot npr. če eno leto ne narediš prekrška plačaš dodatnih 10% manj kazni ali manj prispevkov pri plači ali kar koli in tako naprej.. To bi dalo nam vedeti tudi to da kaznovanje ni samo polnjenje vaše blagajne kar izključno dviganje kazni ne uzkazuje. Pa tudi bolj pošteno bi bilo plačati nižjo kazen za nekoga ki prvič po 15 letih naredi prekršek proti nekomu ki je objesten voznik tako bi slednji bil sam kriv da plačuje višje kazni. Hvala" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5547.txt paski 0 5547 2014-03-06 5 2014 Nezadostna podpora 2014-02-05 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/5547 Pravica do krajsega odpovednega roka "Predlagam vladi, da se delavcem omogoca pravico do krajsih odpovednih rokov, oziroma takojsnjih odpovednih rokov in, da se zasciti interese delavcev in ne delodajalcev, kateri imajo lahko 1-3 mesece odpovedni rok in tako prisilijo cloveka, da dela za njih, ker v sloveniji je prisilno delo KAZNIVO!!! Seveda naj bo delodajalec se zmeraj imeti dolznost omogociti delavcu vsaj 1 mesec odpovednega roka ali vec, saj to je njegova dolznost, da zasciti delavca, da mu ne mora takoj dati odpoved, temvec, ga vsaj 1 mesec vnaprej opozori, razen, ce se skupaj dogovorita za takojsnjo odpoved, ce delavcu to pomaga. Zakaj omogociti delavcem krajsi, oziroma takojsnji odpovedni rok? Zato, ker kot sem ze omenil je prisilno delo kaznivo in ceprav imate podpisane pogodbe z delodajalcem, to ne sme biti nobena obveza do delodajalca, ker oni niso nasi lastniki, saj nismo suznji, smo svobodni ljudje, zato morajo imeti delavci pravico kadarkoli prekiniti pogodbo, ce zelijo in seveda tudi dobiti prejeto placilo sorazmerno do dneva in ure, kadar so delali, ter seveda tudi z prazniki in regresom, ki jim pripada sorazmerno. Razlog za takojsnjo odpoved je tudi ta, ce clovek dobi nekje moznost, da se zaposli, da lahko takoj pricne z delom drugje, ne pa, da mora cakati 1 mesec in nato upati, da ga bo se zmeraj cakalo prosto delovno mesto. Tako bodo tudi delodajalci bolje skrbeli za zaposlene, ker ne bodo zeleli da jih nenadoma nekdo pusti, ker je nezadovoljen in sposno spostovanje clovekovih pravic in delavcev se bo dvignilo na visji nivo, kar bi nam zavidale mnoge drzave, kjer so njihove pravice se zmeraj krsene, tako kakor je trenutno tudi pri nas in verjetno po vecini sveta. Zakaj se ljudje bojijo svobode? Ali res mislite, da bo krirurg sredi operacije zapustil pacienta? Ce bo clovek zadovoljen s svojim delovnem mestom in odgovoren bo tudi tam vztrajal, torej cesa se bojimo, resnice, da smo vsi nezadovoljni? Kdor je proti temu predlogu ocitno priznava, da je imamo suznjelastnistvo in zeli, da tako tudi ostane, kdor pa podpira predlog zeli narediti spremembo in spostuje clovekove pravice. Sedaj ko je to receno in predvidevam, da ste vsi dovolj inteligentni in tudi pismeti, da ste razumeli sporocilo in, da boste znali tudi pravilno odlociti ali podpreti predlog ali ne." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5549.txt Anti NWO 2 5549 2014-03-06 4 1996 Nezadostna podpora 2014-02-05 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5549 Vse na enem mestu - razpisi za prosta delovna mesta (javni sektor) "Predlagam vladi. Moje izkušnje so stare že okroglih 10 let in nič ne kaže, da bi bilo danes kaj drugače, preglednejše. Takrat sem namreč kot mlad in neizkušen diplomant iskal službo na skoraj vseh šolah v radiusu 50km, si pri tem nabral nemalo izkušenj, praks in znanj s področja delovnega prava. Moja zgodba/mnenje je sledeče. Javni razpisi - potreba po delavcu. Zakonodaja je tisti čas omogočala, da lahko delodajalec v primeru, da že ima za njega ustreznega kandidata objavi potrebo po delu na zavodu za zaposlovanje z oznako ""brez posredovanja zavoda"" in zavod za zaposlovanje, kamor je delodajalec sicer po zakonu obligiran javiti vsak razpis za delo, to zato ni objavil na svojih oglasnih deskah oziroma spletni strani. Sicer zakonu zadoščeno, po drugi strani pa se s tem precej zožil krog potencialnih dobrih kandidatov oziroma možnost izbire najboljšega. Seveda, če ima delodajalec kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in je z njim iz preteklih izkušenj zadovoljen, npr. je bil pri njem že zaposlen za določen čas, je opravljal določena volonterska dela /.../ potem je tak način zaposlovanja na nek način celo moralno opravičljiv, zmanjšuje birokracijo, če pa se ta mehanizem zlorablja za namene prekrivanja preb po delu zato, da jo vidi čim manj iskalcev zaposlitev oziroma zato, da se nanj prijavi zgolj dotična oseba oziroma oseba, ki razpisnim pogojem niti ne ustreza (nima pogojev), potem pa je tak način sporen in bi moral biti ustrezno sankcioniran. Slednje se je v praksi, ko sem še sam iskal delo, izkazal za primer slabe prakse v več kot 90% razpisov ravnateljev, ki sem jih sam zasledil. ""Razpis brez posredovanja zavoda"" smo rekli, je služil kot mehanizem, ki je ekstremno zožil krog potencialnih prijav ustreznih kandidatov, skoraj praviloma pa so se na razpis prijavili le tisti, ki so zanj vedeli oziroma tisti, ki pogojev za zasedbo delovnega mesta niti niso izpolnjevali, so pa ravnatelja sami ali prek dotične osebe, zelo dobro poznali. Pravzaprav je ravnatelj dolžan delovno mesto zapolniti - zato je lahko za določen čas zaposlil tudi učitelja brez ustrezne izobrazbe, študenta, saj drugih prijav enostavno ni bilo. Ni jih bilo zaradi načina objave potreb po določenem delovnem mestu ... Predlagam vladi, da v kolikor je več kot očitno, da je v javnem zavodu oziroma gospodarskem subjektu v večinski lasti države prišlo do zaposlitve določenega delavca na opisan sporen način, da se delavcu prekine delovno razmerje po zakonu, direktor/ravnatelj je tako denarno sankcioniran (gre za prekršek, ne kaznivo dejanje, razen če ni dokazano drugače), razpis pa se ponovi z JAVNO objavo ""s posredovanjem"" zavoda za zaposlovanje. Tako je bilo pred cca. 10 leti in nič ne kaže, da je danes kaj drugače. Danes lahko javni zavodi, če lahko sami zagotovijo javnost objave potrebe po delu, razpis preprosto objavijo na svoji oglasni deski, internetni strani, lokalnem časopisu /.../ in je zakonu zadoščeno, kar pa pomeni, da lahko tako prakso znova štejemo med zavajajočo, saj tako objavljeni razpisi največkrat ostanejo prezrti s strani večine potencialnih kandidatov/delavcev. Kdo pa bere, gleda, posluša ""vse"" kar se prebrati, pogledati in slišati da? Kdo to zmore? Kdo lahko pregleda vsak teden vse spletne strani, prebere vse lokalne časopise, pokliče na vsako šolo v RS ... Kdo, še prej pa kako? Google, prej da prepozna ključno besedo v iskalniku, mora ta na spletu obstajati že nekaj dni, do takrat pa je razpisa praviloma že konec. Po desetih letih, ko bi bilo že upravičeno pričakovati, da bo drugače, da bo področje zaposlovanja urejeno bolj pregledno, pravičneje, boj dostopno za vse, je več kot očitno, da ""nekomu"" ustreza drugače. Živimo v času nenehnih sprememb, ekonomske, gospodarske krize in prav bi bilo da se načelo enakosti za vse zagotovi danes bolj kot kdajkoli poprej. Zato predlagam, da javni zavodi, gospodarske družbe v večinski državni lasti morajo po zakonu objaviti potrebo po delavcu na zavodu za zaposlovanje, zavod pa te razpise javno objavi na svoji spletni strani v dveh rubrikah: 1. ""delodajalec želi najboljšega kandidata za razpisano delovno mesto"" in 2. ""delodajalec izpolnjuje zakonsko obvezo javne objave"". Ali podobno ... Sprašujem se, zakaj pa potem imamo zavod za zaposlovanje, če mu jemljemo njegovo osnovno poslanstvo, da poskuša čim hitreje najti ljudem službo? Kako pa jo bo pomagal, če pa lahko zavodi in javne gospodarske družbe po trenutnem sistemu, že kar same opravljajo ""njegovo"" delo, objavljajo same potrebe po delu in največkrat na način, ki je PRAVOČASNO dostopen le izbranemu krogu ljudi. Zavod za zaposlovanje se s tem sistemom spremenil le v birokratski ustroj, ki take razpise le še statistično obdela, podatki pa so brez prave uporabne vrednosti. Torej predlagam načelo transparentnosti s sistemom vse na enem mestu (nptr. spletni portal). Privatni/realni sektor se lahko izvzame iz predloga. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5550.txt janči 5550 0 1863 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je pridobil odgovor pristojnih organovPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4554 2014-02-05 https://predlagam.vladi.si/predlog/5550 Vse na enem mestu - razpisi za prosta delovna mesta (javni sektor) "Predlagam vladi. Moje izkušnje so stare že okroglih 10 let in nič ne kaže, da bi bilo danes kaj drugače, preglednejše. Takrat sem namreč kot mlad in neizkušen diplomant iskal službo na skoraj vseh šolah v radiusu 50km, si pri tem nabral nemalo izkušenj, praks in znanj s področja delovnega prava. Moja zgodba/mnenje je sledeče. Javni razpisi - potreba po delavcu. Zakonodaja je tisti čas omogočala, da lahko delodajalec v primeru, da že ima za njega ustreznega kandidata objavi potrebo po delu na zavodu za zaposlovanje z oznako ""brez posredovanja zavoda"" in zavod za zaposlovanje, kamor je delodajalec sicer po zakonu obligiran javiti vsak razpis za delo, to zato ni objavil na svojih oglasnih deskah oziroma spletni strani. Sicer zakonu zadoščeno, po drugi strani pa se s tem precej zožil krog potencialnih dobrih kandidatov oziroma možnost izbire najboljšega. Seveda, če ima delodajalec kandidata, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta in je z njim iz preteklih izkušenj zadovoljen, npr. je bil pri njem že zaposlen za določen čas, je opravljal določena volonterska dela /.../ potem je tak način zaposlovanja na nek način celo moralno opravičljiv, zmanjšuje birokracijo, če pa se ta mehanizem zlorablja za namene prekrivanja preb po delu zato, da jo vidi čim manj iskalcev zaposlitev oziroma zato, da se nanj prijavi zgolj dotična oseba oziroma oseba, ki razpisnim pogojem niti ne ustreza (nima pogojev), potem pa je tak način sporen in bi moral biti ustrezno sankcioniran. Slednje se je v praksi, ko sem še sam iskal delo, izkazal za primer slabe prakse v več kot 90% razpisov ravnateljev, ki sem jih sam zasledil. ""Razpis brez posredovanja zavoda"" smo rekli, je služil kot mehanizem, ki je ekstremno zožil krog potencialnih prijav ustreznih kandidatov, skoraj praviloma pa so se na razpis prijavili le tisti, ki so zanj vedeli oziroma tisti, ki pogojev za zasedbo delovnega mesta niti niso izpolnjevali, so pa ravnatelja sami ali prek dotične osebe, zelo dobro poznali. Pravzaprav je ravnatelj dolžan delovno mesto zapolniti - zato je lahko za določen čas zaposlil tudi učitelja brez ustrezne izobrazbe, študenta, saj drugih prijav enostavno ni bilo. Ni jih bilo zaradi načina objave potreb po določenem delovnem mestu ... Predlagam vladi, da v kolikor je več kot očitno, da je v javnem zavodu oziroma gospodarskem subjektu v večinski lasti države prišlo do zaposlitve določenega delavca na opisan sporen način, da se delavcu prekine delovno razmerje po zakonu, direktor/ravnatelj je tako denarno sankcioniran (gre za prekršek, ne kaznivo dejanje, razen če ni dokazano drugače), razpis pa se ponovi z JAVNO objavo ""s posredovanjem"" zavoda za zaposlovanje. Tako je bilo pred cca. 10 leti in nič ne kaže, da je danes kaj drugače. Danes lahko javni zavodi, če lahko sami zagotovijo javnost objave potrebe po delu, razpis preprosto objavijo na svoji oglasni deski, internetni strani, lokalnem časopisu /.../ in je zakonu zadoščeno, kar pa pomeni, da lahko tako prakso znova štejemo med zavajajočo, saj tako objavljeni razpisi največkrat ostanejo prezrti s strani večine potencialnih kandidatov/delavcev. Kdo pa bere, gleda, posluša ""vse"" kar se prebrati, pogledati in slišati da? Kdo to zmore? Kdo lahko pregleda vsak teden vse spletne strani, prebere vse lokalne časopise, pokliče na vsako šolo v RS ... Kdo, še prej pa kako? Google, prej da prepozna ključno besedo v iskalniku, mora ta na spletu obstajati že nekaj dni, do takrat pa je razpisa praviloma že konec. Po desetih letih, ko bi bilo že upravičeno pričakovati, da bo drugače, da bo področje zaposlovanja urejeno bolj pregledno, pravičneje, boj dostopno za vse, je več kot očitno, da ""nekomu"" ustreza drugače. Živimo v času nenehnih sprememb, ekonomske, gospodarske krize in prav bi bilo da se načelo enakosti za vse zagotovi danes bolj kot kdajkoli poprej. Zato predlagam, da javni zavodi, gospodarske družbe v večinski državni lasti morajo po zakonu objaviti potrebo po delavcu na zavodu za zaposlovanje, zavod pa te razpise javno objavi na svoji spletni strani v dveh rubrikah: 1. ""delodajalec želi najboljšega kandidata za razpisano delovno mesto"" in 2. ""delodajalec izpolnjuje zakonsko obvezo javne objave"". Ali podobno ... Sprašujem se, zakaj pa potem imamo zavod za zaposlovanje, če mu jemljemo njegovo osnovno poslanstvo, da poskuša čim hitreje najti ljudem službo? Kako pa jo bo pomagal, če pa lahko zavodi in javne gospodarske družbe po trenutnem sistemu, že kar same opravljajo ""njegovo"" delo, objavljajo same potrebe po delu in največkrat na način, ki je PRAVOČASNO dostopen le izbranemu krogu ljudi. Zavod za zaposlovanje se s tem sistemom spremenil le v birokratski ustroj, ki take razpise le še statistično obdela, podatki pa so brez prave uporabne vrednosti. Torej predlagam načelo transparentnosti s sistemom vse na enem mestu (nptr. spletni portal). Privatni/realni sektor se lahko izvzame iz predloga. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5551.txt janči 5551 0 2163 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je pridobil odgovor pristojnih ministrstevPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4554 2014-02-05 https://predlagam.vladi.si/predlog/5551 Omejitev hitrosti "Priznajmo si, da se zgodi da kdaj spregledamo prometni znak o omejitvi hitrost in tako ne vemo kakšna je omejitev. Imam idejo kako rešiti problem da bi vsak trenutek vedel kolikšna je omejitev brez dodajanja neštetih prometnih znakov. Hotel sem dati predlog čas nazaj, pa nisem vedel ali je ideja sploh uredu..O tem problemu sem zacel razmišljati ko sem lani v naselju na dopustu vozil 87kmh..ampak res nisem vedel da sem v naselju!! plačal sem 1200eur kar se mi je zdelo noro in predvsem nepravično glede na to da je to moja prva prekoračitev v 25 letih voznje..mislil sem da je omejitev 90kmh. Zadeva bi izgledala tako..da bi bile stranske črte cest za vsako omejitev različne barve ves čas trajanja omejitve ena barva.. npr kjer je 30kmh rdeče, v naselju npr.modre, izven naselja rumene, avto cesta bele. Mislim da bi podzavestno barva ki bi jo imel neprestano pred očmi opozarjala o omejitvi tam kjer se nahajas... Kaj misite o predlogu? Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5561.txt paski 4 5561 2014-03-11 17 3002 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Osnovni namen horizontalne cestne signalizacije (talnih označb) je urejanje in usmerjanje prometa. Izvedba signalizacije mora odražati enostavne in nedvoumne informacije, da jih udeleženci cestnega prometa, na širšem globalnem območju lahko razumejo, kaj jim sporoča. Na zaznavnost prometne signalizacije vpliva veliko dejavnikov, nikakor pa ni zanemarljiva barva od katere je tudi odvisna svetlobna odbojnost in s tem zaznavnost signalizacije. Slovenija je notificirala Dunajsko konvencijo o prometnih znakih iz leta 1968 in s tem pristopila k poenotenju oblik in barv prometne signalizacije. Določbe omenjene konvecije opredeljujejo, da so talne označbe rumene ali bele barve, uporabi se lahko tudi modra barva za območja na katerih je parkiranje dovoljeno ali omejeno. Ob tem je tudi določeno, da v primeru, kadar se na ozemlju podpisnice konvencije uporabljata rumena in bela barva, morajo biti označbe enakega razreda enake barve. Barva označb na vozišču in materiali iz katerih so te označbe lahko izvedene so pri nas usklajene z določbami dunajske konvencije in določene s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št. 46/2000, s spremembami) ter evropskim standardom SIST EN 1436. Tako imamo vse označbe na vozišču in drugih prometnih površinah bele barve, z rumeno barvo pa so označene površine kjer je prepovedano parkiranje, rezervirani prometni pasovi za javni prevoz potnikov, avtobusna postajališča, fizične ovire za umirjanje prometa, z modro barvo pa označene površine za kratkotrajno parkiranje. Prepoznavnost kategorije ceste, s tem pa tudi določene prometne ureditve (največja dovoljena hitrost) ki ga na podlagi talnih označb uporabljajo v nekaterih evropskih državah (npr. Nizozemska) temelji na različni strukturi vzdolžnih talnih označb in ne na različnih barvah teh označb. S temi označbami udeleženec cestnega prometa zlahka spozna potek določene ceste v naselju ali pa izven naselja. Predpogoj za takšne ureditve, kjer je s talnimi označbami podana prepoznavnost kategorije ceste in udeleženci cestnega prometa zaznajo zahtevana pravila vožnje na podlagi majhnega števila oblikovnih elementov, zahteva posodobitev cestne infrastrukture z izvedbo vseh varnostnih ukrepov izven naselij in zagotovitev prečnih profilov cest, ki takšna označevanja sploh omogočajo." 2014-03-27 2014-02-10 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/5561 Subvencionirana dijaška vozovnica "Pozivam Vlado, da ustrezno spremeni definicijo kombinirane vozovnice,ki bi, predvsem zaradi izrednih razmer -konkretno za želežniško progo Ljubljana -POstojna veljala ne glede na vrsto javnega prevoza ali vlak oz.nadomestilo vlaka in ostali redni avtobusni prevoz ,in ne samo za mestni promet enotna dijaška vozovnica. Torej ,dijak ,ki ima vozovnico za železnico progo Postojna - Ljubljana in nazaj ,naj jo uporablja tudi za ves ostali javni prevoz na tej povezavi. ZPCP-2D,Ur. list 69/2013 17. člen zniški promet (kombinirana vozovnica) (1) Ne glede na določbe 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. člena tega pravilnika se upravičencu, ki uveljavlja pravico do subvencionirane vozovnice za medkrajevni avtobusni oziroma železniški promet v kombinaciji z uveljavljanjem pravice do subvencionirane vozovnice za mestni promet, cena subvencionirane vozovnice poveča za višino doplačila za mestni promet, ki ne presega 15 eurov. Natančna cena doplačila upravičenca za mestni promet se definira v pogodbi med ministrstvom, pristojnim za promet in upravljavcem mestnega prometa. (2) Upravičenec lahko uveljavlja pravico do subvencionirane polletne ali letne vozovnice za mestni promet le na osnovi v istem obdobju veljavne polletne ali letne vozovnice za medkrajevni promet. Hvala za razumevanje" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5564.txt metkas 1 5564 2014-03-11 0 1263 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Sistem subvencioniranih prevozov upravičencev ureja Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 33/96, 88/99, 94/01, 16/02, 30/02, 82/02, 40/03, 92/03, 108/03, 129/03, 11/04, 86/04, 88/04, 137/04, 120/05, 5/07 - popr., 123/08, 28/10, 49/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 in 39/13), kjer so v členih od 114 a do 114 f. določeni upravičenci do subvencioniranih prevozov in pogoji za njihovo koriščenje. Od uvedbe novega sistema v šolskem letu 2012/2013 se je število dijakov, ki uporabljajo sistem subvencioniranih prevozov povečalo za 48%, število študentov pa za 59%. Na isti relaciji ima upravičenec pravico le do ene vozovnice in se mora v primeru, da na isti relaciji vozi več vrst prevoza (npr. vlak in avtobus) ali prevoznikov odločiti za en način prevoza oziroma prevoznika, saj so sistemi elektronskih vozovnic, ki so trenutno v uporabi pri posameznih prevoznikih med seboj nekompatibilni in drug prevoznik ne more preveriti ali je vozovnica veljavna na relaciji, kjer potnik potuje. MZIP zato izvaja projekt Integrirani javni potniški promet v Republiki Sloveniji, ki bo ta problem razrešil in odpravil težave. Kombinirana vozovnica je namenjena izključno uporabnikom, ki lahko potujejo od točke A do točke B le tako, da uporabijo več vrst prevoza ali različne prevoznike, vendar se poti ne smejo podvajati, saj bi to bistveno povečalo stroške subvencioniranih prevozov. Upravičenec trenutno pokrije od 12 do 28% cene prevoza, kar bi v primeru, da bi kombinirana vozovnica na način kot je predlagano pomenilo, da bi morali v Proračunu RS zagotoviti dodatnih 20 do 25 milijonov evrov. Izjema je le kombinirana vozovnica z vozovnico v mestnem prometu, ki ni univerzalna pravica in jo na podlagi pogodb med MZIP in upravljavci mestnega prometa sofinancirajo tudi lokalne skupnosti. MZIP je sicer zaradi naravne nesreče (žled) vsem uporabnikom subvencioniranih prevozov brez omejitev omogočil, da so zamenjali veljavne vozovnice." 2014-04-11 2014-02-10 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/5564 Zakonska uvedba skrbikov gozdov - gozdarjev "Vsak lastnik gozda, ki ima v lasti več kot (npr. 100 hektarjev), bi moral imeti skrbnika gozdov oz. gozdarja. Ta bi skrbel za letni posek v gozdu, pomlajevanje gozdov, nadzor nad raznimi obolenji, lubadarjem,... S tem bi zagotovili nova delovna mesta (ki bi se plačevala iz naslova lastnikov gozdov), lastiki gozdov, pa bi bili primorani skrbeti za gozd. Lep primer je tukaj cerkev, ki ima v lasti velike površine gozdov, ki jih ne negujejo in iz gozda ni nobenega profita, država pa ne pobere nobenega davka. Seveda se s tem odpirajo nove priložnosati, za oživitev gospodarstva na področju lesarstva, saj bi se s tem posekalo veliko več lesa in bi bilo veliko več povpraševanja za žage; le - te pa bi morala postaviti država in kot lastnik pobratri zaslužek. Hvala in lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5584.txt Gregor Tršavec 4 5584 2014-03-14 1 1701 Nezadostna podpora 2014-02-13 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/5584 Stopnja davka na nepremičnine za garažo "Pozdravljeni, Pri davku na nepremičnine je prišlo da anomalije. Pimer; na isti ulici stoji blok in hiša. Tako hiši kot stanovanjem v bloku pripada garaža (mislim, da je tako pri vseh novih blokih). Stanovanju v bloku v izmeri cca 80m2 pripadata v garaži dva parkirna mesta v skupni izmeri cca 13m2, prav tako ima hiša garažo v enaki izmeri. Zakaj davek na nepremičnine obravnava za ti dve garaži različni stopnji davka (blok z 0,50% in pri hiši 0,15%)? Sedaj nastane anomalija, da je moje stanovanje v skupni izmeri cca 80m2 z dvema parkirnima mestoma v bloku, obdavčeno po skoraj enaki vrednosti kot bistveno bolj vredna hiša v enaki ulici? Pri Gursu pravijo, da je to zaradi tega, ker ima garaža v bloku svojo številko, vendar garaža pripada stanovanju – bloku, enako kot v hiši. Ko bomo v bloku stanovanje prodali, bomo le-tega prodali skupaj s parkirnim mestom, kletjo… Zato predlagam vladi, da parkirna mesta v garaži blokovskega naselja obravnava enako kot garaže v hiši. LP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5616.txt Matej4 1 5616 2014-03-22 13 4029 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Glede na to, da je dne 28.3.2014 Ustavno sodišče RS Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo, štejemo predlog v tem trenutku za brezpredmeten, saj je Ustavno sodišče hkrati odločilo, da se za zagotovitev sredstev občinam v letu 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja." 2014-04-01 2014-02-21 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5616 Davek na nepremičnine, napačen model vrednotenja "Sem mnenja, da davek na nepremičnine naj bi bil uveden, vendar bi moral biti še dodelan. Menim, da je davek na nepremičnine v določenih primerih krivičen. Na en tak primer bi tudi opozoril. Po pregledu obvestila o informativnem izračunu davka na nepremičnine sem ugotovil, da parcele - kmetijska zemljišča, ki so v naravi na poplavnem območju in so znotraj visokovodnih nasipov ob reki Muri, so ocenjene po enakem modelu. Na tem območju poplavlja Mura vsako leto tri do štiri krat in je tudi dejanska cena Kmetijskih zemljišč na tem območju le 1/3 od cene, ki je izven nasipa. Predlagam, da bi za poplavno območje bilo oproščeno plačilo davka na nepremičnine, ali pa popravek bonitete zemljišč. Nekatere parcele na tem območju imajo celo večjo boniteto v primerjavi z parcelami izven nasipa. Boniteta zemljišč tudi na drugih zemljiščih ni pravilno ocenjena, saj sem ugotovil na svojih parcelah, da na parceli kjer zastaja voda ob vsakem dežju in že par let nazaj na tej parceli nisem imel pridelka ker ga je stoječa voda uničila je ta ista parcela ocenjena z 20 točk večjo boniteto. Iz grafičnega prikaza slik se vidi "" oaza"" kjer je voda uničila pridelek. V dokaz lahko posredujem tudi številke parcel." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5619.txt okrim 1 5619 2014-03-25 5 2435 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Glede na to, da je dne 28.3.2014 Ustavno sodišče RS Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo, štejemo predlog v tem trenutku za brezpredmeten, saj je Ustavno sodišče hkrati odločilo, da se za zagotovitev sredstev občinam v letu 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja." 2014-04-01 2014-02-24 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/5619 Olajšava pri davku na nepremičnine "11. člen Zakona o davku na nepremičnine pravi. (znižanje davka za posebne kategorije zavezancev) (1) Zavezancem, ki so bili v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, se davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 50 %. Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ po uradni dolžnosti, na podlagi evidence upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka pri ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve. Če je temu res tako, ali ni ta olajšava le zavajanje ljudi in ""kaznovanje"" tistih, ki smo v življenju z lastnim trudom nekaj dosegli? Zato predlagam, da se zgoraj omenjena olajšava prizna glede na prihodke posameznika, s katerimi razpolaga DURS in so tudi osnova za izračun dohodnine. Zakon o socialnem varstvu v nasprotju z Ustavo RS odreka pravico do denarne socialne pomoči posameznikom, ki imajo v lasti nepremičnine vrednosti nad 30.000€." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5629.txt prekmurje 6 5629 2014-03-25 4 1781 Nezadostna podpora 2014-02-24 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/5629 davek na garažo "Garaža v stanovanjski stavbi gre v neuporabno površino stavbe, ki je za rezidenčno enoto obdavčena z 0,15%. Samostoječa garaža (funkcija je ista), ki stoji meter od stanovanjske hiše in pripada (lastniško, funkcionalno) seveda hiši pa je obdavčena s stopnjo 0,5% ! Kje je tukaj razum, logična razlaga? Pride do tako visokega davka, kot za celotno stanovanjsko hišo. Tukaj je absolutno potreben popravek." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5633.txt nabo 5633 0 332 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5616 2014-02-24 https://predlagam.vladi.si/predlog/5633 Zakon o malem delu - vključitev tudi zaposlenih oseb "Moj predlog je, da v Zakonu o malem delu dajo možnost zaposlitve 14 ur na teden tudi redno zaposlenim ljudem kateri si bi s tem lahko izboljšali življenjski standard! Po tem predlogu bi torej Zakon o malem delu dal možnost dodatnega zaslužka vsem prebivalstvu (študentom, upokojencem, brezposelnim, redno zaposlenim) ter s tem konkurenčnost vseh in nepriviligiranje nekaterih skupin izmed teh. Moj predlog mogoče cilja predvsem na mlajšo prebivalstvu. S to možnosti bi pridobili dodaten zaslužek ter večje možnosti za hitrejšo osamosvojitev, predvsem ob nakupu stanovanja, ki je velik zalogaj, za marsikoga neuresničjiv, ki ga je dandanes samo ob redni mizerni plači, skoraj nemogoče izvesti (v mislih imam tudi 70% plačili 12 mesecev pripravništva). S to omogočitvijo bi mladim omogočili dodaten zaslužek vsak mesec, ki bi mogoče prav pokril kredit za stanovanje ter s tem višji življenjski standard, ki si ga ob sami redni službi nebi mogel privoščiti. Po uresničitvi osnovnih življenjskih pogojev pa marsikateremu več nebi bilo smiselno opravljati obojega dela ter bi opravljal samo redno delo. Torej ta predlog cilja predvsem na to da bi dali delovnim ljudem možnost dodatnega zaslužka na legalen način z delom. Če dajo možnost dodatnega zaslužka tudi brezposelnim bi ti s kombinacijo socialne pomoči se približali standardu redno zaposlenim s tem da bi le ti delali bistveno manj ur,namesto 40 samo 14 ur. Vsaj jaz osebno, ki sem v podobni situaciji,bi bil pripravljen tedensko oddelati dodatnih 14 ur poleg redne službe, pri drugem delodajalcu, če bi si s tem lahko omogočil namesto rabljenega stanovanja novo stanovanje, kljub temu da bom v kratkem končal diplomo, se nebi branil z deli nižje stopnje izobrazbe. V času ko smo še mladi bi radi vsaj poskusili si uresničili marsikatere sanje, novo stanovanje, kakšno potovanje...začnemo z nule, torej smo bolj požrtvovalni da si nekaj ustvarimo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/564.txt bb007 1 564 2010-04-13 18 2945 Nezadostna podpora 2010-03-12 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/564 Nepremičninski davek- pričeti na novo "Najprej, bi bilo potrebno storiti: 1. Urediti in izvesti kontrolo ali je vse prav zapisano v zemljiški knjigi, 2. Urediti, da tako pravi podatki pridejo na Geodetsko upravo. 3. Izvesti kontrolo ali so podatki, ki smo jih uredili na zemljiški knjigi in geodetski upravi istovetni. 4.Poslati s strani GURSa lastnikom nepremičnin kolikšna je vrednost nepremičnine in kolikšen davek bo lastnik plačal." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5647.txt Ivan Medved 2 5647 2014-03-27 11 1939 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Glede na to, da je dne 28.3.2014 Ustavno sodišče RS Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo, štejemo predlog v tem trenutku za brezpredmeten, saj je Ustavno sodišče hkrati odločilo, da se za zagotovitev sredstev občinam v letu 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja." 2014-04-15 2014-02-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/5647 davek na nepremičnine Pozdravljeni, predlagam pravično obdavčitev. To je edino ta, da se po osebi ne obdavči 20 m2 uporabne površine ne glede na število stanovanj, vikendov ali hiš. Vsakdo ima lahko samo 1 stalno bivališče na katerega je prijavljen. Vse ostalo se obdavči po 0,5 stopnje. To velja tudi za gospodarske objekte.To se mi zdi edino pravično merilo do vseh. Kdor ne more plačati davka, naj pa proda del svoje nepremičnine ali da v najem. Tako bi dobili veliko več denarja v proračun kot na način , ki velja sedaj. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5655.txt heos 12 5655 2014-04-01 1 1794 Nezadostna podpora 2014-03-03 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/5655 Ureditev neenakopravnega in protiustavnega cestninjenja na cestah, kjer je obvezna vinjeta za osebna "V preteklem tednu sem zasledil polemiko o neustavnosti zakona o vinjetah, za katero odgovorne osebe vedo, da je neustaven in ga še vedno podpirajo. Čeprav je bil predlog preko tega portala podan že večkrat, menim, da je potrebno predlog podati še enkrat, saj je bil v preteklosti zavrnjen s podajanjem nekorektnih, neresničnih in zavajajočih odgovorov. Prvi predlog, z naslovom “Ukinitev vinjet, kjer ni bilo cestnin”, je bil na tem portalu objavljen dne 29.12.2009 s strani predlagatelja “aleshorvat”. Dugi predlog, z naslovom “Vinjeta za Ljubljansko obvoznico” je bil na tem portalu podan 11.01.2010 s strani uporabnika “milan-pss”. Oba predloga sta bila zavrnjena z enakim odgovorom , ki ga je podalo takratno Ministrstvo za promet, podpisnik odgovora pa je bil V.D. Generalnega Direktorja dr. Peter Gašperšič (uradni dopis je priloga obeh predlogov). Podajam prepis odgovora in dodajam svoj komentar: 1. “Skladno z določbo petega odstavka 11.a člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZcestV in 42/09) so cestninske ceste, za katere se plačuje cestnina za določen čas, vse avtoceste in hitre ceste, s katerimi upravlja in jih vzdržuje upravljavec cestninskih cest in so v ta namen posebej označene. S spremembo dveh pravnih aktov (Uredba o cestninskih cestah in cestnini, Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest), ki sta bila sprejeta v lanskem letu, tudi tovorna vozila plačujejo cestnino na vseh odsekih cest, kjer je obvezna vinjeta. Glede na navedeno tovorna vozila pri plačevanju cestnine niso v privilegiranem položaju glede na osebna vozila, saj so cestninjene tudi obvoznice (hitre ceste), ki so bile pred uvedbo vinjet necestninske ceste.” PRVI DEL ODGOVORA JE ZAVAJUJOČ IN NERESNIČEN. NPR. NA LJUBLJANSKI OBVOZNICI TOVORNA VOZILA NE PLAČUJEJO CESTNINE!!! 2. Hitre ceste so skladno z določbo 14. člena Zakona o javnih cestah državne ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ki omogočajo hitro odvijanje daljinskega prometa med najpomembnejšimi središči regionalnega pomena. Slednje pomeni, da so ceste, ki so kategorizirane kot hitre ceste, prvenstveno namenjene razbremenjevanju mestnih središč na način, ki omogoča obvoz daljinskega oz. tranzitnega prometa mimo mest. Na koncu naj dodamo, da tudi v bodoče ne načrtujemo uvajanja izjem pri obveznosti plačevanja cestnine na avtocestah in hitrih cestah, saj je skladno z vladnim akcijskim načrtom predvidena uvedba elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku tako na avtocestah kot tudi hitrih cestah, in sicer za osebna in tovorna vozila. GLEDE NA TO, DA JE OD TEGA ODGOVORA ŽE SKORAJ 5 LET IN ELEKTRONSKEGA CESTNINJENA NI, SE MI ZDI S STRANI VLADE POPOLNOMA NEODGOVORNO, DA ZADEV NE REŠI IN NAMENOM ZAGOTVALJA DISKRIMINATORNOST VOŽNJE PO LJUBLJANSKI OBVOZNICI – TOVORNA VOZILA VOZIJO ZASTONJ, OSEBNA VOZILA MORAJO PLAČATI VINJETO!!! GRE ZA PROTI USTAVNI ZAKONA SAJ LE TA PUDARJA NEENAKOPRAVNOST IN DISKRIMINACIO POSAMEZNIKA PRED ZAKONOM V PRIMERU UPORABE HITRIH CEST. Na osnovi povedanega predlagam vladi: Upam, da boste vi kot Vlada mojim predlogom sledite. Če temu ne bo tako, lahko svoj portal lahko kar zaprete, saj predlaganje nima smisla, če bi lahko naknadno ugotovili, da Vlada odgovarja z odgovori, ki so neresnični, in ko bi za to izvedela, ne bi ustrezno ukrepala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5657.txt Jure Sumi 5657 0 1196 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je pridobil odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4406/null/answers 2014-03-02 https://predlagam.vladi.si/predlog/5657 Oprostitev davka na nepremičnine na zasebni lastnini v javni uporabi "Oprostitev davka na nepremičnine na zasebni lastnini v javni rabi Predlagam, da se Zakon o davku na nepremičnine v 8. čl dopolni. In sicer: (1)Davka na nepremičnine se ne plačuje od nepremičnin, ki so: -v zasebni lasti, vendar se pretežno uporablja za javni namen oz. z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč, ki so v zasebni lasti, vendar se pretežno uporablja kot javno dobro. Povedano drugače, gre za primere, da občina/država uporablja zasebno nepremičnino v javno korist. To pomeni, da se zasebno nepremičnino, ki se uporablja kot npr. javno pot, oprosti plačila davka na nepremičnine. Takšen primer so gozdne poti, poti preko katerih poteka javni promet itd., ki jih uporablja občina kot infrastrukturo, pa jih občine ne želijo odkupiti. Lastnik, pa tudi ne more zapreti poti, ker druge možnosti za javni promet ni. Država je tako obdavčila zasebno lastnino, ki se uporablja v javno dobro. Takšen primer so gozdne poti, ki se uporabljajo kot del javne infrastrukture. Občine pa so toliko škrte, da ne želijo odkupiti teh poti, ki se uporabljajo kot javno dobro. Skratka lastnik take poti je 2 x ""obdavčeni"", prvič od tega ne dobi nič, povrh pa mora plačati še davek za nekaj kar večinoma uporabljajo drugi. 2. Občine morajo v roku 2 let s soglasjem lastnikov nepremičnin odkupiti zasebne nepremičnine, ki so v javni rabi. V primeru ne odkupa roka s strani občin morajo občine plačevati najemnino za uporabo zasebne lastnine. Višina najemnine za uporabo se določi z 50% tržne vrednosti nepremičnine na m2. Namen predloga je, da tudi občine pristopijo k reševanju neurejene nepremičninske situacije, ker sedaj nimajo posluha za lastnino občanov, ki se uporablja za javni promet. Pogost argument občin je, da nimajo denarja za odkup nepremičnin. Posredno pa želijo občine pridobiti nepremičnine, razne poti, tako rekočbrezplačno, medtem ko nam občanom nalagajo nove in nove obveznosti. Posredno tudi preko države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5672.txt Preš''rn 3 5672 2014-04-03 12 2367 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Glede na to, da je dne 28.3.2014 Ustavno sodišče RS Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo, štejemo predlog v tem trenutku za brezpredmeten, saj je Ustavno sodišče hkrati odločilo, da se za zagotovitev sredstev občinam v letu 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja." 2014-04-04 2014-03-05 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5672 Upoštevanje oprostitve za plačilo davka na nepremičnine za novograditelje "Pozdravljeni, z uvedbo novega davka na nepremičnine smo novograditelji (tudi kupci novogradenj) v položaju dvojnega obdavčenja. Davek smo plačali že s plačilom komunalnega prispevka (večinoma tudi več kot 10.000,00 EUR) oz. s plačilom kupnine za stanovanje, poleg tega smo graditelji morali plačali tudi davek na vsa gradbena, inštalacijska in druga dela. Večina nas ima kredit za nn let, s katerim bomo odplačevali omenjene davke. Torej, po prejšnji zakonodaji so bili novograditelji in kupci novogradenj (stanovanj in hiš) 10 let opravičeni do plačila komunalnega prispevka (beri: nadomestil ga bo davek na nepremičnine), ravno zaradi preprečevanja dvojne obdavčitve. Kot trenutno spremljam zadeve in glede na to, da smo za novo (dve leti staro) nepremično dobili informativni izračun davka na nepremičnino, bomo že letos spet morali plačati davek na nepremičnino (pa še odplačali nismo vseh dajatev za gradnjo). Predlagam, da ostane oprostitev plačila davka na nepremičnine za novogradnje za obdobje 10 let, saj gre v nasprotnem primeru za dvojno obdavčenje, kar je protiustavno. Lep pozdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5673.txt Samuelson 15 5673 2014-04-03 12 2890 Nezadostna podpora 2014-03-05 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5673 nepremičninski davek - uskladitev evidenc "Vse nepremičnine so sedaj po spremembi obdavčene po 0,15%. Predlagam, da se v morebitnem spreminjaju v prihodnje določi-upošteva različen davek na nepremičnino, ki jo uporabljajo lastnik, družinski člani - otroci, starši, vnuki (običajno brezplačno) in tistimi, ki nepremičnino tržijo ozi. oddajajo v podnajem drugim. Evidence je treba samo preveriti oz. uskladiti. Družinski člani že sedaj plačujejo davek na stavbno zemljišče, so stalno prijavljeni, dejansko tam bivajo. S tem so rešeni tudi stanovanjski problemi teh oseb. Tisti, ki oddajajo v podnajem tujim, pa že plačujejo davek od oddaje - torej preveriti prijavo bivanja in prijavo za davek.. Zadolžiti bi morali geodetsko upravo, davčno, zemljiško knjigo da USKLADIJO evidence in pošiljajo odločbe res vsem davčnim zavezancem. saj jih sedaj kar veliko ne plačuje niti davka na stavbno zemljišče, ker jim ni nihče nikoli poslal položnic. Kako je urejeno za osebe, ki živijo v tujini in že doslej niso plačevale davka, bi bilo treba tudi preveriti in uskladiti. Prepričana sem, da bi tako dobili dovolj denarja brez novih davkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5682.txt opazovalka 4 5682 2014-04-05 5 1812 Nezadostna podpora 2014-03-07 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5682 polletne vinjete Kot uporabnik starejšega vozila s platneno pomično streho si želim ponovno polletne vinjete. Sprejemljiva opcija bi bila tudi nakup letne in povračilo razlike ob odjavi vozila. Sam namreč vozim cabria od aprila do konca oktobra. Vozilo vsako leto prijavim in odjavim iz prometa. Kako rešiti problem vožnje npr. po ljubljanski obvoznici brez kaznovanja dars-a. Predlagam ali uvedbo polletne vinjete, ali pa vplačilo celoletne s povračilom razlike ob odjavi vozila. Podobno je že urejeno s stroškom uporabnine cest ob registraciji in odjavi vozila. Prav tako se tudi ustrezno plačuje znesek zavarovanja vozila. Samo pri vinjeti tega ni moč urediti. Zakaj? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/569.txt donkarluci 4 569 2010-04-13 2 3067 Nezadostna podpora 2010-03-14 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/569 Zmanjševanje brezposelnosti "Predlagam uvedbo možnosti, po kateri bi se lahko delodajalec in delavec dogovorila, da le-ta opravlja npr. le 80% polnega delovnega časa. (Npr. Le 4 od 5 delovnih dni v tednu). Seveda, če se oba, tako delodajalec kakor delavec strinjata. Sklepam, da bi se za to vrsto zaposlitve odločilo precej delavcev iz mladih družin, mogoče starejši delavci itd. V povprečju bi tako pridobili na 5 zaposlenih, ki se za ukrep odločijo, 1 novo delovno mesto. S tem bi aktivirali del nezaposlene populacije, jim dvignili samozavest in jim omogočili spoznavanje novih znanj, itd. Plača delavca s to vrsto zaposlitve bi se sicer znižala na 80%, zato sicer to ne bi bilo sprejemljivo za vse (ker do plače precej nizke), vendar bi vsaj nekako omogočili mladim do zaposlitve." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5701.txt Bojan K. 8 5701 2014-04-10 5 1586 Nezadostna podpora 2014-03-12 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/5701 Nakup gasilske opreme brez plačila davka "Pozdravljeni, predlagam, da vlada sprejme zakon, ki bo omogočal prostovoljnim gasilskim organizacijam nakup gasilske zaščitne in reševaln opreme brez plačila davka. Predlog utemeljujem s tem, da se za prostovoljno gasilstvo vse manj skrbi. Vse manj je denarnih sredstev, država pa se do prostovoljnih gasilcev obnaša zelo mačehovsko. Zahteva se vse bolj varna in izpopolnjena oprema, katera pa je tudi zelo draga. Prav tako zaščitna sredstva in obleke. Z možnostjo nakupa opreme brez plačila DDV bi se stroški za prostovoljne gasilce bistveno znižali, kar bi posledično pripomoglo tudi k boljši opremljenosti in posledično tudi večji varnosti gasilcev. Lep pozdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5709.txt Rok Pečar 0 5709 2014-04-11 1 2500 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V uvodu naj pojasnimo, da je Ministrstvo za finance problematiki obračunavanja davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) od nabav gasilske zaščitne in reševalne opreme (v nadaljevanju: gasilska oprema) namenilo veliko pozornosti, in sicer predvsem v okviru obravnavanja prve revizije zakona o davku na dodano vrednost v letu 2001, ko so bile v zakon, ki je pred vstopom v Unijo v Sloveniji predpisoval sistem obdavčevanja prometa blaga in storitev z DDV, vključene potrebne uskladitve s pravnim redom Unije. V tem okviru je Ministrstvo za finance opravilo več pogovorov z različnimi predstavniki gasilskih organizacij, predstavniki Državnega zbora in drugimi zainteresiranimi ter jim natančno predstavilo možnosti, ki so v zvezi z izvajanjem nalog gasilstva na razpolago v okviru sistema DDV. Sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV v Republiki Sloveniji je usklajen z zakonodajo Unije z navedenega področja in sicer predvsem z Direktivo Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ki v zvezi z ureditvijo davčnih olajšav za gasilsko opremo ne vsebuje posebnih določb, niti za gasilske organizacije ne predvideva posebnega položaja. Po Zakonu o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11–UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12–ZUJF, 83/12, 46/13–ZIPRS1314-A in 101/13–ZIPRS1415; v nadaljevanju: ZDDV-1) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj Unije ter uvoz blaga. Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne dejavnosti (torej tudi v zvezi z gasilstvom kot humanitarno dejavnostjo po zakonu, ki ureja naloge, organizacijo in status gasilstva) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, niso predmet DDV. Trenutno je v Sloveniji uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22 % in nižja, 9,5 % stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb končnih potrošnikov (hrana, voda, zdravila, medicinski pripomočki, socialna stanovanja), dobave nekaterih drugih javno pomembnih dobrin (javni prevoz potnikov, dobave knjig in časopisov, vstopnine za kulturne in športne dogodke, avtorske pravice književnikov, skladateljev in izvajalskih umetnikov, kratkotrajni najem hotelskih in počitniških zmogljivosti, uporaba športnih objektov, pogrebne storitve, storitve javne higiene, storitve za uporabo v kmetijstvu) ter nekatere delovno intenzivne storitve, ki se zagotavljajo na lokalni ravni (manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, obnova in popravila zasebnih stanovanj, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, storitve domačega varstva, frizerske storitve), vključno s pripravo jedi v gostinski dejavnosti ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. Gasilska oprema ni vključena v seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III k Direktivi o DDV, za katere države članice Unije lahko uporabljamo znižano stopnjo DDV. Poleg nižje stopnje DDV so v ZDDV-1, glede na ureditev po Direktivi o DDV, predvidene tudi nekatere oprostitve plačila DDV za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu. Za gasilske organizacije sta tako, v zvezi z gasilstvom kot opravljanjem humanitarne dejavnosti in, pod pogojem, da ni verjetno, da taka obravnava vodi k izkrivljanju konkurence, predvideni oprostitev plačila DDV za storitve, ki jih te organizacije opravijo svojim članom kot povračilo za članarino ter tudi oprostitev za dobave blaga in storitev, ki jih te organizacije v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist. Zaradi splošnih značilnosti delovanja sistema DDV ni mogoče zagotoviti, da bi se gasilska oprema gasilskim organizacijam dobavljala z oprostitvijo DDV, saj bi se s takšno, posebno davčno obravnavo posamezne dobave blaga na podlagi tega, kdo je prejemnik oziroma kakšen vir sredstev je uporabljen za plačilo dobave, rušilo načelo davčne nevtralnosti in enake obravnave davčnih zavezancev v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnost na trgu, v konkretnem primeru dobaviteljev gasilske opreme, ki zaradi oproščenih dobav tudi ne bi mogli uveljavljati odbitka vstopnega DDV oziroma ga ne bi mogli uveljavljati v celoti. Glede na navedeno vprašanja plačila DDV, vsebovanega v nakupih oziroma posodobitvah gasilske opreme s strani prostovoljnih gasilskih društev, ni možno reševati v okviru sistema DDV, kar je Ministrstvo za finance v predhodnih razpravah v tej zvezi tudi pojasnjevalo." 2014-05-06 2014-03-13 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/5709 Mobilno premoženje in socialni transferji Spoštovani! Jaz in sovaščani se večkrat srečujemo z zapostavljanjem in neenakimi možnostmi za življenje in gledamo, kako so nekateri privilegirani, ker živijo drugod. In ko pristojne organe opozorimo na krivice, nam odgovorijo na kratko: »Tak je zakon.« Če je res, je krivičen in ne daje vsem prebivalcem Republike Slovenije enakih možnosti. In ker pri pogovoru s prijatelji in sovaščani ugotavljamo, da je čas, da kaj ukrenemo, bi tu podal nekaj predlogov. Zaenkrat ti trije: 1. Živimo na 950 metrov nadmorske višine. Na taki višini so zimske razmere hujše kot po nižinah. In so ceste zato predvsem v zimskem času precej težko prevozne. Ker pa je v naši državi razvoj podeželja zanemarjen, razvoja višje ležečega podeželja pa sploh ni, pri prometnih povezavah težko govorimo o cestah. Ker pač ne ustrezajo nobenemu kriteriju cest več. Te ceste so večinoma široke od 3,2 do 3,6 metra in z dotrajanimi podpornimi zidovi. In kako naj se na taki »cesti« sreča osebno vozilo (širine 1,8m) z avtobusom (2,5m)? Kakorkoli kombinirate, je cesta vsaj pol metra ožja od dveh mimovozečih vozil… Vse te ceste pa so že stare in slabo vzdrževane. Zato smo jaz in tudi ostali sovaščani primorani uporabljati vozila s štirikolesnim pogonom, da cesto »razširimo« še na blatne in neutrjene bankine. V večini se odločamo kar za terenska vozila, ki so bolj dvignjena od tal in zato lažje premagujejo tudi kakšne zamete, ki jih v hribih veter s snegom hitro napiha. Ta vozila pa so že zaradi svoje konstrukcije težja od običajnih osebnih vozil. In zaradi svoje namembnosti imajo vgrajene močnejše motorje. In zaradi tega se za taka vozila plačuje večjo cestno takso kot pa za navadna osebna vozila. Čeprav jih imamo zato, ker pač živimo na višjih nadmorskih višinah, kjer je zima daljša kot po nižinah, kjer je več snega kot po nižinah in kjer so ceste slabše kot po nižinah. In zaradi tega so ta vozila za nas enako pomembna, kot za nekoga v Kopru navadni sandali. Ker je v hribih zmogljivo terensko vozilo pač nujno potrebno. Zato bi lahko država omogočila ugodnost tistim, ki živijo na višjih nadmorskih višinah in bi za te ljudi omogočila tako nižjo cestno takso za vozila s štirikolesnim pogonom kot tudi oprostitev plačila davka pri nakupu takega vozila (oboje recimo v odvisnosti od nadmorske višine stalnega bivališča, ker višje ko nekdo živi, bolj je upravičen do terenskega vozila s štirikolesnim pogonom). 2. Pri ugotavljanju višine socialnih transferjev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca itd.) ugotavljajo premoženje prosilca. In med premoženje štejejo tudi vozilo, ki je vredno več kot 8000€. Za ta denar se dobi manjši osebni avtomobil v odličnem stanju. Če prosilec ni preveč zahteven, lahko dobi celo nov osebni avtomobil z zgolj osnovno opremo. Če pa prosilec živi na prej omenjenih skoraj 1000 metrih nadmorske višine, pa pač zaradi življenjskega okolja nujno potrebuje terensko vozilo. Ki pa je zaradi štirikolesnega pogona in same konstrukcije precej dražje. In ker je dražje, ga štejejo v premoženje, kar pomeni zmanjševanje socialnih transferjev tistim, ki so že tako v težjem položaju v primerjavi z nekom v nižini… 3. Kot je že zgoraj omenjeno, pri ugotavljanju višine socialnih transferjev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca itd.) ugotavljajo premoženje prosilca. In med premoženje štejejo tudi vozilo, ki je vredno več kot 8000€. Če gre za največ pet člansko družino, je to še nekako sprejemljivo. Kaj pa če gre za večjo družino? Vozilo s sedmimi sedeži za 8000€ je bodisi ukradeno bodisi v takem stanju, da ni več varno voziti družine v njem… Zato se pričakuje, da takim družinam omogočijo enake možnosti mobilnosti kot ostalim in za take družine dvignejo cenzus vrednosti vozila, ki se upošteva kot premoženje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5715.txt hribovc 18 5715 2014-04-12 23 2807 Nezadostna podpora 2014-03-14 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/5715 Predlagam, da se nujno odpravi interventni zakon in se zvišajo minimalno nadomestila "Spoštovani! Predlagam, da se nujno odpravi interventni zakon na področju socialnega varstva, saj je v temu obdobju višji DDV in tudi davek na nepremičnine se je uvedel, tako da se lahko posledično odpravi interventni zakon, saj so nadomestila nizka napram drugim plačam in ljudje niso krivi, če ni delovnih mest, ker jih noben ne odpira saj so prispevki na plačo previsoki" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5759.txt tin-a 10 5759 2014-04-26 6 1653 Nezadostna podpora 2014-03-28 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/5759 zakon o malem delu - dopolnitev k predlogu avtorja bb007 "preglagam ukinitev omejite ur in zneskov za malo delo. predlagam uvedbo zaposlitve: najemni delavec obrazložitev: malo delo bi lahko bilo rešitev krize, saj bi aktiviralo vse tiste nezapolene, ki j niso zajeti v evidencah zavoda za zaposlovanje. teh je verjetno še toliko kot evidentiranih. sam bi rad dela pri večih delodajalcih, s.p. pa ne upam biti, ker so potem obveznosti stalne, zaslužek pa ne. edino oviro vidim v razmerju delodajalec - delavec. najemni delavec bi moral izstaviti račun za opravljeno delo in ob izplačilu bi delodajalec nakazal tidi dajatve-pavšal" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/576.txt felnix 576 0 2739 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/564 2010-03-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/576 namesto davka na nepremičnine "Pozdravljeni! Cirkus z nepremičninskim davkom je mimo in čas je za nove predloge. Vse skupaj bi lahko rešili bistveno bolj enostavno. Sedanjemu davku na premoženje, ki (kolikor vem) zajema samo tiste državljane, ki imajo v lasti za več kot 500.000 € premoženja in jim nalaga plačilo davka od premoženja, znižate spodnjo mejo od katere naprej je treba plačevati davek. Tako ga morajo plačevati VSI, ki majo v lasti (recimo) več kot 50.000 € premoženja. To bi bilo tudi najbolj pravično do vseh, saj večina ljudi, ki ima v lasti nepremičnine, tega davka danes enostavno ne plačuje. Vzporedno s tem bi morali seveda znižati ali celo ukiniti občinske prispevke oz. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Delitev denarja za občine bi mmorala prevzeti država, ki bi tako lahko tudi nadzorovala razne občinske lumparije in v primeru neustrezno porabljenih sredstev zahtevala denar od občine nazaj (kot to zahteva EU od drežave). Poleg tega, bi se s tem izognili vsem zapletom, katere je sprožil nov davek. Lp Z" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5765.txt janez novak 10 5765 2014-04-29 4 1775 Nezadostna podpora 2014-03-31 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/5765 POMEMBNO! KAKŠEN DAVEK RABIMO + REGIONALNI RAZVOJ "LEP POZDRAV KER MI NI VSEENO ZA TO VLADO KER VIDIM DA SE TRUDI PO NAJBOLJŠIH MOČEH PREDLAGAM NASLEDNJE IN SICER KAKŠEN DAVEK RABI TA DRŽAVA! 1. DAVEK NA LUKUZNE PREMIČNINE( JAHTE IN AVTOMOBILI VIŠJEGA CENOVNEGA RAZREDA, OZIROMA TISTI AVTI KI SI JIH SREDNJI RAZRED NE MORE PRIVOŠČITI) 2. DAVEK NA NEPREMIČNINE - VENDAR!!! - OBDAVČENJE LUKUZNIH HIŠ KAR POMENI DA SE LOKACIJA NE UPOŠTEVA NPR ( luksuzna hiša v rovtah ali v ljubljani bi bila isto obdavčena) v tem primeru bi država potrebovala dobre cenilce. PRI OSTALIH NEPREMEČNINAH BI ŠE NAPREJ PLAČEVALI PAČ TISTO NADOMESTILO ALI PA NEKAJ SIMBOLNEGA, NEPREMIČNINE DRUŽBENEGA POMENA NE BI SMELE BITI OBDAVČENE!!!! 3. PODPIRAM ZMANŠANJE OBČIN ZARADI NEPOTREBNIH STROŠKOV BIROKRACIJE. MOJA ŽELJA JE SICER POBOŽNA AMPAK, SAM SEM IZ NOTRANJSKE IN MI NI VSEENO KAKO DELUJE TA REGIJA! PO MOJEM MNENJU BI NOTRANJSKA IMELA 3 OBČINE IN SICER 1. LOŠKA DOLINA(Nova vas, Bloke, Grahovo, Cerknica ter ostale hribovske vasi. 2. LOGATEC( Rakek, Unec, Planina, Vrhnika, Rovte in ostale hrib. vasi 3. POSTOJNA ( kraji okoli Postojne ki gravitirajo proti primorski ) VSAKA REGIJA BI MORALA IMETI MAKSIMALNO 5 OBČIN" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5767.txt Matej Pirc 5767 0 255 Neustrezen Dva vsebinsko nepovezana predloga 2014-03-31 https://predlagam.vladi.si/predlog/5767 Predlagam, da se davek na nepremičnine uvede "Spoštovani, predlagam, že zaradi stroškov, ki so nastali, da se obdrži davek na nepremičnine, vendar ne na primerna stanovanja, ki jih imajo družine, temveč na vse drugo in obdavčitev tistih, ki jih imajo več. DDV dvigat v 10 leti iz 10% na 22% pa še ni zadosti se mi zdi absurd. V sloveniji je dosti brezposelnih in, da se odpravi interventni zakon, bo morala vlada dejansko davek na nepremičnine dati tistim, ki jih imajo več. Pa tudi znižanje poslanskih plač vsaj za 20% se bi poznalo v proračunu. Preveliko je razmerje med delavsko in poslansko plačo, idealno 1:5 Nesmiselno je, pripraviti slab zakon o davku na nepremičnine, da potem ga višje sodišče ne odobri!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5768.txt tin-a 16 5768 2014-04-30 9 1958 Nezadostna podpora 2014-04-01 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/5768 Kakšen davek rabimo "Lep pozdrav Ker mi ni vseeno za to vlado ker vidim da se trudi po najboljših močeh predlagam naslednje in sicer kakšen davek rabi ta država! 1. davek na lukuzne premičnine( jahte in avtomobili višjega cenovnega razreda, oziroma tisti avti ki si jih srednji razred ne more privoščiti) 2. davek na nepremičnine - vendar!!! - obdavčenje lukuznih hiš kar pomeni da se lokacija ne upošteva npr ( luksuzna hiša v rovtah ali v Ljubljani bi bila isto obdavčena) v tem primeru bi država potrebovala dobre cenilce. Pri ostalih nepremičninah bi še naprej plačevali pač tisto nadomestilo ali pa nekaj simbolnega, nepremičnine družbenega pomena ne bi smele biti obdavčene!!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5774.txt Matej Pirc 8 5774 2014-05-01 14 1667 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obdavčitev motornih vozil je urejena v Zakonu o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZDMV). Skladno z ZDMV se davek na motorna vozila plačuje od osebnih motornih vozil (vozila iz tarifnih oznak: 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90 ter iz tarifne oznake 8711), ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Gre za neke vrste prometni davek na nova in rabljena vozila, ki se odmeri ob prvi registraciji. Osnova za davek je prodajna cena. Stopnje DMV so progresivne (od 0,5 % do 28 % za vozila z bencinskim in od 1 % do 31 % za vozila z dizelskim pogonom) in odvisne od več dejavnikov. Za osebna motorna vozila je davčna stopnja odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon (bencin, utekočinjen naftni plin, dizel, hibridno vozilo, električni), za pravilno določitev davčne stopnje pa je poleg izpusta CO2 potrebno upoštevati še stopnjo izpusta po EURO (EURO 3, EURO 4, EURO 5…), ter pri motornih vozilih na dizelski pogon še stopnjo izpusta trdih delcev (manj ali več od 0,005 g/km). Za motorna vozila z najmanj osmimi sedeži se stopnja davka zniža za 30 %. Davek je torej naravnan predvsem v spodbujanje uporabe okolju prijaznejših vozil z manj nezaželenimi emisijami. Luksuzna in novejša vozila so zaradi zaostrovanja EURO standardov vedno bolj okoljsko učinkovita, zato ni nujno, da je stopnja davka na luksuzna vozila visoka. Večji davek se na taka vozila odmeri zaradi praviloma njihove večje vrednosti. Prav zaradi vedno manjšega vpliva luksuznosti vozila na višino davka, se je z uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415 in 101/13 – ZDavNepr) uvedel dodatni davek na motorna vozila (DDMV), ki pa je odvisen od prostornine motorja. Odmerja se prav tako ob prvi registraciji, vendar le za osebna motorna vozila (tudi bivalna vozila) s prostornino od 2.500 ccm naprej in za motorna kolesa, trikolesa ter štirikolesa s prostornino nad 1.000 ccm, torej za motorna vozila, ki so običajno dražja, luksuzna. DDMV se plačuje od enake davčne osnove kot za DMV. Stopnja DDMV za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa je progresivna in znaša od 8 do 16 %. Stopnja DDMV za motorna kolesa (tudi mopede), kolesa z motorjem, trikolesa in štirikolesa je za vsa kolesa s prostrornino motorja nad 1.000 ccm enotna in znaša 5 %. Dodatno na višino davčne stopnje tudi tukaj vplivajo EURO standardi stopnje izpusta (EURO 3, EURO 4, EURO 5…) ter pri motornih vozilih na dizelski pogon še stopnjo izpusta trdih delcev (manj ali več od 0,005 g/km). Na motorna vozila v Sloveniji pravega premoženjskega davka ne plačujemo. Ima pa to vlogo delno letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki se določa prav z upoštevanjem prostornine motorja, s čimer se zmogljivejša vozila, ki so praviloma dražja in bolj luksuzna, tudi višje obremeni. Obdavčitev vodnih plovil ureja Zakon o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZDVP). Po svoji naravi je to premoženjski davek. Davek od plovil se plačuje od: plovil daljših od petih metrov, ki so vpisana v evidencah, vzpostavljenih na podlagi zakonov, ki urejajo plovbo po morju in celinskih vodah, razen plovil v gradnji, plovil daljših od petih metrov, katerih lastniki oziroma lastnice so rezidenti Republike Slovenije in izpolnjujejo tehnične pogoje za vpis v evidence plovil iz prejšnje alineje, vendar v njih niso vpisana ter plovil daljših od petih metrov, katerih lastniki so rezidenti Republike Slovenije in izpolnjujejo tehnične pogoje za vpis v evidence plovil, vendar v njih niso vpisana, ker so registrirana v tujini. Davčna obveznost se za koledarsko leto določi glede na dolžino plovila in moč pogona., kar sta bistvena kazalca (predvsem dolžina plovila) za opredelitev vrednosti oziroma luksuznosti plovil. ZUJF je leta 2012 uvedel dodatni davek od vodnih plovil, ki se odmeri na enak način in od enakih osnov, kot določa ZDVP, stopnje dodatnega davka pa so določene na novo bolj progresivno, Kot je razvidno iz navedenega, že trenutna zakonodaja ureja obdavčitev t.im. luksuznih premičnin na način, da so le-te obdavčene progresivno oziroma višje kot ostale. V zvezi z obdavčitvijo nepremičnin pa pojasnjujemo, da je dne 28.3.2014 Ustavno sodišče RS v celoti razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki je stopil v veljavo preteklo leto. Ustavno sodišče RS je hkrati odločilo, da se: do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin še vedno uporabljajo določbe predpisov, ki jih je ZDavNepr razveljavil (nekatere določbe Zakona o davkih občanov, Zakona o graditvi objektov Zakona o stavbnih zemljiščih, ter Zakona o gozdovih) in za zagotovitev sredstev občinam v letu 2014 odmerijo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja. Glede na odločbo ustavnega sodišča se tako zopet uporabljajo določbe Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov , ki urejata nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Določanje območij, za katera se je plačevalo nadomestilo, določitev nepremičnin, za katere se je nadomestilo odmerjalo, določanje zavezancev za plačilo nadomestila ter višine nadomestila, so v izključni pristojnosti občin. V skladu s predpisi se nadomestilo plačuje za zazidana zemljišča glede na površino objekta in za nezazidana stavbna zemljišča glede na površino zemljišča, zavezanci pa so neposredni uporabniki. Višina nadomestila se določa na podlagi meril, kot jih določi posamezna občina in ni vezana na vrednost nepremičnin. Nadomestilo ima vlogo komunalne dajatve za zagotovitev prihodkov občin za zagotavljanje javne infrastrukture, zato to dajatev načeloma plačujejo za vse nepremičnine na območju, ki ga določi občina, ki pa ima pri določanju predmetov obdavčitve veliko samostojnosti. Nadomestila pa se v skladu z zakonskimi določbami ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila je na lastno zahtevo za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Poleg nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se bo po odločbi US ponovno začel odmerjati tudi davek od premoženja, ki ga ureja. Zakon o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89, 48/90, 8/91, 14/92 - ZOMZO, 7/93, 18/96 - ZDavP, 91/98 - ZDavP-C, 1/99 - ZNIDC, 117/06 - ZDVP, 117/06 - ZDDD, 24/08 - ZDDKIS in 101/13 - ZDavNepr). Slednji določa, da so zavezanci fizične osebe (lastniki oziroma uživalci), ki posedujejo stavbe dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek oziroma rekreacijo, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve, in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova za davek od premoženja na posest stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davka od premoženja na posest stavb se ne plačuje: od kmetijskih gospodarskih poslopij; od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti; od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva; od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik; od stavba, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Začasno (za dobo 10 let) so davka od premoženja oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je takšno stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja ali garaže povečala za več kot 50 %. Davek od premoženja ima torej vse elemente premoženjskega davka, vključno z obsežno oprostitvijo za stanovanjske nepremičnine, namenjene bivanju lastnika ali njegovih ožjih družinskih članov. Stopnje davka so progresivne glede na višino davčne osnove (vrednost) in se gibljejo od 0,1 do 1,5 %. V tem sistemu so torej bolj luksuzne nepremičnine (tako glede na lokacijo in vrednost kot tudi glede na to, ali gre za drugo, tretjo in naslednjo nepremičnino v lasti iste osebe) bolj obdavčene. Tega davka se od nepremičnin v lasti pravnih oseb, pa tudi nepremičnin v lasti javnih subjektov, ne odmerja. V okviru začasnih ukrepov je ZUJF uvedel tudi davek na nepremično premoženje večje vrednosti., ki pa ga je ZDavNepr razveljavil. Predmet obdavčitve je bilo nepremično premoženje na območju Republike Slovenije, ki pripada istemu lastniku, kadar njegova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 eurov. Davčni zavezanec je bil lastnik nepremičnin, razen za stanovanjske nepremičnine v finančnem najemu, ki je bil zavezanec lizingojemalec. Za določitev davčne osnove je bila merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, pripisana nepremičnini v registru nepremičnin. Davka so bile oproščene poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen Davčni zavezanec je bila oseba, ki je bila na presečni datum v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik oziroma kot upravljavec nepremičnin. Davek se je odmerjal: pri davčni osnovi med 500.000 do vključno 2.000.000 EUR po stopnji 0,5 % za vse nepremičnine, razen za stanovanjske nepremičnine, za katere znaša davčna stopnja 0,25 %, pri davčni osnovi nad 2.000.000 EUR po stopnji 1,0 % za vse nepremičnine, razen za stanovanjske nepremičnine, za katere znaša davčna stopnja 0,5 %. Iz vsega navedenega izhaja, da v Sloveniji že obstajajo dajatve, ki zagotavljajo višjo obdavčitev za luksuzne predmete obdavčitve. Glede na zgoraj omenjeno razveljavitev ZDavNepr pa se za predloge, vezane na izboljšanje sistema obdavčitve nepremičnin v tem trenutku zahvaljujemo, podrobneje pa jih bomo, tako kot tudi vse ostale prejete predloge, ob morebitnem ponovnem urejanju področja obdavčitve nepremičnin ponovno proučili." 2014-06-04 2014-04-02 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/5774 Kako zagotoviti red pri plačevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani delo "Predlagam, da se delodajalcem onemogoči odjava delavca iz sistema prispevkov za socialno varnost (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, brezposelnost), dokler vsi prispevki za nazaj niso poravnani. V praksi bi to pomenilo varovalko, da delodajalec ne bi mogel odpustiti delavca iz delovnega razmerja (ob poteku pogodbe, prekinitvi delovnega razmerja iz kakršnih koli razlogov), dokler ne bi plačal vseh njegovih prispevkov v državno blagajno. Tako bi se izognili milijonskim dolgovom iz tega naslova, frustracijam delavcev, ki šele ob izgubi službe ugotovijo, da prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že leta niso bili plačani, pa tudi nenehnemu odpuščanju starih in zaposlovanju novih žrtev neplačanih prispevkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5775.txt planika 0 5775 2014-05-01 5 1913 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Novi Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13), ki se je začel uporabljati s 1.1.2014, je v tretjem odstavku 30. člena določil obveznost vročitve potrdila o vloženi prijavi v zavarovanje in odjavi iz zavarovanja za delodajalce, ki so dolžni kopijo potrdila vročiti delavcu. Tako je v primerjavi z dosedanjo ureditvijo na novo določena obveznost delodajalca, da delavca na ta način seznani tudi z odjavo iz zavarovanja, česar predpisi o delovnih razmerjih ne urejajo. S tem se zagotavlja pravna varnost zavarovancev, ki morajo biti obveščeni tako o začetku zavarovanja kot tudi o prenehanju obveznih socialnih zavarovanj in o podatkih, ki so o njih vnešeni v matično evidenco." 2014-05-20 2014-04-02 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5775 Evidentiranje prisotnosti poslancev na delovnem mestu "Evidentiranje prisotnosti poslancev na delovnem mestu Glede na slabo udeležbo poslancev pri delu in pri slabih rezultatih dela v državnem zboru predlagam: Da se za vse poslance in ostale funkcionarje uvede kontrola prihoda, vseh odhodov iz delovnega mesta v delovnem času in odhoda iz dela. To pomeni, da se uvede enaka kontrola kot pri večini delavcev v podjetjih, bankah in še kje. Sedaj lahko poslanci prosto prihajajo na delo, v državnem zboru sedi včasih le nekaj poslancev. Predlagam tudi, da se delo v različnih komisijah, delovnih skupinah omeji le na delo in ne na medsebojna obračunavanja, podtikanja in da predsedniki teh komisij za to poskrbijo in da se tudi delo omeji na določeno časovno obdobje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5786.txt Marija Krajnc 5786 0 1218 Neustrezen ni v pristojnosti Vlade RS 2014-04-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/5786 Ukinitev pavšalnih dajatev za lastnike malih sončnih elektrarn Predlagam, da se ukine pavšalno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki ga moramo plačevati tudi lastniki mikro sončnih elektrarn. Po novem zakonu moramo plačevati 65,21 evra na mesec, kar znese letno 782 eurov. Moja elektrarna proizvede 4000 KWh / letno kar znese približno 1500 evrov. Sem zaposlen in še tam plačujem vse dajatve za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Za investicijo sem se odločil ko je bil leta 2008 sprejet zakon, da lahko fizične osebe prodajajo el. energijo, šele kasneje me je doletelo grenko dejstvo, da bom moral plačevati pavšal kot vsi popoldanci, takrat približno 35 evrov. Sedaj 65. Kako si naj povrnem vložen denar v ekološko energijo???? Kljub temu da je zdravstvena in pokojninska blagajna prazna ni pošteno. da plačujemo dvojne dajatve. Vem da nisem edini, zato upam, da ne naletimo na gluha ušesa. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5789.txt Brank 8 5789 2014-05-07 14 2679 Nezadostna podpora 2014-04-08 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/5789 Plačilo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu po teži "Spoštovani, predlagam spremembo absurdnega obračunavanja letne dajatve za uporabo cest po teži vozila in ne po prostornini motorja, kot je bilo do sedaj. Za mnenje sem povprašal tudi na Ministrstvo za infrastrukturo, kjer mi niso znali pojasniti razloga za takšno obračunavanje, saj večja prostornina motorja ne predstavlja večje obremenitve na asfaltne in betonske cestne površine. Najbolj relevantna podatka za obračunavanje bi bila letno število prevoženih kilometrov in teža avtomobila. Glede na to, da je preverjanje kilometrov težko in ni nekega aparata, po katerem bi lahko državni organi spremljali prevoženo pot v enem letu po državnih cestah in avtocestah, predlagam obračunavanje po TEŽI vozila. Predlagam tudi odpravo cenovnih razredov, saj bi se teža obračunavala po €/kg. Tako ne bi bilo nesmislov in nepravičnih cenitev, če bi nekdo za npr. 2kg presegel razred med 1800kg in 2500kg (kot je to sedaj pri prostornini motorja) in zato plačal precej večji znesek, tudi enkrat ali dvakrat več. Primer je vozilo Ford Mondeo 1.0 ecoboost (995cm3 prostornine) z bencinskim agregatom, ki bo kmalu prišel na naš trg in Ford Mondeo 2.0 (1998cm3 prostornine) starejše izdelave z dizelskim agregatom. Po moči motorja sta oba modela približno izenačena, prav tako po teži (po nekaterih podatkih bo nov model celo težji). Pri obstoječem modelu obračunavanja bo stari model Mondea padel v razred med 1800-2500cm3, za kar bo moral lastnik odšteti 153€, novi model pa v najnižji razred, za kar bo potrebno odšteti 62€ (kot naprimer za Daewoo Matiz s 796cm3 agregatom in 751kg teže). Podobna zasnova vozila, podobna teža, podobna dimezija pnevmatik in podobno močen agregat. Povsem enostaven primer, ki nazorno prikaže, da je obstoječ model potreben prenove. Morda je bil uporaben 2 desetletji nazaj ali pa že takrat ne več. Verjetno je odveč omeniti v kateri razred spada Mondeo 2.5 (2521cm3 prostornine), ki se po nobeni karakteristiki (razen moči motorja - kar se tako ali tako že krije pri zavarovanju vozila) ne loči od prej omenjenih modelov - obstoječa dajatev je 282€ (skoraj 2x večja dajatev od Mondea 2.0 in 4x večja od Mondea 1.0). Cene novih modelov s takšnim agregatom so precej višje od manj zmogljivih, cene rabljenih po 5-ih letih pa celo nižje od najšibkejših vozil enake znamke in modela. Velik razlog za takšno nesorazmerje je ravno pri neustreznem plačilu letnih dajatev za cestnino. Ker želim, da je Republika Slovenija pravična do svojih državljanov in da bi dajala zgled tudi drugim državam po svetu, predlagam ureditev dajatev za uporabo osebnih vozil po TEŽI (€/kg teže vozila) in NE PO PROSTORNINI pogonskih agregatov, saj se pogosto dogaja, da imajo vozila s sorazmerno majhno prostornino motorja lahko veliko težo in obratno. S spoštovanjem, Tomaž Rižnar" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5822.txt Tomozuki 3 5822 2014-05-15 20 4453 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor Uvodoma je potrebno poudariti, da je v Republiki Sloveniji pred uveljavitvijo ZLDUVCP veljala ureditev za plačilo letnega povračila za uporabo cest in sedanja ureditev letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu predstavlja v osnovi davek in ne direktno nadomestilo za škodo, ki jo vozila povzročajo tudi cestni infrastrukturi. Po naših opažanjih se namreč v javnosti za letno povračilo še vedno pogosto uporablja neustrezen naziv ali napačno razumevanje »za uporabo cest«. Pri tem gre za nepravilno opredelitev in terminološko zmedo med uporabniki, saj se dajatev s pravilnim imenom »za uporabo cest« oziroma cestnina plačuje za uporabo avtocest. Takšna opredelitev pa ni le napačna, temveč se z njo ustvarja tudi vtis, da gre le za drugo obliko cestnine in s tem za podvajanje plačila uporabe določenih cest, kar pa Evropska Skupnost z Direktivo 99/62/ES izrecno prepoveduje. S spremembo naziva dajatve v »letna dajatev na uporabo motornih vozil« naj bi bilo takšno nazivanje odpravljeno in pomen dajatve pravilno razumljen tudi v širši javnosti. V kontekstu različnega osnovnega razumevanja ali tolmačenja lahko razumemo tudi podani predlog, da bi se letna dajatev za uporabo cest obračunavala po teži vozila. Če pogledamo podani predlog po sami vsebini »obračun po teži vozila« tudi z vidika letne dajatve za uporabo vozila pridemo nekako do določenih zaključkov. Pri določitvi sedanje višine letne dajatve se kot merilo upošteva tudi emisije onesnaževal zraka in ustreznost vozila glede na prometno varnostne zahteve in ne samo »tehnične karakteristike« vozila. To pa so tudi dejavniki, ki vplivajo na uporabo vozila v prometu glede na njegov vpliv na okolje in na prometno varnost, nimajo pa učinka na samo prometno infrastrukturo. Predlog, da bi se pri določanju letne dajatve upoštevala med ostalimi sedanjimi merili tudi teža vozila bi bilo potrebno ustrezno preučiti, saj se glede na sedanji postavljeni sistem in merila postavlja povsem nov element, ki lahko prinese nova nesorazmerja pri plačevanju letnih dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, kot izkazujejo tudi že nekateri komentatorji na podani predlog (socialno šibkejši prebivalci, družine, prebivalci v višje ležečih predelih…). Potrebno bi bilo izvesti analizo drugačnega sistema za obračunavanje letne dajatve, vendar v tem trenutku ni finančnih sredstev za izvedbo. Predlagatelju in komentatorjem se zahvaljujemo za podane predloge in komentarje na trenutno uveljavljen sistem plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ki kot merila upošteva večino elementov, ki jih upoštevajo ostale države članice Evropske Skupnosti. Menimo, da je potrebno v bodočih razpravah preučiti tudi sistemski vpliv teže osebnega vozila na celotni sistem dajatev za uporabo vozil tudi na širšem območju Evropske Skupnosti." 2014-06-16 2014-04-16 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5822 Ukinitev socialne pomoči tujcem brez slovenskega državljanstva, živečim v Sloveniji "Predlagam vladi, da ukine socialno pomoč tujcem brez slovenskega državljanstva, ki živijo v Sloveniji. Če za Slovence ni denarja, venomer so prikrajšani za subvencionirana stanovanja, velikokrat tudi za socialno pomoč in ostale ugodnosti, potem sredstev tudi ne more biti za tujce, ki tukaj živijo in se niti ne trudijo dobiti dela. Nisem ksenofob ali karkoli podobnega, da predlog ne bi bil napačno razumljen, vendar poudarjam, če ni denarja za Slovence, potem ga ne more biti tudi ne za tujce." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5834.txt Rose 7 5834 2014-05-21 21 4459 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Po 3. členu ZSVarPre so upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka upravičeni državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter tujci ali tujke, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. S to določbo zakon izenačuje pravico do socialnih transferjev za tujce z dovoljenjem za stalno prebivanje v RS z državljani Republike Slovenije, pri obeh kategorijah pa je postavljen tudi pogoj stalnega bivališča v RS. Razlog za enako obravnavo državljanov RS in tujcev, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v RS je v tem, da imajo ti tujci v RS središče delovnih, socialnih, družinskih vezi, ravno tako kot tudi državljani Republike Slovenije. Iz navedenega razloga je potrebno izhodišča za enako obravnavo iskati že v ustavnem načelu enakega obravnavanja pred zakonom. Poudariti je potrebno, da nima vsak tujec v Sloveniji izenačenih pravic z državljani RS. Te pravice gredo le tistim tujcem, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v RS, torej izpolnjujejo pogoje, ki ji jih za pridobitev tega dovoljenja določa Zakon o tujcih. Med drugim zakon zahteva, da tujec pet let neprekinjeno zakonito prebiva v Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in izpolnjuje druge pogoje za izdajo dovoljenja za prebivanje kot so: veljaven potni list, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, mesečno najmanj v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, ki krije najmanj nujne zdravstvene storitve v Republiki Sloveniji in potrdilo iz kazenske evidence matične države. Iz navedenim razlogov menimo, da je potrebno državljane RS in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v RS obravnavati enako in ni razloga za spremembo zakonodaje, saj vi to povzročilo neupravičeno diskriminacijo." 2014-06-09 2014-04-22 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/5834 Znižanje obdavčitve IFI-jev "40% davek na IFI-je je absolutno previsok in je zgolj politični relikt iz leta 2008. Poleg tega je po ""dobri stari"" slovenski navadi določen z relativno zapleteno formulo, ki v precej primerih ne odmeri davka, tudi, če je bil ustvarjen dobiček. Moj predlog je, da se davek odmeri z nižjo stopnjo - od 10% do !največ! 25% (ne po enem letu, ker so IFI-ji že po svoji naravi kratkoročni VP-ji) - in po enostavni formuli: davek = ustvarjen dobiček (xyz €)*0,1(25). Brez olajšav in zmanjševanj davčne osnove. Tako bo zajet čisto vsak dobiček, vlagatelji pa bomo manj obremenjeni z birokracijo in davkom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5862.txt Andrej Čebokli 2 5862 2014-06-04 3 2110 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obdavčevanje dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov je bilo sprejeto s Zakonom o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljevanju: ZDDOIFI). ZDDOFI je začel veljati 15. julija 2008. Razlog za pripravo in sprejem ZDDOFI je izhajal iz Poročila Banke Slovenije o poslovanju bank in gibanjih na kapitalskih trgih iz novembra 2007 in Poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti 2007, v katerima je bilo ugotovljeno, da so slovenska gospodinjstva izrazito povečevala naložbe v izvedene finančne instrumente (IFI), med katerimi so prevladovali certifikati. Ugotovljeno je bilo, da se je povečeval tudi delež certifikatov – strukturiranih finančnih instrumentov, izdanih na posamezne delnice slovenskih blue-chipov in različne indekse, in s tem njihov vpliv na tečaje na Ljubljanski borzi. Po ugotovitvah Banke Slovenije je bila visoka rast tečajev med drugim posledica izdaje certifikatov na delnice slovenskih blue-chipov. Podobno so tedanje znižanje delniških tečajev še dodatno okrepile predčasne zapadlosti certifikatov izdanih na delnice slovenskih blue-chipov in prodaje delnic, ki so jih banke posedovale za zavarovanje svojih pozicij. To je povečevalo volatilnost na slovenskem kapitalskem trgu. Po mnenje Banke Slovenije je bilo tedanje veliko zanimanje slovenskih gospodinjstev za IFI posledica tudi neobdavčenih kapitalskih dobičkov iz IFI. Po takratni ureditvi obdavčevanja dohodka iz kapitala so se namreč z dohodnino obdavčevale obresti, dividende in dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev in investicijskih kuponov, ne pa tudi dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo IFI ter dolžniških vrednostnih papirjev. Upoštevaje omenjeno se je želelo z uvedbo davka od dobička od odsvojitve IFI zagotoviti večjo davčno enakost med različnimi vrstami finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se je izhajalo iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni. S tem, da bi se v večji meri uravnovesila davčna obravnava dobičkov iz naslova odsvojitve različnih finančnih instrumentov, se je želelo ugodno vplivati na slovenski kapitalski trg, predvsem zmanjšati volatilnost na tem trgu. Davek od dobička od odsvojitve IFI je bil tako uveden kot nova in od dohodnine ločena oblika davka od dohodka fizičnih oseb. Določeno je bilo, da se davek plačuje po proporcionalni stopnji v višini 25 % (op. do uveljavitve relevantnih določb Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je stopnja znašala 20%). Stopnja davka se, podobno kot velja za obdavčitev dobička iz kapitala po določbah veljavnega Zakona o dohodnini, vsakih pet let imetništva izvedenega finančnega instrumenta oziroma vsakih pet let od sklenitve posla zmanjša in znaša po petih letih 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 %, po dvajsetih letih pa se davek ne plača. Ne glede na navedeno se je zato, da bi se preprečile špekulativne transakcije, ki so posredno ali neposredno vplivale na stabilnost slovenskega kapitalskega trga, določilo, da se davek od dobička, doseženega z odsvojitvijo IFI pred potekom dvanajstih mesecev imetništva oziroma dvanajstih mesecev od sklenitve posla, izračuna in plača po stopnji 40 %. Ministrstvo za finance bo podane predloge za spremembo davčne zakonodaje na področju obdavčevanja dobičkov iz IFI preučilo ob pripravi bodočih sprememb relevantne zakonodaje ter pri pripravi morebitnih sprememb in dopolnitev upoštevalo ugotovitve nadzora nad izvajanjem te zakonodaje, razmere na trgu kapitala in tudi veljavni javnofinančni okvir." 2014-07-08 2014-05-06 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/5862 Sankcioniranje neplačnikov socilanih prispevkov Vladi predlagam, da za primer zamude, ali neplačanega a obračunanega prispevka za zdravstveno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje uvede visoko zaporne kazni in odvzem premoženja v višini 30 kratnika zneska neplačanega prispevka. Odgovrnim osebam: lastniku, direktorju in računovodji. pa zaporne kazni po lestvici. npr. lastnik 5 let, direktor 5 let, računovodja 3 leta. Tovrstni postopek bi moral potekati brez sodne obravnave, torej zgolj izvršilni postopek, na podlagi izpisa vplačanih prispevkov iz katerega bi bilo jasno razvidno, da prispevek za to ali ono zavarovanje ni bilo v roku vplačano in bi sodnik izvršitelj zgolj sledil zakonu. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5873.txt ju_rom 5 5873 2014-06-05 29 3404 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Ureditev v Kazenskem zakoniku: Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje, da je v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1) določena pravna podlaga za kaznivo dejanje Kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) in kaznivo dejanje Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja (202. člen KZ-1). Na podlagi navedenega je v KZ-1 določeno kot kaznivo dejanje tako neplačevanje prispevkov s področja socialne varnosti kot tudi neplačevanje prispevkov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V 196. členu KZ-1 je določeno, da kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. V 202. členu KZ-1 pa je določeno, da kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. V sedmem poglavju KZ-1 je določen institut odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Temeljno načelo kazenskega prava je določeno v 74. členu KZ-1, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Nadaljnje določbe KZ-1 (členi KZ-1 od 75 do 77c) dajejo pravno podlago za odvzem celotne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, tudi v primeru, da je bilo to premoženje preneseno na druge osebe. Pojem in ureditev kazenskih sankcij: Temeljno načelo v sistemu kazenskih sankcij v slovenskem kazenskem pravu je načelo zakonitosti. Za kaznivo dejanje je mogoče izreči samo tisto kazen, ki je bila predpisana pri posameznem kaznivem dejanju, še preden je bilo storjeno. Drugo načelo pa je načelo sorazmernosti, ki je vsebovano v institutu individualizacije kazenskih sankcij posamezniku in določa, da mora biti kazen sorazmerna s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Navedeno izhaja tudi temeljnega načela Ustave RS, ki v 2. členu določa, da je Republika Slovenija pravna država. Splošna zahteva pravne države pa je, da je dopustna samo takšna sankcija, ki je v sorazmerju s težo kršitve. Iz navedenega izhaja, da država ne sme določati nesorazmerno dolgih kazniv za posamezna kazniva dejanja, saj se s tem posega v človekove pravice posameznika (npr. pravico so svobode gibanja). Naloga države kot skupnosti je, da najde pravo ravnotežje med temeljnim namenom kazenskih sankcij, ki je v zagotovitvi varstva pred kaznivimi dejanji, in pravicami posameznika. Ob tem še dodajamo, da tudi iz Evropske konvencije o človekovih pravicah izhaja iz Protokola št. 4 k 5. členu iz poglavja o svobodi in osebni varnosti, da nikomur ne sme biti odvzeta prostost samo zato, ker ne more izpolniti pogodbenih obveznosti. Prav tako se je o prepovedi izrekanja kazni zapora v civilnih postopkih opredelilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi št. U-I-145/03 z dne 23.6.2005 navedlo, da ureditev kaznovanja v Zakonu o pravdnem postopku, predvsem glede zaporne kazni, očitno dosega takšno stopnjo, ki bi utemeljila sklep, da gre za odločanje o kazenski obtožbi (za kar bi morala biti zagotovljena vsa procesna in materialnopravna jamstva glede kazenskega postopka in glede kaznivih dejanj). Očitno je, da ureditev kaznovanja – ne sama po sebi, pač pa zaradi višine zagroženih kazni v okviru pravdnega postopka ni v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva) in iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (pravica do poštenega sojenja) in glede jamstev v kazenskem postopku. V neskladju z Ustavo RS je zato, ker določa tako visoke kazni, ki narekujejo sklep, da gre za odločanje o kazenski obtožbi in bi zato morala biti izpolnjena vsa procesna jamstva glede kazenskega postopka tudi po 29. členu Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Poleg tega še opozarjamo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer primer Alenka Pečnik v. Slovenia (Application no. 44901/05), ki je prav tako odločalo o navedenem primeru, o katerem se je opredelilo že ustavno sodišče RS. Relevantne določbe civilnega prava - institut izvršbe, v razmerju do kazenskega prava: Glede navedb predlagatelja o uporabi izvršilnega postopka, pojasnjujemo, da to področje ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) , tako da je za primere neplačila namenjen institut izvršbe. Vsakdo (upnik) lahko vloži predlog za izvršbo (na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine), na podlagi katerega se začne izvršilni postopek in se upnik poplača v skladu s pravnim redom. Nikakor ni dopustno, da bi upnik vzel pravico v svoje roke in samoiniciativno želel izterjati svojo terjatev na lastno pest, saj bi s tem kršil ustavno pravico Slovenije kot pravne države, utemeljene na vladavini prava. Eno od temeljnih načel kazenskega prava je tudi t.i. načelo ultima ratio, ki določa, da je kazenskopravni poseg skrajni (zadnji) ukrep države. Iz 16. člena KZ-1 izhaja, da je kaznivo dejanje človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Prav tako je treba opozoriti na ustavno načelo sorazmernosti, ki določa, da mora biti posamezen ukrep nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu. Na podlagi navedenega še dodajamo, da bi bil predlagan ukrep (izrek zaporne kazni brez sodne obravnave, zgolj izvršilni postopek, na podlagi izpisa vplačanih prispevkov in bi sodnik izvršitelj zgolj sledil zakonu) popolnoma v nasprotju z določbami Ustave RS o pravici do kontradiktornosti, pravici do obrambe ter tudi v nasprotju s ustavno prepovedjo ustanavljanja izrednih sodišč (2. odstavka 126 člena), posledično bi bila kršena tudi določba o kazni zapora kot skrajnem ukrepu (t.i. ultima ratio), ki je določen v zakonu. Ministrstvo za pravosodje bo še naprej analiziralo vse predloge, ki bi še dodatno povečali učinkovitost izvedbe kazenskega postopka, vendar ob spoštovanju vseh ustavno zagotovljenih pravic obdolžencev in upoštevanju kazensko-pravnih standardov." 2014-06-30 2014-05-07 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/5873 Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost "Predlog posredujem v ponovno javno razpravo zaradi neustreznega nepopolnega odgovora ministrstva. Predlagam da se poviša nadomestila za invalidnost za tiste ki so že od ranega otroštva invalidi najnižje nadomestilo za invalidnost z sedanjih 146 evrov na vsaj 300 evrov ki ga prejemajo vsi ki so v 2 kategoriji, srednje z sedanjih 292 evrov na vsaj 600 evrov ki ga prejema velika večina ki so v 1 kategoriji in so v celoti odvisni od pomoči drugih,najvišje nadomestilo za invalidnost ki sedaj znaša 418 evrov na vsaj 850 evrov ki ga ne dobi skoraj nihče, na ZPIZu sem izbrskal da je do najvišjega nadomestila opravičenih samo 540 invalidnih oseb ki so v 1 kategoriji, vsem ostalim ki so tudi v 1. kategoriji in jih je 10316 pa priznajo samo srednje nadomestilo za invalidnost,čeprav jih je zelo veliko ki so v celoti odvisni od drugih,med njimi je tudi nekdo ki ima živčno mišično distrofijo pri tej bolezni pa odmirajo gibalni živci in mišice in se zdravstveno stanje pri takšni bolezeni samo slabša in je v celoti odvisen od pomoči drugih. ,saj invalid ki je že od ranega otroštva invalid ne more preživeti z tako nizkim nadomestilom za invalidnost,ki ga še za hrano na mesec ni dovolj kaj šele za kakšna prehranska dopolnila kot so vitamini,posebno hrano, itd....Zelo me moti da se invalide in socialne primere daje v isti koš,zdravi ljudje si bodo še vedno lahko našli kakšno delo,invalid bo pa do smrti odvisen od pomoči drugih in tisto malo denarja ki ga dobi ki ga ni dovolj niti za hrano. pa še invalidske pokojnine jim ne priznate,priznate jim samo nadomestilo za invalidnost zato ker so od otroštva invalidi in niso nikoli imeli službe oziroma delali.Moti me pa tudi to da dajete zavodom za invalide ki živijo pri njih in so 100 % invalidi celo po 4000 evrov in še več na mesev,za invalide ki so 100 % invalidi in živijo doma pa komaj 292 evrov na mesec + nekaj malega za nego in pomoč na domu,ki jo v veliki večini opravljajo kar starši ki morajo biti svojim invalidnim otrokom na razpolago 24 ur na dan ker invalidi potrebujejo stalno pomoč pri vsem celo na stranišču,in si na primer mati ne more privoščiti da bi imela službo ,in ker je pomočnik občutno predrag in ker ga mora invalid sam plačat in ne bi od nadomestila za invalidnoost in dodatka za nego nič ostalo. Velikokrat je od dohodka invalidnega otroka odvisna tudi celotna družina saj tisti ki skrbi za invalida to je v večini primerov mati ne more imeti službe in nima lastnega dohodka najhuje pa je v enostarševskih družinah, Če pa živi invalid v zavodu pa država brez vsakega problema da zavodu občutno več denarja za invalidno osebo celo do 4000 evrov in še več,in me zanima zakaj imate dvojna merila za invailde mar niso vsi enakopravni in ne potrebujejo iste nega saj so tudi tisti invalidi ki živijo doma potrebni enake nege kot tisti ki živijo v zavodih mar ne. Zato vam predlagam tudi da znižate zavodom prijemke za invalide na enako višino kot invalidom ki živijo doma pa boste videli da se bodo zaposleni v zavodih takoj uprli in rekli da ni mogoče skrbeti za invalide z tako malo denarja,torej res ne vem kako lahko preživi invalid ki živi doma in njegov starš z občutno manj denarja. 1-Predlagam da izenačite dohodek med invalide ki živijo v zavodih in doma na enako višino,tako da zavodom znižate prispevke za oskrbo invalidov in to razliko namenite tistim invalidom ki so doma saj so vsi invalidi enakopravni vsaj tako bi naj bilo-pa še nobenih dodatnih finančnih stroškov ne bi imeli. 2-Da se uvede nekakšna evidenca koilko invalidnih otrok živi v zavodih in koliko sploh doma saj zavodi sedaj v zavodih zelo lepo služijo na račun invalidnih otrok. 3-Zanima me koliko denarja ki ga namenite zavodom za oskrbo invalidov sploh dobi osebno invalidni otrok oziroma do 26 leta ko je še lahko v zavodu ali vse poberejo zaposleni v zavodih? 4-Da ukinete financiranje invalidskih orgenizacij in jih tudi večino ukinete ki zelo lepo služijo v imenu invalidov ki pa od tega v veliki večini nimajo nič,razen tistih ki sedijo pri koritu, in morajo invalidi še celo članarino plačevati od svoje invalidnine,ta denar ki se zbere od iger na srečo pa raje namenite neposredno invalidom da bodo vsaj kaj imeli od tega. Kot primer- invalid ki ima živčno mišično distrofijo in mu odmirajo gibalni živci in mišice bi ga morali že takoj prvič ko pride na invalidsko komisijo avtomatično uvrstiti v 1 kategorijo saj se takšna bolezen oziroma zdravstveno stanje samo še slabša. Ps še to nekaterim invalidom sploh nočete priznati nadomestila za invalidnost pa so v 1 ali 2 kategoriji vem za primer ima epilepsijo in je duševno zaostal takšen zagotovo ne bo nikdar zmožen za samostojno živlenje kaj šele za službo, in mu raje dajete nizko socialno pomoč namesto invalidske in mora potem mati vsakih nekaj mesecev vlagati prošnjo za socialno pomoč ,po novem pa še te ne dobi če imajo kaj v lasti kot je majhen gozd ki ni nič vreden in se ga ne da niti prodati in sedaj ne dobi nič razen nekaj dodatka za nego in pomoč do socialne ni opravičen, nadomestila za invalidnost mu pa nočejo dati čeprav je v 2 kategoriji. www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/nadomestilo_za_invalidnos... Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5874.txt peter i 8 5874 2014-06-05 12 3142 Nezadostna podpora 2014-05-07 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/5874 Pogrebnina "Predlagam vladi R Slovenije, da vrne POGREBNINO nazaj v okvir zdravstvene blagajne. Gre za znesek 507,12 €, ki je namenjen sofinanciranju pogreba pokojnika. Znesek seveda ne pokrije niti stroškov žarnega pogreba kaj šele klasičnega, je bil pa svojcem pokojnika v veliko pomoč pri plačilu stroškov pogreba. Moramo se zavedati, da imamo populacijo starejših od 80 let, ki se dejansko ne morejo več zavarovati za tovrstni riziko pri slovenskih zavarovalnicah. Prav tako pred leti naše zavarovalnice zavarovanja tovrstnega rizika (pogrebnine!) sploh niso poznale. Zato predlagam, da se vsakemu zavarovancu, ne glede na starost in zdravstveno stanje ponudi tovrsto zavarovanje za simbolično doplačilo osnovne premije, npr. 2€ mesečno. Vstop v zavarovanje po teh pogojih je možen enkrat v življenju. Zavarovanec, ki izstopi iz tega zavarovanja se vanj ne more več vključiti. Tako preprečimo tudi morebitne zlorabe na eni strani, na drugi pa pokažemo določeno stopnjo solidarnosti. Nek dohodkovni cenzus še zdaleč ne prikaže dejanskega materijalnega posameznika in družine. Pred časom slišim zgodbo o pokojnem, kateri je dva dni ležal v kleti domače hiše. Tako, da je bil prvi v mesecu in s tem nova pokojnina, ki je bila namenjena za pogreb. Komentar menda ni potreben." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5883.txt Sony Globokar 5883 0 369 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in je že pridobil odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5475/null/answers 2014-05-12 https://predlagam.vladi.si/predlog/5883 Obvezna registracija koles s pomožnim motorjem (25km/h) "Spoštovani, predlagam spremembo, in sicer naj zakon nalaga vsem lastnikom koles s pomožnim motorjem sklenitev obveznega zavarovanja in registracijo vozila kategorije kolo s pomožnim motorjem. S tem bi dosegli naslednje: - jasno lastništvo koles s pomožnim motorjem in posledično zmanjšanje ogromnega števila tatvin te kategorije vozil - kritje morebitne škode, ki jo povzroči voznik kolesa s pomožnim motorjem, torej obveznost AO police - registrska tablica omogoča identifikacijo storilcev pri poskusih pobega Policiji bi prav prišlo tudi prenosna naprava za ugotavljanje končne hitrosti enoslednih vozil, saj velika večina koles s pomožnim motorjem NI konstrukcijsko omejenih na 25km/h (s strani uporabnika odstranjene blokade), kar je velika nevarnost na kolesarskih stezah, ki so tem vozilom odprte. Sam sem pred kratkim sem imel grenko izkušnjo z mladoletnikom, povzročiteljem prometne nezgode, pri čemer je trčil v moje vozilo B kategorije. Seveda je delikvent v skladu s svojo ulično vzgojo nato pobegnil. Na tej točki bi poudaril, da mi zakonodaja onemogoča zadržanje storilca z uporabo sile, torej nimam vzvoda, s katerim bi si zagotovil pridobitev osebnih podatkov storilca, s pomočjo katerih bi stopil v civilno tožbo za izterjavo plačila škode. Policija je, tako kot vedno, vzorno popisala dejstva kakšno uro po nezgodi. Rezultat zadeve je bil moj strošek kritja škode in popravila vozila, medtem ko policija pridno ""zbira informacije""." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5889.txt svoboda 11 5889 2014-06-12 15 7490 Nezadostna podpora 2014-05-14 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/5889 Izenačitev statusov kmeta in s.p. Predlagam, da se status kmeta popolnoma izenači s statusom samostojnega podjetnika. Prav nobenega pametnega razloga ni, da imajo kmetje (in zraven še cela žlahta) ugodnosti, ki jih s.p.-ji (in njihova žlahta) nimajo, npr.: - bistveno nižji prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje - neobdavčena prodaja pridelkov in storitev (turistične kmetije) - nepovratna sredstva in subvencije Če vlada meni, da ugodnosti, ki jih prinaša status kmeta, ni smiselno zniževati, naj se popolnoma enake ugodnosti zagotovijo tudi samostojnim podjetnikom oz. obratno. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5902.txt ahac36 nuncij 9 5902 2014-06-18 18 5064 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Do nepovratnih sredstev iz naslova kmetijske politike so upravičeni vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in izpolnjujejo predpisane pogoje, ne glede na pravni status (fizična oseba, pravna oseba, s.p.,...). Odziv Ministrstva za finance Pri oblikovanju davčnih rešitev oziroma ukrepov v posameznih davčnih zakonih se sledi temeljnim davčnim načelom in ciljem davčne politike. Osnovni cilj davčne politike posamezne države je zagotavljanje javnofinančnih prihodkov države, ki so potrebni za zagotavljanje skupnih potreb, seveda v okviru spoštovanja ustavno pravnih okvirov in splošnih davčnih načel, kot so npr. načelo splošne davčne obveznosti, načelo ekonomske sposobnosti, načelo vzdržnosti, načelo ekonomske nevtralnosti, načelo spodbudnosti. Preko davčne politike pa se zasleduje tudi širše družbene cilje na področju gospodarstva, socialnega varstva, varstva zdravja, varstva okolja in drugih družbenih področjih. Davčni ukrepi se torej uporabljajo tudi kot ukrepi, preko katerih se vodijo politike drugih družbenih področij. To pomeni, da se pri oblikovanju davčne zakonodaje upošteva tudi drugo nedavčno zakonodajo, vsakokratne dejanske okoliščine in stanje na drugih področjih ter na tej podlagi oblikovane družbeno politične prioritete. Davčna obravnava kmetijske dejavnosti oziroma kmetov je torej odraz tudi nedavčne zakonodaje, ki ureja področje kmetijstva, stanja na področju kmetijstva, ciljev kmetijske politike, ki se oblikuje tudi preko družbeno političnega pomena, danega kmetijstvu v posameznih obdobjih. Za davčno urejanje je zelo pomembna druga, osnovna ureditev nekega področja, posla, dohodka, kajti davčna zakonodaja mora z vidika učinkovitosti, enostavnosti in transparentnosti slediti že oblikovanim rešitvam v matični zakonodaji nekega področja. Za področje kmetijske in gozdarske dejavnosti je določena drugačna obravnava že na ravni osnovne statusne zakonodaje, in sicer je z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določeno, da se ta zakon za oseben, ki kot posamezniki ali skupno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost uporablja le, če se na njihovo zahtevo v sodni register vpišejo kot družbe ali kot podjetniki v Poslovni register Slovenije. Navedena drugačna statusna ureditev, ki naj bi bila določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ima že v osnovi za posledico posebno, drugačno obravnavo fizičnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in nimajo statusa samostojnega podjetnika posameznika. Pri oblikovanju davčne zakonodaje se na Ministrstvu za finance prizadevamo v čim večji možni meri upoštevati načelo prispevanja po ekonomski moči, in sicer na način enakopravne obravnave zavezancev v podobnem položaju in pravične porazdelitve bremena ter vzdržnosti in čim večje ekonomske nevtralnosti. V tem okviru so prizadevanja usmerjena, da bi se tudi dohodki, doseženi z opravljanjem kmetijske in gozdarske dejavnosti, obdavčevali na podlagi dejanskega dohodka, ugotovljenega na podlagi vodenja ustreznih poslovnih knjig in evidenc, kot velja za dohodke fizičnih oseb, dosežene z opravljanjem drugih dejavnosti. Uporaba pavšalno ocenjenega dohodka (katastrski dohodek) naj bi se omejila na manjše, neprofesionalne, nespecializirane in bolj samooskrbno naravnane kmetije, kjer v splošnem ne gre za opravljanje dejavnosti v pravem pomenu besede, ki pa opravljajo pomembno funkcijo v ohranjanju kulturne krajine in poseljenosti podeželja. V okviru navedenih prizadevanj je bil za davčno leto 2014 uveljavljen obvezen vstop v ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na način kot velja za dohodke iz drugih dejavnosti (dejanski prihodki in odhodki, kar zahteva ustrezno vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil, ali dejanski prihodki in normirani odhodki, ki predstavlja poenostavitev za zavezance z manjšim obsegom poslovanja), in sicer če povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov. Neposredno v zvezi z ugotovitvijo kmetov, ki jo predlagatelj predloga navaja v zvezi z obdavčenjem, in sicer neobdavčena prodaja pridelkov in storitev (turistične kmetije), pa ugotavljamo, da navedba ni pravilna oziroma ne drži. Dejavnost turistične kmetije je v segmentu, ki se šteje ali preko pavšalnega sistema za kmete ali na podlagi osnovnega sistema, ki velja za vse zavezance ne glede na dejavnost. Dejavnost turistične kmetije, (kmetijska ali druga dejavnost), ki se pa ne šteje za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, pa je vedno obdavčena preko sistema, ki velja tudi za ostale dejavnosti. Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V Republiki Sloveniji je drugačna obravnava kmeta predvsem posledica zgodovinskega razvoja države, posebne narave kmečkega dela in okolja ter trenutne kmetijske politike v Sloveniji in Evropski uniji. Zaradi navedenega smo mnenja, da izpostavljeno vprašanje zahteva celovit odgovor pristojnega ministrstva, tj. Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kot tudi Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, ki zastopa interese članov pri sprejemanju zakonodaje s področja kmetijske politike. V nadaljevanju podajamo pojasnilo z vidika zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: Zavarovanje kmetov je bilo v preteklem obdobju urejeno izven obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z Zakonom o starostnem zavarovanju kmetov iz leta 1972 (Ur. l. SRS, št. 13/72) se je zunaj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja razvilo zavarovanje za kmete, ki pa še ni bilo pravo pokojninsko-invalidsko zavarovanje, temveč le posebna oblika zavarovanja kmetov za starost. Na podlagi tega zakona so imeli kmetje odmerjene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na kmetijo in ne na posameznika, doba pa se je lahko priznala nosilcu kmetije, kot tudi zakoncu in članom kmečkega gospodarstva. Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/83) so bili kmetje prvič vključeni v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Do leta 1990 je bila mogoča upokojitev kmeta glede na status, ki ga je imel ob upokojitvi, od leta 1990 naprej pa je moral kmet izpolnjevati tudi gostoto 15 let zavarovanja. Enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pomenil korak bližje zastavljenemu cilju, tj. krepitvi ekonomske sposobnosti kmetov in izenačitve položaja delavca in kmeta. S sedaj veljavno ureditvijo so kmetje, kot ostali zavarovanci, vključeni v enotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, katerega temeljno načelo je načelo vzajemnosti in medgeneracijske solidarnosti. Po tem načelu si subjekti zagotavljajo materialno in socialno varnost tako, da v skladu s svojimi možnostmi plačujejo prispevke, kasneje, ko izpolnijo pogoje, pa uveljavljajo pravice. Po načelu vzajemnosti se predpostavlja enakopravnost zavarovancev in na tej podlagi, ob enakih pogojih, zavarovanci pridobijo pravice v sorazmerju s svojimi prispevki. Korekcijski faktor pri tem je solidarnost, ki predstavlja posebnost zavarovalniškega sistema in za katerega je značilno, da se materialna in socialna varnost zagotavlja tudi osebam, ki si, ne glede na svoj prispevek, iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti splošne ravni materialne in socialne varnosti." 2014-09-02 2014-05-20 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5902 Umik Zakona o davku na deževnico -ker je največja bebarija te države "Zakon, ki je ponekod že sprejet, je samo izgovor za polnjenje proračuna osiromašenih občin. Izgovor je pa več kot banalen. Občine so delale projekte in gradile infrastrukturo komunale. Sedaj pa za svoje nepremišljeno delo izstavijo račun občanom. Ne samo da je neumno, je pokvarjeno in bebavo, na nivoju Butal.Je najbolj bedast davek, kar si jih lahko zamisliš. Po moje je tudi protizakonit, saj je višina podtalnice odvisna od marsičesa. Če je podtalnice dovolj v nekem letu, naj bi za tisto leto tudi plačevali davek ali kaj, kaj pa če bo takih obdobij deset? Tu bi blo državljane, ki prenesejo takšne neumnosti dati na pregled." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5923.txt Izbrisan Uporabnik 10352 7 5923 2014-06-24 24 3816 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje V skladu z Zakonom o varstvu okolja (149. člen) je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/2011 in 8/2012) , ki je sprejeta na podlagi tega člena, sodi v javno službo tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin in streh, če se ta odvaja v javno kanalizacijo. Na enak način so odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin in streh urejali tudi pred citirano uredbo veljavni podzakonski predpisi. Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode ki se v javno kanalizacijo odvaja s streh, je torej obvezna javna služba, pri opravljanju te storitve pa nastajajo določeni stroški, ki jih je potrebno plačati v okviru cene za opravljanje teh storitev. Padavinska odpadna voda, ki se s streh odvaja v javno kanalizacijo, se v primeru da gre za sisteme za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode, odvaja skupaj s komunalno odpadno vodo po javni kanalizaciji in se očisti na pripadajoči komunalni čistilni napravi. Zaradi padavinske odpadne vode pa je potrebno na javni kanalizaciji tudi izvajati določene ukrepe, kot npr. zadrževanje čistilnega vala (posledica prvega naliva padavinske odpadne vode), razbremenjevanje... Izvajalci javne službe in občine imajo predpisane tudi obveznosti zmanjševanjem količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, seveda pa imajo to možnost tudi uporabniki storitev - torej lahko poskrbijo da se padavinska odpadna voda s streh ne odvaja v javno kanalizacijo,če imajo za to možnosti (npr. možnost ponikanja) in če to izvedejo v skladu z občinskimi predpisi in predpisi, ki urejajo graditev. Predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe, urejajo tudi oblikovanje cene storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh. Tako je bilo že v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS št. 63/09), uvedeno in v sedaj veljavni Uredbi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS št. 87/12 in 109/12) natančneje določeno, ločeno oblikovanje cen za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, predvsem iz razloga, da storitev dejansko plačujejo tisti uporabniki, ki jo tudi uporabljajo (torej tisti, ki padavinske odpadne vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo in jo npr. sami ponikajo, te storitve tudi ne plačujejo, kar je v skladu z načelom ""plača povzročitelj obremenitve"", ki je tudi v EU sprejeto načelo). Pred tem izvajalci javne službe teh stroškov niso ločevali in so bili tako ali drugače vključeni v enotno ceno odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V obeh predpisih je tudi določba, da dokler izvajalec javne službe ne vzpostavi ustrezne evidence streh (uporabnikov storitev), cene za to storitev ne more oblikovati in zaračunavati. Tako je začetek obračunavanja teh storitev ob pogoju, da se storitev dejansko izvaja, da ima izvajalec javne službe vzpostavljeno ustrezno evidenco in da ima tudi ceno oblikovano in potrjeno na predpisan način, skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje in so navedeni zgoraj. Oblikovanje nove cene odvajanja in čiščenja padavinskih voda, vpliva na ceno odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki jo plačujejo uporabniki, zaradi česar mora izvajalec javne službe skladno z uredbo pripraviti elaborat, ki natančno in transparentno določa porazdelitev stroška obratovanja infrastrukture in izvajanja storitve. Poudariti želimo, da v skladu z zgoraj navedenim torej ne gre za davek na deževnico, pač za oblikovanje cene za storitve odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode, ki se izvajajo. Ureditev odvajanja in čiščenja padavinske vode, je naloga lastnikov objektov in površin in se lahko uredi na različne načine. V kolikor se odločijo oziroma izvajajo odvajanje padavinske odpadne vode v javni kanalizacijski sistem, potem postanejo zavezanci za plačilo te opravljene storitve. V skladu z navedenim smo mnenja, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2014-06-30 2014-05-26 32 https://predlagam.vladi.si/predlog/5923 Ukinitev statusa kmeta za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev "Pogoji za pridobitev statusa kmeta so precej ostri - med drugim je potrebno dokazati, da se s kmetijsko dejavnostjo ustvari letni promet v višini vsaj 2/3 povprečne letne plače. Ko oseba pridobi status kmeta pa le ohrani do smrti, tudi če se že naslednji dan po pridobitvi ne ukvarja več s kmetijsko dejavnostjo. Seveda ostanejo vse ugodnosti - od predkupnih pravic do bistveno nižjih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kot jih plačujejo zaposleni in samozaposleni. Vladi predlagam, da se pogoji za status kmeta preverjajo letno in se ob prvem neizpolnjevanju pogojev status tudi ukine." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5937.txt ahac36 nuncij 2 5937 2014-07-01 0 8224 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Pogoje za pridobitev statusa kmeta določa 24. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/2011 in št. 58/2012; v nadaljevanju: ZKZ). Za pridobitev statusa kmeta mora fizična oseba izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka; je družinski član osebe iz prejšnje točke, če opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena; je iz kmetijske dejavnosti na kmetiji pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč; da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti. Pri tem pa se šteje: da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije. Ne glede na navedeno se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti tudi v primeru, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti (111. člen ZKZ); za kmetijsko dejavnost vse kmetijske dejavnosti po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti; kot pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti se po tem zakonu šteje vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, ki dosega najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju. Ali neka fizična oseba izpolnjuje zgoraj navedene pogoje za pridobitev statusa kmeta, ugotavlja upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. O statusu kmeta torej odloči upravna enota v upravnem postopku z izdajo odločbe. V postopku odobritve pravnega posla s kmetijskimi zemljišči se upravna enota lahko opre na odločbo s katero se fizični osebi prizna status kmeta. Pri tem pa velja opozoriti, da zgolj odločba o priznanju statusa kmeta (še posebej, če je starejšega datuma) sama po sebi še ne pomeni, da je oseba, na katero se odločba nanaša, tudi dejansko kmet v smislu določb ZKZ. Šesti odstavek 24. člena ZKZ zato določa, da v primeru dvoma, ali je fizična oseba kmet, odloča o tem upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. Obstoj statusa kmeta pri določeni osebi v preteklosti torej ne pomeni, da ta oseba še vedno izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta, pač pa lahko upravni organ v postopku odobritve pravnega posla preveri, če takšna oseba še izpolnjuje pogoje. Z vidika pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči sprememba ZKZ v smislu nove določbe, ki bi upravne enote obvezovala k letnemu preverjanju pogojev za ohranitev statusa kmeta ni potrebna, saj je upravna enota kot prvostopni upravni organ dolžna ob obravnavi vloge za odobritev sklenjenega pravnega posla med prodajalcem in kupcem, popolno in celovito ugotoviti dejansko in pravno stanje zadeve glede prednostnega vrstnega reda predkupnih upravičencev (ki so ponudbo sprejeli) v vseh pogledih - tako glede vprašanja ali so kmetje po določbah 24. člena ZKZ, kot tudi, na katero mesto prednostnega vrstnega reda iz 23. člena se objektivno uvrščajo (kot v sodbi II U 106/2009 z dne 6. 10. 2010)." 2014-07-22 2014-06-02 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/5937 Ukinitev prižganih luči "Pri nas je podnevi obvezno prižgati luči na vozilih, ker so se naši prometni strokovnjaki odločili za najbolj radikalen zakon. V sosednjih državah so to rešili bolj premišljeno, racionalno in do okolja prijazneje. V Italiji in na Madžarskem velja ta obveznost na avtocestah in zunaj naselij, Hrvaška je v času poletne ure ukinila obvezno prižiganje luči, v Avstriji pa so podobno zakonsko obveznost ukinili januarja 2008. Javni agenciji RS za varnost prometa (AzP) in Ministrstvu za promet (MzP) sem postavil konkretno vprašanje, zakaj moramo imeti vsak dan, v strnjenih kilometrskih kolonah in urbanih središčih podnevi prižgane luči na vozilih. Odgovora na to vprašanje nisem dobil, so mi pa poslali izsledke raziskav nizozemskega inštituta TNO, ki priporoča prižgane luči podnevi. Preseneča pa dejstvo, da AzP in MzP nimata študije, ki bi obravnavala škodljive posledice zakona, ki se kažejo ponoči v večjem številu vozil na naših cestah s samo enim delujočim žarometom oziroma lučjo zaradi maksimalne obremenjenosti in pregorevanja avtomobilskih žarnic. Znan je podatek, da naj bi se zaradi prižganih luči podnevi povečala poraba goriva in škodljivih izpustov CO2 za 0,5-1,5 odstotka. Preprost izračun pokaže grozljive številke porabljene električne energije v vozilih, ki jo pač moramo proizvesti z različnimi pogonskimi gorivi. V Sloveniji je več kot milijon registriranih osebnih vozil ter več kot 350.000 kombiniranih in gospodarskih vozil. Če upoštevamo, da je v vsakem trenutku podnevi v uporabi vsako peto vozilo oziroma 20 odstotkov vseh vozil s povprečno porabo 150 W, znaša trenutna moč 40.500 kW in poraba 405.000 kWh električne energije na dan. Če upoštevamo povprečno porabo električne energije 250 kWh na mesec na gospodinjstvo, pomeni, da porabijo prižgane luči podnevi vsak dan toliko kot 1620 gospodinjstev v mesecu dni. Na leto z upoštevanjem samo 20 odstotkov vseh vozil s prižganimi lučmi podnevi zapravimo 147,8 GWh, kar presega celoletno proizvodnjo v HE Medvode. Naši prometni strokovnjaki se ob sprejetju tako radikalnega zakona s podobnimi izračuni pač niso ukvarjali, temveč so se z njimi ukvarjali prometni strokovnjaki največjih držav Evropske unije, Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so se ob več deset milijonih vozil dobro zavedali dodatno potrošene energije in onesnaženja okolja, zato nimajo podobnih zakonov. Tudi EU dokazuje, da so podobni izračuni vredni vse pozornosti, saj v zvezi z DRL (Daytime Running Light) letos uvaja obvezno vgradnjo varčnih LED-diod za dnevno osvetlitev vozil; tako se bodo težave rešile same po sebi v desetletju ali več. Zanimivo je, da se strokovnjaki avtomobilskih tovarn ukvarjajo s start-stop in podobnimi sistemi za zmanjšanje porabe energije in onesnaženja v urbanih okoljih, kjer je to najbolj škodljivo, pri nas pa s slabim in škodljivim zakonom omogočamo povečano porabo energije in dodatno onesnaževanje v naseljih in urbanih središčih. Pozivam AzP in MzP, da začneta postopek za delno spremembo nepremišljenega in škodljivega zakona ter da izločita obvezno prižiganje luči podnevi v naseljih in urbanih središčih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5938.txt polit komesar 29 5938 2014-07-01 21 2456 Nezadostna podpora 2014-06-02 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/5938 Študentsko delo "Verjetno je bilo že veliko predlogov glede na študentsko delo jaz pa bi predlagala še nekaj. Študentsko delo naj se omeji kot kratkotrajno delo, kar pomeni, da študent pri enem delodajalcu lahko delo opravlja največ 1 leto ne glede na delovno mesto, torej eno leto pri enem delodajalcu. Sama sem študentka in opažam, da v večini podjetjih, kjer sem delo opravljala so študenta potrebovali tako rekoč vedno oziroma za dalj časa torej več kot eno leto, kar zame pomeni definicijo delovnega razmerja in ne študentsko delo. Prednost je potrebno dati študentom, da se jim omogoči zaposlitev. Po enem letu bi delodajalec pa že lahko presodil ali je nekdo dovolj sposoben za dolgotrajno delo v njegovi organizaciji, ne pa da jih vodi samo kapital. Študenti ne bomo hodili na sodišča zahtevati od delodajalca delovno razmerje, obstaja tudi sodna praksa na to temo in menim, da bi to lahko tudi uzakonili. Mislim, da so tu bolj pomembne pravice, da si lahko ljudje ustvarimo dom, družino in živimo s primerno plačo. Študentsko delo je velikokrat plačano slabše kot znaša minimalna plača, delo pa bolj zahtevno. Citirala bi še vaš odziv na študentsko delo: Ob navedenem prav tako ne gre zapostaviti funkcije socialnega korektiva, v primeru dijakov in študentov z nizkim socialno-ekonomskim statusom, oziroma možnosti dijakov in študentov, da svoj socialno-ekonomski status po lastnih zmožnostih izboljšajo sami. Slabo, da si morajo študenti na tak način izboljšati socialno-ekonomski položaj, da delajo za slabe plače in so odvisni od staršev, ker je prioriteta še vedno gospodarski interes po dobičku. Mislim, da so človekove pravice, razvoj, ustvarjanje doma, družine bolj pomembni od dobička v podjetjih in bi morala država temu nameniti prednost. Statistika je grozna. Do 30 leta in še dlje doma, ker delamo za majhen denar v interesu kapitala. Kupovanje statusa ker se ne dobi služb itd... Sama delam preko študentskega servisa 6 let in se sproti izobražujem, pričela sem z delom kot dijak. Kar občutim je izkoriščanje. Po 6 letih dela sem že dobila delovne izkušnje, delam zase, ker drugače ne gre ,ampak opravljam delo sicer za sramotno plačilo. Zelo rada bi imela redno službo ampak delodajalci študentskih izkušenj ne priznavajo.... Vrtimo se v začaranem krogu do 30 leta. In do 30 leta nam ne bo tekla delovna doba, ne bomo dobili kreditov za stanovanja, ne bomo imeli otrok, ne bomo plačevali prispevkov... V končni fazi smo v breme staršev in države, ker se sami ne moremo osamosvojiti. Država naj to breme preloži na delodajalce, ki imajo poceni delovno silo (študente, ki opravljajo dolgotrajno delo) in visoke dobičke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5968.txt Martinna 6 5968 2014-07-16 10 1672 Nezadostna podpora 2014-06-17 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/5968 ZA SPREMEMBO ZAKONA O VRAČANJU DENARNE SOCIALNE POMOČI "Pozdravljeni! Imam eno sobo brez kopalnice in država mi ne dovoli imeti niti tega, če hočem dobiti denarno pomoč. Leta in leta, ko sem bil zaposlen pa sem plačeval socialne prispevke. Želim si, da bi imel službo vendar v firmi, ki je državna last delajo tujci jaz pa že leta neuspešno iščem službo. Primer: znanci skoraj nikoli niso bili zaposleni in imajo bogate starše(več nepremičnin) in dobijo denarno pomoč brez problemov. Jaz pa podedoval sobo in ... Ker nisem hotel, da se na sobi(za katero so starši celo življenje delali) naredi zaznamba odtujitve v korist RS sem nekaj časa bil brez prejemanja denarne pomoči(da ne bi prekorečil tistih 18 mesecev prejemanja v zadnjih 24 mesecih). Nato po mojih izračunih sem lahko spet za kakšen mesec dobil denarno pomoč, brez zaznambe. Po oddaji vloge je uslužbenka na centru za socialno delo rekla, da ni treba računati za kateri mesec pripada denarna pomoč in da bo to v odločbi napisano, če se bo naredila zaznamba na nepremičnino. in če bo pisalo v odločbi, da se bo naredila zaznamba, pač napišem pritožbo da ne želim denarne pomoči in zaznambe ne bo. V novi odločbi pa presenečenje: na nepremičnino je narejena zaznamba odtujitve nepremičnine v korist RS. PRITOŽBA NE ZADRŽI IZVRŠBE. Zdaj pa hočejo, da vračam denar, če hočem svojo sobo. OD KJE? KAKO? Na centrih za socialno delo delajo ljudje brez socialnega čuta. Imam 35 let , sem v najbolših letih in si želim službe. Imate Vi kakšen recept, kako do služe? Sem zelo razočaran. Lep dan,Bojan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5992.txt DRŽAVA PROTI LJUDEM 5992 0 500 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve izpostavljene problematike 2014-06-30 https://predlagam.vladi.si/predlog/5992 Prisotnost očeta ob porodu "Predlagam, da se prisotnost očeta pri porodu vključi v storitev poroda, ki ji krije zdravstveno zavarovanje. Priznana cena poroda s strani zdravstvene zavarovalnice naj ob tem ostane enaka. Vse več bolnišnic (pred kratkim UKC Maribor) zaračunava prisotnost očeta pri porodu. Glede na to, da bolnišnici s tem nastanejo zanemarljivi stroški (pranje tiste halje jih ne stane več kot nekaj centov) gre za čisto okoriščanje bolnišnic na račun želje staršev po čim večji vključitvi očeta. Tudi stroka vzpodbuja čim večjo vključenost očeta tako pred, kot tudi med in seveda po porodu, zato se mi zdi destimuliranje prisotnosti v obliki plačljive prisotnosti škodljivo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/5996.txt DavidS 0 5996 2014-07-30 16 4376 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Drugi odstavek 43. člena Zakona o pacientovih pravicah določa, da se pacientu omogoči, da so pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi navzoči le: zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, osebe, za katere želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo, osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo, druge osebe, če tako določa zakon. S tem je dana zakonska podlaga za navzočnost očeta pri porodu. Zaračunavanje stroškov, ki nastanjeno z navzočnostjo očeta pri porodu, ni regulirano, saj za to ne obstaja pravna podlaga. Javni zdravstveni zavodi imajo to urejeno z internim pravilnikom, v katerem so opredeljene cene storitev na trgu. Porodnišnice po nam znanih podatkih zaračunavajo materialne stroške za uporabo halje, copat, maske... Glede na to, da to področje ni urejeno, zaračunavanje le-tega tudi ni prepovedano in je prepuščeno posameznim javnim zavodom, kar ima za posledico tudi različno ceno." 2015-12-10 2014-07-01 42 https://predlagam.vladi.si/predlog/5996 Enoten interval zelene luči za pešce v križiščih za vse smeri "Predlagam, da se uvede tretji interval zelene luči v križiščih in sicer za pešce, ločen od zelenih intervalov za vozila. Problem je namreč v tem, da je v križiščih velikokrat le en pas namenjen vozilom, ki gredo naravnost in ki zavijajo desno. V primeru, da je velik promet pešcev, ki istočasno prečkajo cestišče, le ti lahko praktično blokirajo ves promet vozil pri zeleni luči, če imamo to srečo, da prvi v koloni zavija desno. Potem se za tem vozilom nabirajo dolge kolone, kar v konicah dostikrat vodi v kolaps. Velikokrat tudi po zaslugi pešcev. Zatorej predlagam uvedbo sistema, ko imajo najprej zeleno luč vozila v vzdolžni smeri, nato tista v prečni smeri, nato pa pešči v vseh smereh (lahko tudi diagonalno). Tako poskrbimo, da imajo vozila vedno pot prosto pešcev, promet pa zato teče bolj tekoče." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6.txt LexLuthor 1 6 2009-12-10 5 5701 Nezadostna podpora 2009-11-11 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/6 Izenačitev pridnih študentov ob koncu 1. bolonjske stopnje z dijaki glede zdravstvenega zavarovanja. Študentom prve bolonjske stopnje, ki končajo to stopnjo sproti že v junijskem roku, se v primeru oddane prijave na drugo bolonjsko stopnjo podaljša zdravstveno zavarovanje do konca septembra, ko je znan rezultat vpisa. Obrazložitev: Najbolj pridnim študentom, ki SPROTI opravijo vse izpite ter obveznosti, sedaj na dan zaključenega zadnjega izpita na prvi bolonjski stopnji (3. letnik) v junijskem roku izgubijo zavarovanje in ga morajo od tega dne naprej plačevati sami. Če niso tako pridni in (npr. preračunljivo) končajo septembra, jim tudi zavarovanje teče do tedaj. Tako, kot dijaki po končani srednji šoli ob vpisu na visokošolski oz. univerzitetni študij avtomatsko pridobijo zdravstveno zavarovanje do konca septembra, naj imajo tudi študentje tretjega letnika prve bolonjske stopnje enako pravico, namreč zdravstveno zavarovanje do konca septembra v primeru oddaje prijave na 2.bolonjsko stopnjo. Sedaj so omenjeni študentje neenaki pred zakonom za podoben status. Še več, KER so bili NAJBOLJŠI V LETNIKU, SO KAZNOVANI in morajo SAMI plačati zdravstveno zavarovanje od dneva zadnjega izpita. Ko postanejo dosegljivi rezultati prijave ne 2. bolonjsko stopnjo je razumljivo, da takrat (ker prej tega postopka univerza NE izvede) tudi od njih ne moremo zahtevati dokazila o vpisu. Ker številni javno dostopni in statistični podatki kažejo, da je mlada generacija tako po brezposelnosti kot varstvu pravic pri delu (zaposlitev za določen čas, delo preko lastnega s.p. oz. podjetja, itd) že tako manj zaščitena od starejših generacij, je to MINIMALNI znak, da NAJBOLJŠIH mladih ne kaznujemo za dosežke. Andrej Cvelbar http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6003.txt andrej cvelbar 4 6003 2014-08-05 5 2520 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Zakon o visokem šolstvu v 69. členu (druge pravice in ugodnosti študentov) določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. V 70. členu (prenehanje statusa študenta) pa omenjeni zakon med drugim določa, da status študenta preneha, če študent diplomira. Predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), dostopen na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predvideva novo ureditev pridobitve in prenehanja statusa študenta. Po tej ureditvi se status študenta pridobi ob vpisu na polni oziroma delni študij in je vezan na trajanje študijskega leta oziroma semestra, pri čemer študentu, ki diplomira ali dokonča dodiplomski ali podiplomski študij, status študenta velja do konca tistega študijskega leta, v katerem je diplomiral ali dokončal podiplomski študij. Ker je predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) trenutno v pripravi bo predlog oz. pobuda posredovana pripravljavcem omenjenega zakona. Za poslani predlog se zahvaljujemo." 2014-09-02 2014-07-07 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6003 delnice zavarovalnic prenesene na kapitalsko družbo na podlagi referendumske odločitve 11. novembra 2007 je bil razpisan zakonodajni referendum o potrditvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Na referendumu je bila uveljavitev zakona z večino glasov volivcev državljanov zavrnjena. Državni zbor je 23.5.2008 sprejel ZLPDZ, ki določa, da se delnice zavarovalnic izdanih za delež nenominiranega kapitala, katerih imetnica je kapitalska družba trajno prenesejo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z delnicami v imenu in začun ZPIZ upravlja kapitalska družba. Ob sprejetju takega sklepa je takratna vlada zagotavljala, to se s tem zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne na dolgi rok. Že dalj časa se o teh delnicah ne govori več. Državljani in državljanke smo na refrendumu izgolasovali, da so to delnice za pokojninsko blagajno. Že nekaj let o teh delnicah ne čujem več. ZpiZ naj pove kaj je z temi delnicami, kako se upravljajo in kako se spoštuje referendumska volja državljanov. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6021.txt amarita 6021 0 314 Neustrezen ne vsebuje predloga sistemske rešitve izpostavljene problematike 2014-07-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/6021 Strožje kazni proti mučenju živali Predlagam oziroma zahtevam strožje kazni za mučitelje živali. Uvede naj se tudi zaporna kazen za storilce teh dejanj. Nadzor nad splošnim ravnanjem z živalmi bi bil lahko povečan, hkrati pa bi z izvrševanjem kazni kršiteljem pritekal dodaten kapital v državno blagajno. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6039.txt Magnolija 13 6039 2014-08-26 50 7428 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje Mučenje živali je kaznivo dejanje in sankcioniranje takšnega dejanja ureja Kazenski zakonik, ki v 341. členu določa, da se, kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor s takšnim dejanjem muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let. Za spremembo Kazenskega zakonika je pristojno Ministrstvo za pravosodje, na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa povišanje kazni za to vrsto kaznivih dejanj podpiramo. Odziv Ministrstva za pravosodje Kot je v svojem odgovoru že pojasnilo Ministrstvo za okolje in prostor (dopis št. 0913-96/2014/3 z dne 15.9.2014), šteje organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo v skladu s 15. členom Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju: ZZZiv) za prepovedano dejanje. Če je takšno dejanje storjeno naklepno in je zaradi njega živali povzročena hujša poškodba ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali je prizadeto zdravje živali, se takšno ravnanje šteje za mučenje živali – 4. člen ZZZiv. Kazen za kaznivo dejanje mučenja živali je bila od leta 2008 zvišana dvakrat. Najprej je bila s Kazenskim zakonikom (KZ-1) kazen zapora za temeljno obliko kaznivega dejanja z do treh mesecev zvišana na kazen do šestih mesecev zapora, s KZ-1 pa je bila dodana tudi kvalificirana (hujša) oblika predmetnega kaznivega dejanja (drugi odstavek 341. člena KZ-1), kjer je bila predpisana kazen do enega leta zapora. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B) pa so bile kazni za kaznivo dejanje mučenja živali ponovno zvišane. Za temeljno obliko kaznivega dejanja iz kazni zapora do šestih mesecev na kazen do enega leta zapora, za kvalificirano obliko kaznivega dejanja pa iz do enega leta zapora na do dve leti zapora. Ob tem pripominjamo, da je mogoče samo za temeljno obliko kaznivega dejanja namesto zaporne kazni izreči denarno kazen. Kot razlog za dvig kazni za kaznivo dejanje mučenja živali v KZ-1B je bilo v zakonodajnem gradivu navedeno, da gre v teh primerih za aktivno ravnanje in ne zgolj za opustitev, zato so bile kazni v KZ-1 po mnenju predlagatelja neustrezne ter prenizko predpisane tudi primerjalnopravno glede na (strožjo) zakonodajo drugih držav. Razlog za predlagano zvišanje pa sta bila tudi večja družbena občutljivost za pravice živali in višja zavest glede teh pravic, kar se sedaj odraža tudi v (ustrezni) stopnji kazenskopravnega varstva (po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2011 za kaznivo dejanje mučenja živali obsojenih 11, leta 2012 pa 16 polnoletnih oseb). Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje meni, da je kazenskopravno varstvo živali proti mučenju primerno, zato predloga nista primerna za nadaljnjo obravnavo." 2014-09-30 2014-07-28 168 https://predlagam.vladi.si/predlog/6039 Višina letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu tudi za kategorijo vozil do vključno 1.000 c "Predlagam vladi, da po hitrem postopku sprejme predlog za višino dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu tudi za kategorijo vozil do vključno 1.000 cm3, v FER znesku cca 40,00 (eur) po točki, ki sledi: Veljavna zakonodaja: (Uradni list RS, št. 59/2013 z dne 12. 7. 2013 2. vse vrste osebnih avtomobilov ter večnamenskih vozil za prevoz oseb in stvari (M(1 )– osebni avtomobil), razen vozil iz 7. točke tega odstavka, ter za bivalna motorna vozila vseh kategorij z obliko nadgradnje: »SA – bivalno vozilo«, glede na delovno prostornino njihovega motorja:" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6067.txt deninho 14 6067 2014-09-06 7 5226 Nezadostna podpora 2014-08-08 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/6067 Dilema glede obsojenčevega mandata med prestajanjem zaporne kazni "Ker spremljam histerijo glede omenjenega J.J. ki je trenutno na prestajanju pravnomočne kazni, sem se odločil podelit svoj pogled na to problematično dilemo: Ne glede na to ali je oseba po lastnem mnenju in mnenju somišljenikov obsojena in poslana v zapor po krivici ali po pravici, je po zakonu kriva in v skladu s sodbo zakonito poslana v zapor, dokler ne prestane kazni ali dokler se sodba ne razveljavi. Politiki in volivci ki obsojenega zapornika podpirajo in verjamejo da je nedolžen se morajo vseeno držat zakona, lahko pa delujejo v smeri prizadevanj za razveljavitev sodbe ali predčasno oprostitev - nikakor pa ni zakonito ubirati vzporednih poti in bližnjic, da bi obsojenega in zaprtega spravili v parlament ali sčasoma celo v vlado v času veljavnosti obsodbe in prestajanja kazni. V tem času obsojenca ni moč izvoliti na položaj javnih funkcij, ki zahtevajo integriteto. Tudi če ga predlaga dejanska večina prebivalcev, bodo morali počakat da se zaporna kazen izteče ali da se sodba ovrže.Druge poti ki bi bila zakonita ni! Nerazumljivo vztrajnost da bi obsojenemu zaporniku med prestajanjem kazni nezakonito izsilili mandat ali celo kaj več, bi morali preusmeriiti v zakonita prizadevanja za razveljavitev sodbe v kolikor obstajajo zakonske pravne poti ali doseči spremembo zakona. če se jim ne zdi ustrezen. Vse drugo je nezakonito in kriminalno početje. Tudi poslanci ne storijo napake če obsojencu zavrnejo mandat. Če bo pa kdaj oproščen, lahko spremenjene okoliščine znova pretehtajo in se na novo odločijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6070.txt Še1Slovenc 6070 0 419 Neustrezen ni predloga spremembe sistemske ureditve 2014-08-08 https://predlagam.vladi.si/predlog/6070 Vlada naj mladim omogoči cenejši nakup nepremičnin "Predlagam vladi, naj zmanjša stroške izgradnje nepremičnine za tiste, ki še nimajo svojega stanovanja oz. hiše. Mladi želijo živeti v svojem stanovanju, hiši oz. nepremičnini, vendar nimajo sredstev za to. Stanovanja so zaradi provizij in napihnjenih cen predraga. Stanovanjski sklad RS ter npr Javni stanovanjski sklad MO Ljubljana ne opravljata svojega dela, saj zagotovita stanovnja le za 10% oddanih vlog, ki jih dobijo na razpisih. Vsi dobro vemo, da je realna cena nepremičnine pod 1000€/m2. Montažne hiše se dobijo že za 500 €/m2, vendar je problem v predragih zemljiščih in vseh prispevkih. Vlada naj poenostavi in poceni vsa dovoljenja, ki bi jih potrebovali. Morda bi lahko naredili nekakšno možnost, da tisti ki še nima nepremičnine lahko zase gradi ceneje. Vendar pa je problem, da bi se v Sloveniji to nekako izkoriščalo, tako da bi moralo biti dobro izvedeno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6081.txt mr M 8 6081 2014-09-11 38 4034 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Lastno stanovanje je želja velike večine Slovencev. Zato je kar 90 % vseh stanovanj v zasebni lasti, kar nas skupaj z Romunijo postavlja v sam vrh po deležu zasebni stanovanj. Gradnja novih stanovanj ali stanovanjski hiš pomeni precejšen pritisk na občine, da s svojimi prostorskimi akti opredeljujejo nova zazidljiva zemljišča, kar nasprotuje veljavni prostorski strategiji, ki nalaga racionalno rabo obstoječih zazidljivih zemljišč, preprečevanje širjenja naselij na kakovostna kmetijska zemljišča in se zavzema za ohranjanje policentričnega razvoja in ohranjanje poseljenosti podeželja. Zato je novih zazidljivih zemljišč posebej v ali blizu večjih razvojnih središč manj kot je povpraševanje po njih, kar ceno novih zazidljivih zemljišč dviga. Nove stanovanjske cone zahtevajo tudi gradnjo nove komunalne infrastrukture, kar ceno še povečuje. Neposredno na trg nepremičnin pa država ne sme posegati, posebej to velja za cene same gradnje objektov, ki jih vedno izvajajo zasebni izvajalci. To seveda ne pomeni, da država ne išče rešitev za povečanje dostopnosti do stanovanj. Pred kratkim se je zaključila neformalna javna razprava o osnutku novega Nacionalnega stanovanjskega programa, v katerem je ena pomembnih tem tudi povečanje dostopnosti do stanovanj. V predlogu je na podlagi konsenza stroke in organizacij, ki delajo na področju zagotavljanja javnih stanovanj, opredeljeno, da bodo v prihodnje znatni napori in sredstva usmerjeni v gradnjo javnih najemnih stanovanj, v katerih bo najemnina oblikovana tako, da bo se bo ohranjala vrednost vloženega premoženja ob najnižji še vzdržni najemnini. Država oziroma občine bodo še naprej zavezane prispevati ustrezen del priznane najemnine vsem tistim gospodinjstvom, katerim bodo centri za socialno delo priznali status prejemnika socialne pomoči. Sprejem omenjenega stanovanjskega programa bo skupaj s prenovljeno stanovanjsko zakonodajo dal jasne usmeritve Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) in občinam oziroma njihovim skladom, kaj se od teh javnih inštitucij pričakuje. V okviru prenovljene zakonodaje skupaj z Ministrstvom za finance in službo , ki skrbi la lokalno samoupravo iščemo rešitve, ki bi občine jasno zavezale, da skrbijo za zagotavljanje stanovanj za svoje prebivalce, predvidena pa je tudi sprememba vloge SSRS, ki naj prvenstveno ne bo graditelj stanovanj za trg. Pobuda, da se poenostavi in poceni pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo stanovanj, se veže na gradbeno oziroma prostorsko zakonodajo. Ministrstvo oziroma Direktorat za prostor skupaj s strokovnimi organizacijami na podlagi sklepa Vlade že približno eno leto pripravlja prenovo sistema prostorske in gradbene zakonodaje, saj so tudi analize in nam dostopni podatki pokazali, da je na tem področju treba doseči korenite spremembe. Tako se teze in prve pripravljene rešitve ukvarjajo tudi z reševanjem problemov, ki danes podaljšujejo pridobitev dovoljenj in dražijo gradnjo. Na področju dovoljevanja iščemo rešitve, ki bodo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja zmanjšale število potrebnih mnenj in soglasij, na področju stroškov pred samo gradnjo pa preverjamo alternativne rešitve ukoreninjenemu načinom izračuna in plačevanja komunalnega prispevka s ciljem, da breme tega stroška pravičneje razdelimo in za zmanjšamo ter razporedimo na daljše obdobje, pred med in predvsem po zaključeni gradnji. Iz zapisanega torej sledi, da se je država problemov, ki jih navajate, dobro zavedala in da zato strokovne službe našega in drugih ministrstev zanje že nekaj časa pripravljajo programske, zakonodajne in finančne rešitve. Pričakujemo, da bodo nekateri ukrepi in rešitve zaživeli že v prihodnjem letu." 2014-10-21 2014-08-13 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/6081 Evidenca brezposelnih oseb na Uradu za delo "Nekaj let že iščem stalno službo, saj so bile moje zaposlitve vedno le za določen čas, predvsem je šlo za nadomeščanje bolnišk in porodnišk. Februarja 2011 se mi je iztekla enoletna zaposlitev za določen čas, nadomeščanje porodniške, v javni upravi. Nato sem bila en mesec prijavljena na Uradu za delo, v mesecu marcu istega leta sem se ponovno zaposlila v javni upravi za pet mesecev, do avgusta 2011. Po izteku te zaposlitve sem bila prijavljena na Uradu za delo do marca 2012, nato sem se spet zaposlila v javni upravi, tokrat za tri mesece. Po izteku te zaposlitve sem bila prijavljena kot brezposelna oseba na Uradu za delo do meseca maja 2013, nato sem se zaposlila za en mesec preko javnih del v javni upravi, do junija 2013. Nato sem bila dva meseca prijavljena na Uradu za delo. Septembra sem se ponovno vključila v zaposlitev prek javnih del na isto delovno mesto, vendar sem imela zaposlitev le do meseca decembra 2013. Svetovalka na Uradu za delo je rekla, da se ne morem vključiti več v javna dela, ker da bi morala biti prijavljena kot brezposelna oseba na Uradu za delo vsaj 12 mesecev. Torej, če prav razumem, se tisti meseci moje brezposelnosti vmes med zaposlitvami, to je 19 mesecev, sploh ne štejejo. Tako sem od 1. januarja 2014 spet brezposelna, kar pa je najbolj neumno je to, da sem prijavljena le v evidenci iskalcev zaposlitve, ker imam status redne študentke in tako ne morem biti registrirana na Uradu za delo kot brezposelna oseba. KDO JE TU NOR? A mi lahko poveste, kakšna je razlika med tem, da si prijavljen na Uradu za delo kot brezposelna oseba ali pa si samo v evidenci iskalcev zaposlitve?? Pravila pa so enaka za vse, da se moraš javljati na Uradu za delo, si sam iskati zaposlitev... Na Uradu za delo mi je bilo rečeno, da se ti meseci v evidenci iskalcev zaposlitve ne štejejo, da bi se lahko potem po enem letu vključila v javna dela. Čemu potem ta evidenca, a se je na ta račun zmanjšala brezposelnost? Predlagam, da se ukine evidenca iskalcev zaposlitve, da bi se brezposelni študenti lahko prijavili na Uradu za delo. Ob tem naj omenim še, da se ne bi smelo enako ravnati z rednimi študenti, kajti je velika razlika ali si redni študent pri 26-ih letih ali pa pri 50-ih. Namreč če si starejši študent, zelo težko dobiš zaposlitev preko študentskega servisa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6097.txt Bianca 1 6097 2014-09-20 9 4285 Odziv pristojnega organa "Odziv Minstrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Analiza obstoječega stanja Področje evidenc, ki jih po uradni dolžnosti vodi Zavod RS za zaposlovanje, ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 ZPDZC-1; v nadaljevanju: ZUTD), ki je nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06-ZUTPG in 59/07-Zštip, v nadaljevanju: ZZZPB). Ta je bil zastarel, zaradi številnih sprememb pa tudi nekonsistenten, zato je bilo pri njegovem izvajanju veliko težav, obenem pa ni dopuščal hitrega odzivanja na dinamične spremembe na trgu dela. Poglavitni namen ZUTD, ki je nadomestil ZZZPB, je povečanje varnosti iskalcev zaposlitve in uvajanje koncepta prožne varnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji. Za doseganje tega namena je predvidena mreža izvajalcev ukrepov, ki omogoča hitrejše odzivanje države na dinamične spremembe na trgu dela, povečuje vlogo vseživljenjske karierne orientacije pri odločitvah posameznika o poklicni poti in omogoča hitrejšo obravnavo tistih brezposelnih oseb, ki to potrebujejo. Poleg že obstoječe evidence brezposelnih oseb in evidence oseb, vključenih v ukrepe APZ, se je z ZUTD med drugim uvedla tudi evidenca iskalcev zaposlitve. V evidenco brezposelnih oseb se lahko v skladu z 8. členom ZUTD prijavijo osebe, ki ves čas prijave izpolnjujejo naslednje pogoje: so zmožne za delo, prijavljene na zavodu, aktivno iščejo zaposlitev in so pripravljene sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki jim jo ponudi l zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter niso v delovnem razmerju, niso samozaposlene. niso poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi: omejeno odgovornostjo ter zavodu niso kmetje, nimajo statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let. V evidenco iskalcev zaposlitve pa se lahko v skladu s 131. členom ZUTD prijavijo vse osebe, ki potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po tem zakonu (t.j. zaposleni, samozaposleni, upokojenci, gospodinje, dijaki, študenti ali drugače delovno neaktivni, ki iščejo (drugo) zaposlitev ali potrebujejo ukrepe, ki se zagotavljajo iskalcem zaposlitve po ZUTD). S prijavo v evidenco pridobijo osebe status brezposelne osebe oziroma status iskalca zaposlitve. Iz statusov pa izhajajo različne pravice in obveznosti. Oseba si z vpisom v evidenco brezposelnih oseb pridobi pravico do: posredovanja v zaposlitev, informiranja o trgu dela, osebnega svetovalca, o pomoči pri iskanju zaposlitve in dela, nadomestila potnih in poštnih stroškov za aktivno iskanje zaposlitve, učenja veščin iskanja zaposlitve in vodenja kariere, podpore pri kariernem odločanju, pomoč pri uporabi orodij za samostojno vodenje kariere, in možnost: vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) ter uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Obveznosti osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, so: redno spremljanje objav prostih delovnih mest in pravočasno prijavljanje nanje, ustrezno odzivanje na vabila in napotnice zavoda oz. koncesionarjev, udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov, javljanje zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu, v kolikor oseba ni prejela vabila na naslednji svetovalni razgovor uresničevanje vseh dogovorjenih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu, vključevanje v ukrepe na trgu dela zaradi povečanja zaposlitvenih možnosti, sprejemanje zaposlitve in prizadevanje za pridobitev zaposlitve na razgovoru za zaposlitev, sporočanje resničnih podatkov in njihovih sprememb najkasneje v 3 dneh od nastanka spremembe, predhodni dogovor z osebnim svetovalcem o oprostitvi obveznosti iskanja zaposlitve in obveščanje zavoda v roku 8 dni, kadar predhodni dogovor ni mogoč, uresničevanje drugih dogovorjenih aktivnosti v zaposlitvenem načrtu. Oseba si z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve pridobi pravico do: informiranja o trgu dela, pomoči pri uporabi orodij za samostojno vodenje kariere, posredovanja zaposlitve v skladu z zaposlitvenimi cilji in dogovorom z delodajalcem, vključitve v programe APZ (v skladu s katalogom APZ). Zakon določa, da se iskalec zaposlitve vsaj enkrat v 6 mesecih po prijavi zglasi na zavodu in s tem potrdi svojo potrebo po ukrepih na trgu dela (v nasprotnem primeru se ga preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve). Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Po preučitvi posredovanega predloga menimo, da predlog ukinitve evidence iskalcev zaposlitve ni primeren. Kot že opisano, sta evidenca brezposelnih oseb in evidenca iskalcev zaposlitve namenjeni različnim ciljnim skupinam. Oseba, prijavljena v evidenci iskalcev zaposlitve ima bistveno manj obveznosti kot oseba, vpisana v evidenco brezposelnih oseb, slednja pa ima na podlagi svojega statusa več pravic (poleg širšega nabora ukrepov APZ in storitev za trg dela tudi možnost uveljavljanja vseh pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki iskalcu zaposlitve ne morejo pripadati), pri čemer je njena primarna obveznost iskanje dela; brezposelni osebi okoliščine omogočajo, da je potencialnemu delodajalcu na voljo za zaposlitev takoj, še isti ali naslednji dan. Po drugi strani ima (lahko) oseba, ki je prijavljena v evidenci iskalcev zaposlitve, tudi druge neodložljive obveznosti (npr. študent ima študijske obveznosti), zato se od njih ne more pričakovati takšne odzivnosti ter intenzivnosti iskanja dela, kot od brezposelne osebe. Na tem mestu poudarjamo, da se študenti ne bi mogli vpisati v evidenco brezposelnih oseb niti v primeru ukinitve evidence iskalcev zaposlitve, saj statusa študenta in brezposelnosti nista združljiva (enaka ureditev je obstajala tudi v času veljavnosti ZZZPB). Hkrati dodajamo, da vpis v evidenco brezposelnih oseb ali evidenco iskalcev zaposlitve, ni obvezen, ampak je predmet prostovoljne odločitve vsakega posameznika." 2014-10-13 2014-08-22 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6097 Povracilo stroskov za RAZGOVOR za delovno mesto "Predlagam vladi, da spremeni zakonodajo, ter, da nalozi stroske razgovora na delodajalca. V te stroske spadajo potni stroski, ter cas, ki ga porabi iskalec zaposlitve na poti in na razgovoru in sicer, da se zaracuna minimalno 1 delovna ura povprecne place. Na ta nacin bodo delodajalci morali bolj skrbno izbirati, koga povabijo na razgovor in ne kot sedaj, ko povabijo po 20 ljudi hkrati samo zato, da lahko koga izpisejo iz evidence brezposelnih oseb. Tako bo moral delodajalec nositi del stroskov razgovora, saj cas ni zastonj in prav je, da nam placajo, ce ze gremo na razgovor, saj tako bomo vsaj bolj motivirani, da gremo na razgovor bolj pripravljeni, delodajalec, pa bo bolj dovzeten, da nekoga tudi dejansko zaposli, ce ga ze povabi na razgovor in ne kot sedaj, ko samo prides do njega in se obnasazvisanega, kot, da te ne rabi. Ce bomo dobili povrnjene vsaj potne stroske in cas porabljen, se bomo vsaj bolje pocutili ne pa kot sedaj, ko ti zavod vrne tistih nekaj centov za prevoz, na poti pa porabis uro ali vec, kjer si pol pricakovanj, pol pa nimas nic od nicesar. Prav je, da dobis takoj denar na roko, ker si se potrudil in prisel na razgovor, delodajalec pa naj prej prebere zivljenjepis in naj se bolje odloci koga zaposliti, saj tudi agencije za zaposlovanje zaposlujejo na podoben nacin, torej ti ne povedo nic o delodajalcu, temvec samo za kaksno delovno mesto gre in na podlagi tega se ti odlocis ali sprejeti delo ali ne. Naj bo enako veljalo tudi za delodajalce, torej naj se odloci na podlagi prosnje in zivljenjepisa ali te sprejme in povabi na razgovor ali ne, ne pa zaradi predsodkov, videza, starosti, spolna, oziroma razgovora, ker morda se ne znas pogajati, oziroma izraziti svojih kompetenc na razgovoru. Mislim, da bi to bilo zelo posteno do vseh brezposelnih, saj trenutno nimamo zadosti pravic in porabimo ure in ure pri iskanju zaposlitve in to brez placila, zato je prav, da nam delodajalec, ki nas povabi na razgovor placa nas cas in trud!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6127.txt Anti NWO 14 6127 2014-10-15 6 2979 Nezadostna podpora 2014-09-16 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/6127 Proti novemu davku za dolgotrajno oskrbo Vlado ponovno pozivam, naj ne uvede davka za dolgotrajno oskrbo! Predlog na to temo je bil dan že lani in je dobil prepričljivo podporo (23 glasov za, noben proti), vlada pa je predlog vehementno zavrnila kot neutemeljen (http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5096). Ponovno opozarjam, da je uvedba takšnega davka protiustavna, saj bi davek obremenil tudi tiste, ki sami skrbimo za starše oz. stare starše in imamo s tem seveda tudi stroške. Očitno so pritiski lobijev (t.j. vlagateljev v nasedla medgeneracijska središča) veliki, celo tako veliki, da je zagovornica tega davka (Anja Kopač Mrak) ostala na ministrskem položaju! Vlado ponovno opozarjam, da je bila izvoljena zato, da dela za državljane in ne za lobije! http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6136.txt ahac36 nuncij 2 6136 2014-10-25 9 1474 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V Republiki Sloveniji trenutno nimamo celovitega sistema in ureditve dolgotrajne oskrbe, ampak se različne storitve oziroma materialni prejemki, namenjeni osebam, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, zagotavljajo znotraj sistema zdravstvenega varstva, socialnega in družinskega varstva, pokojninsko invalidskega zavarovanja ter znotraj sistemov posebne skrbi za invalidne osebe vključno z vojnimi in vojaškimi invalidi. V formalne oblike storitve dolgotrajne oskrbe (različne oblike institucionalnega varstva, pomoč na domu, patronaža, družinski pomočnik) je trenutno vključenih okoli 42.000 oseb (vir: UMAR 2014), okoli 18.000 oseb pa prejema samo denarna nadomestila (dodatek za pomoč in postrežbo) povezanih z dolgotrajno oskrbo, skupaj torej 60.000 oseb. S celovito ureditvijo novega sistema dolgotrajne oskrbe želimo na MDDSZ potencialnim upravičencem – uporabnikom in njihovim družinam zagotoviti primerno raven socialne varnosti in kakovosti življenja, predvsem pa zagotoviti takšno pomoč in podporo, v okviru katere bi imeli aktivno vlogo pri iskanju in zagotavljanju najprimernejše oblike pomoči. Skladno s takšno usmeritvijo so cilji novega zakona: Uvesti solidarnostno financiranje področja dolgotrajne oskrbe na načelih socialnih zavarovanj in na ta način zagotoviti finančno vzdržen sistem ter tako povečati socialno varnost in kakovost življenja ljudi, ki imajo zmanjšano sposobnost samooskrbe in potrebujejo pomoč pri opravljanju življenjskih aktivnosti; Omogočiti dostopnost do kakovostnih individualiziranih storitev oziroma pravic dolgotrajne oskrbe vsem prebivalstvu, ki jih potrebuje, pri čemer imajo prednost tiste oblike pomoči in podpore, ki upravičencem zagotavljajo, da ostanejo v domačem okolju; Spodbujati odgovornost posameznika in njegove družine za zagotavljanje primerne ravni oskrbe in pomoči oziroma socialne varnosti v času, ko so odvisni od pomoči druge osebe; Doseči večjo učinkovitost in transparentnost sredstev, ki se vlagajo v dolgotrajno oskrbo; Povezati izvajalce dolgotrajne oskrbe v funkcionalno celovit, racionalen in učinkovit sistem; Načrtno razvijati preventivno delovanje na tem področju in spodbujati rehabilitacijo v dolgotrajni oskrbi ter spodbujati uporabo sodobnih tehnologij na področju dolgotrajne oskrbe; Zagotoviti podporo invalidom pri izvajanju tistih aktivnosti vezanih na vključevanje v družbo, ki jih zaradi najtežje vrste in stopnje invalidnosti ne morejo zagotavljati sami. Po oceni MDDSZ je možno reformo sistema dolgotrajne oskrbe uspešno izpeljati samo v povezavi s celovito reformo zdravstvenega sistema. Pri obeh reformah bi bilo treba upoštevati izhodišče, da je najučinkovitejše financiranje obeh sistemov možno z ustrezno kombinacijo sredstev zbranih iz naslova socialnih zavarovanj, proračunskih virov (zbranih z davki) in plačil uporabnikov oziroma gospodinjstev. Kakšna bo dokončna ureditev je ta trenutek težko oceniti, zato je kakršnokoli nasprotovanje uvedbi davka za dolgotrajno oskrbo popolnoma neutemeljeno." 2014-12-02 2014-09-26 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6136 Nadzor nad prejemniki socialne pomoči in denarnega nadomestila za brezposelnost V Sloveniji je veliko preveč ljudi, ki neupravičeno prejemajo ali socialno pomoč ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Ljudje prejemajo denarna nadomestila, poleg tega pa delajo na črno ali na tuje študentske napotnice. Ker je očitno inšpekcijski nadzor neučinkovit, bi bilo morda potrebno razmisliti o tem, da tovrstne kršitve nadzorujemo tudi sami državljani in primere prijavljamo inšpekcijskim službam. Predlagam da vlada uvede nagrade, ki bi bile dodeljene posameznikom, ki bi razkrili primere neupravičenega prejemanja ali socialne ali pomoči za brezposelne. Pavšalno bi lahko rekli 100€ za vsak primer, kjer bi država posamezniku odvzela pravico do socialne pomoči ali denarnega nadomestila za brezposelnost v primerih kršitve posameznika. Verjamem da bi bilo na tak način rešenih veliko primerov, kjer sedaj posamezniki na stroške vseh davkoplačevalcev neupravičeno prejemajo razna nadomestila. Vsekakor pa bi prihranili ogromno denarja in nagradili ljudi, ki bi pripomogli k večjemu redu na tem področju v naši državi http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/615.txt Dejan 4 615 2010-04-27 6 3192 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Posredovanega predloga, katerega namen je sicer dober, žal ne moremo upoštevati, saj bi uvedba takšne oblike nadzora v praksi pomenila preveliko odstopanje od ustaljenih in s predpisi določenih postopkov nadzora. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb sicer izvaja tudi Zavod RS za zaposlovanje, katerega pristojnosti bodo z novim Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD) okrepljene in natančneje definirane. Z ZUTD se na prenavlja tudi področje nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb, kar bo nedvomno pripomoglo k učinkovitejšem preverjanju spoštovanja obveznosti brezposelnih oseb. Ustreznejšo rešitev tega vprašanja vidimo tudi v kadrovski in strokovni okrepitvi Inšpektorata RS za delo, medtem, ko bi predlagana ureditev terjala (ponovne) obsežnejše spremembe in dopolnitve tako materialnih kot procesnih predpisov. Hkrati menimo, da bi uvedba nadzora v takšni obliki, kot jo podaja predlagatelj, povzročila tudi marsikatere neprijetne in nezaželjene posledice, saj posamezen državljan ni usposobljen za presojo in oceno, ali prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti izpolnjuje svoje z zakonom in drugimi predpisi določene obveznosti; ne nazadnje bi predlagana ureditev (tudi zaradi obstoječih medčloveških odnosov, med drugim temelječih na osebni, motivacijsko sporni percepciji) z veliko stopnjo verjetnosti povzročila prekomeren pripad različnih (tudi neutemeljenih in nepreverljivih) prijav, katerih pristojni organi zaradi kadrovske podhranjenosti ne bi uspeli ustrezno obravnavati v s predpisi določenih rokih. V skladu z navedenim konkretnemu predlogu ne moremo slediti." 2010-05-24 2010-03-27 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/615 Zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju "Predlagam spremembo zakonodaje v zvezi z zaposlovanjem in sklepanjem pogodb o zaposlitvi s strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja določa pogoje za opravljanje strokovnega izpita in sicer se lahko prijavi vsak, ki ima najprej opravljen 4 oz. 6 mesečno delo v vrtcu oz. šoli. Na drugi strani Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v 92. členu med drugim določa, da morajo strokovni delavci za zasedbo delovnega mesta imeti opravljen strokovni izpit. Pojavi se torej situacija, ko kandidati želijo opravljati strokovni izpit, pa ga zaradi zakonskih omejitev ne morejo, saj brez izpita ne morejo kandidirati na prosta delovna mesta. Edina možnost je opravljanje volonterskega pripravništva, ki je razpisan dvakrat letno in na katerega se prijavi v povprečju 500% več kandidatov, kot je razpoložljivih mest v razpisu. Tako prihaja do situacij, ko kandidati po zaključenem šolanju ne morejo kandidirati na trgu dela, saj ne izpolnjujo zakonsko predpisanih pogojev saj jim v večini primerov preprosto ne morejo zadostiti. Pojavljajo se tudi situacije, ko na razpisu za prosto delovno mesto kandidira nekdo, ki strokovni izpit ima, nima pa kvalitet, ki jih ima na drugi strani nekdo brez strokovnega izpita in delodajalec mora zaposliti prvega. Situacija je sporna saj zakon na področju, kjer gre za delo z občutljivo skupino ljudi, omejuje na eni strani delodajalce pri izbiri primernih kandidatov ter na drugi strani kandidate same, da lahko svoje izobraževanje po normalni poti zaključijo in tako kandidirajo na trgu dela. Situacija je zelo preprosto lahko rešljiva - strokovni izpit bi strokovni delavci lahko imeli možnost opravljati v prvem letu svoje zaposlitve." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6160.txt Tina Bizjak 0 6160 2014-11-04 2 2597 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo v zvezi s pridobivanjem delovnih izkušenj, ki so zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu pripravlja spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bo delodajalcem s področja vzgoje in izobraževanja omogočila, da na prosto delovno mesto zaposlijo tudi kandidata, ki še nima opravljenega strokovnega izpita, če le-ta nima dovolj delovnih izkušenj, da bi k opravljanju strokovnega izpita sploh lahko pristopil. Poleg tega pripravljamo tudi spremembo pravilnika o strokovnih izpitih na področju vzgoje in izobraževanja, s katero bo mogoče kot ustrezne izkušnje za pristop k strokovnemu izpitu uveljavljati tudi del opravljene obvezne pedagoške prakse v izobraževalnem oziroma študijskem programu, s katerim je kandidat pridobil ustrezno izobrazbo za opravljanje dela na področju vzgoje in izobraževanja." 2015-04-07 2014-10-06 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/6160 davek na pse Predlagam, da se tudi v Slovenji uvede davek na pse, tako kot npr. v Nemčiji. Od tega bosta vsaj 2 koristi - manj pasjih iztrebkov vsepovsod (ker jih praktično noben lastnik ne pobira, redarjev pa ni) in manj zvočnega onesnaževanja (vsaj ponoči) - boljše za državni proračun (ker se bo več steklo vanj in manj izdatkov za zavetišča) http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6186.txt Monika1907 28 6186 2014-11-14 7 957 Nezadostna podpora 2014-10-16 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/6186 Pomoč - subvencija za samostojne podjetnike "Pozdrav Na spletu sem večkrat prebral o subvencijah, katere se dodelijo novim s.p- jevcem. Veliko zgodb je v medijih kako se je veliko ljudi odločalo za samozaposlitev, a po kratkem so propadli, oz. bili še bolj zadloženi. Na spletu najdeš ugodnosti kot so: Na podlagi novega zakona ( ZPIZ, 145 člen, 14 odstavek ) so lahko samozaposlene osebe delno oproščene plačila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje: - v prvem letu poslovanja v višini 50% in v naslednjem letu poslovanja v višini 30% prispevkov obračunanih od zavarovalne osnove. Seveda pa je treba omenit da tako ugodnost pridobijo samo na novo ustanovljeni s.p.- jevci. Zanima me zakaj nimamo tudi mi kateri se že od leta 2008 ali še prej ukvarjamo z samostojno dejavnostjo teh ugodnosti ? Kaj menite ostali, se vam to zdi pravično? Mislim da vsi mi moremo delat in plačevat državi dajatve oz. prispevke, zato menim da bo vsi morali imeti pravico do subvencije, v kakršni koli obliki. Zatp predlagam da Vlada vsem dodeli subvencijo, saj bomo tako vsi enakopravno obravnavani." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6208.txt MATJAž 11 6208 2014-11-18 22 3124 Nezadostna podpora 2014-10-20 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/6208 Pavšal za SPIZ Pavšal, ki ga plačujemo za dopolnilno dejavnost naj se upošteva pri izračunu pokojnine. Koliko mi je znano temu ni tako in ni pošteno, da eni plačujemo dodatno v pokojninsko blagajno, iz nje pa ne bomo za to dobili nič. Nič koristi ni tudi od plačevanja pavšala za zdravstveno zavarovanje. Tisti, ki smo zaposleni in že tam plačujemo vse dajatve, še za pavšal plačujemo 760 eurov letno. A je to pošteno in stimulativno? Davke za dejavnost pa seveda plačamo. Torej če že plačujemo dvakrat naj se to upošteva pri pokojnini. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6219.txt Brank 1 6219 2014-11-22 2 2480 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V zvezi s posredovanim predlogom MDDSZ pojasnjuje, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, v nadaljevanju ZPIZ-2) t.i. pavšal ureja v 20. členu, in sicer je določeno, da se za posebne primere zavarovanja oziroma za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni med drugim obvezno zavaruje tudi oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu tega zakona, pri opravljanju navedene dejavnosti. Obdobje takšnega zavarovanja se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje v zavarovalno dobo, niti se ne upošteva pri višini starostne pokojnine. Zavarovanje za posebne primere zavarovanje tako glede na zapisano resnično ne daje pravic iz naslova nastopa zavarovalnega rizika starosti oziroma povedano drugače, osebe, ki so zavarovane na predmetni podlagi iz tega zavarovanja ne prejmejo zavarovalne dobe, poleg tega pa se predmetno vplačevanje prispevkov tudi na upošteva pri izračunu starostne pokojnine. Vendar pa je potrebno poudariti, da ZPIZ-2 ne ureja zgolj zavarovanja v primeru nastopa zavarovalnega rizika starosti, temveč ureja tudi pravice v primeru nastopa drugih zavarovalnih rizikov, med katere spadata tudi smrt in invalidnost. Predmetni člen ureja ravno zavarovanje v primeru nastopa rizika smrti oziroma invalidnosti, ki bi nastopila kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni na podlagi dela, ki ga oseba opravlja v okviru samostojne dejavnost, in v primerih nastopa predmetnih rizikov s seboj prinaša tudi določene pravice. V primeru nastopa invalidnosti oziroma smrti, ki bi bila posledica opravljanja te dejavnosti namreč osebi, ki bi bila zavarovana na drugi podlagi in ne na podlagi opravljanja dejavnosti, ne bi mogla biti priznana poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen, kljub temu da bi bila poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dejavnosti, posledično pa bi bila taka oseba upravičena do nižjih pravic, saj so pravice v primeru nastopa invalidnosti odvisne od vzroka za nastanek invalidnosti. Pavšalni prispevek, ki ga plačujejo samostojni podjetniki, ki so obvezno zavarovani na drugi podlagi, tako s seboj prinaša tudi pravice, seveda v primeru nastopa zavarovalnega rizika, za katerega je oseba v okviru predmetnega zavarovanja zavarovana. Ker oseba v konkretnem primeru ni zavarovana za primere nastopa zavarovalnega rizika starosti, saj je za ta primer zavarovana na drugi podlagi, tako tudi pravic ob nastopu tega rizika iz pavšalnega zavarovanja ne more imeti. Predmetno zavarovanje pa je potrebno in pomembno zaradi morebitnega nastopa zavarovalnega rizika invalidnosti oziroma smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, saj osebi, ki bi bila zavarovana na drugi podlagi in ne na podlagi opravljanja dejavnosti, ne bi mogla biti priznana poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen, kljub temu da bi bila poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dejavnosti, posledično pa bi bila taka oseba upravičena do nižjih pravic, saj so pravice v primeru nastopa invalidnosti odvisne od vzroka za nastanek invalidnosti. Ravno tako so na podlagi predmetnega zavarovanja v primeru smrti zavarovanca preživeli družinski člani upravičeni do vdovske ali družinske pokojnine v enaki višini kot če bi zavarovalni primer nastal v obveznem zavarovanju. Glede na zgoraj pojasnjeno menimo, da je ureditev posebnih primerov zavarovanja ustrezna, ravno tako pa na podlagi vplačevanja prispevkov zavarovanci lahko pridobijo pravice, seveda pa zgolj v primeru nastopa zavarovalnega rizika, kar pa je nenazadnje značilnost vseh zavarovalnih sistemov, ki pridobitev pravice vežejo na nastop bodočega negotovega dejstva oziroma nastopa zavarovalnega rizika, ki ga določeno zavarovanje pokriva. Posebni primer zavarovanja pokriva zavarovanje za primer nastopa invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, zaradi česar ne more zagotavljati pravic ob nastopu zavarovalnega rizika starosti, saj zavarovanec v okviru tega zavarovanja za zavarovalni riziko nastopa starosti ni zavarovan." 2014-12-02 2014-10-24 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/6219 Socialna policija in zabeleženje gotovinskih poslovanj "Predlagam ustanovitev socialne policije, ki bi preverjala socialno stanje sumljivih državljanov, ki zaprosijo za socialno pomoč, torej različna denarna nadomestila in otroške dodatke, ki jih želijo uveljavljati preko vloge za plačilo iz javnih sredstev. Prav tako predlagam, da bi že od rojstva imel vsak državljan svoj bančni račun in da bi se gotovina morala dati čimprej na račun in bi se tudi gotovinska poslovanja dobro zabeležila preko tega računa, torej da bi bilo denarno stanje nekega državljana čimbolje vidno pri morebitnih preiskavah socialne policije že v samih bančnih računih. Vse prepogosto se namreč v današnjih časih dogaja, da nekateri ljudje zaprosijo za socialno pomoč v obliki nadomestil in otroških dodatkov, potem pa to svojo upravičenost dokažejo s praznimi bančnimi računi v obliki izpisa stanja bančnega računa za zadnje tri mesece. Izgledalo bi že vse v redu, če se ne bi ti isti ljudje ukvarjali s kriminalom, trgovino na črno in sivo ekonomijo ter imeli v svojih domovih na kupe gotovinskega denarja, ki niso trenutno na nobenem bančnem računu, zato se lahko z izkazovanjem praznih bančnih računov tudi dejansko okoristijo na račun socialne pomoči, ki bi bila po drugi strani nujno potrebna poštenim državljanom, ki dejansko živijo v težkih razmerah (matere samohranilke in očetje samohranilci, samski lastnik nepremičnine, invalidi, denar za penzije, državne štipendije itd.). Zato bi sam osebno predlagal tudi to, da se ne daje socialnih pomoči in nadomestil brezposelnim osebam, ki živijo pri finančno dovolj premožnih starših in so v resnici preskrbljeni ter niti malo kakorkoli socialno ogroženi, saj v primeru izplačila tem osebam in tudi tistim, ki se ukvarjajo s kriminalom, trpijo le osebe, ki bi pomoč resnično potrebovale, a je zaradi takšnih ljudi ne morejo dobiti, ker državi za to zmanjka denarja. Bistvena naloga socialne policije bi bila, da bi spremljala finančno stanje prejemnikov socialne pomoči in bi ob vidni nepravilnosti takoj uvedla kakršnokoli nenapovedano hišno preiskavo, ki bi pomagala odkriti morebiten ilegalen gotovinski denar in ga zaseči. Ob zasegu ilegalnega denarja ti ljudje ne bi mogli več zaprositi za socialno pomoč in bi jo morali tudi vrniti, saj sredstva v resnici niso bila v tem primeru upravičeno razdeljena. Prav tako bi morala socialna policija spremljati zunanje vidne indekse teh prejemnikov socialne pomoči, kot so recimo urejenost hiše, število otrok in to, katero znamko avtomobila vozijo. Vse vidne nepravilnosti bi lahko posredovala tudi ostalim segmentom policije, ki bi nato dodatno preučile zadeve in ravnalo primerno z zakonodajo na tistih področjih. Že zunanji vidni indeksi lahko veliko povedo o tem, kako premožen je v resnici prejemnik socialne pomoči. Prav tako bi socialna policija kot sama bila zagotovilo za to, da socialne pomoči ne bi kar tako vzeli ljudje, ki je v resnici ne potrebujejo, ker bi naenkrat prišli pod drobnogled policije in bi težko skrili kakšno svojo nepravilnost pred očmi policije. Policija pravi, da bo morala nekako v ostale svoje sektorje premestiti veliko carinikov, ki sedaj delujejo na hrvaški meji. Prav tako izgleda, da želi policija vse bolj služiti na iskanju potencialnih nekoliko prehitrih voznikov v prometu na lokacijah, kjer je možnost za to, da jih ujamejo, največja. Govori se tudi o tem, da bi policija morala odpreti nova delovna mesta. In glejte, v tem predlogu je možnost za odprtje novih delovnih mest v sklopu policije, pa tudi premestitev carinikov in tudi nekaterih prometnih policistov v ta sektor, ki jim potencialno lahko prinese precej več denarja in ga za nameček ne rabijo več dobesedno vzeti navadnim poštenim državljanom v prometu, ki recimo vozijo na avtocesti na odseku z omejitvijo hitrosti 100 km/h recimo 10-15 km/h prehitro, ker je bila malo pred tem omejitev še 130 km/h. Torej, če ste za ta predlog, kar glasujte za. ;)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6224.txt KO17 6 6224 2014-11-22 8 2326 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Socialno oziroma materialno stanje prosilcev za denarno socialno pomoč je zelo natančno in skrbno preverjeno, saj poleg dohodkov in premoženja, ki ga centri za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) ugotavljajo iz več kot 23 virov in še več baz podatkov, CSD od vlagatelja zahteva tudi bančne izpiske iz katerih je razviden promet na njihovih TRR in v kolikor promet na teh računih ne odraža njihovega siceršnjega materialnega stanja, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 16. členu določa, da se dohodek poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi da oseba v določeni višin plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi zmogla, kar posredno pomeni, da se zajamejo tudi na črno izplačani dohodki. Problem, na katerega predlagatelj pobude opozarja torej ni le problem socialne policije, pač pa širši - davčne, kriminalistične,.. policije. Nadomestilo za brezposelnost pa je pravica, ki nekomu pripada iz naslova socialnega zavarovanja, torej na podlagi vplačanih prispevkov v preteklosti in je za to nikakor ne moremo enačiti z pravicami iz javnih sredstev. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1 in 99/13; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) v 10. in 11. členu določa, kdo se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Na vsaki vlogi mora vlagatelj navesti vse osebe, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo, hkrati pa center za socialno delo - torej organ, ki odloča o pravicah iz javnih sredstev, po uradni dolžnosti preveri osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Tako se v ""družino"" vedno štejejo otroci, ki so jih starši dolžni preživljati do 18 leta, če pa se redno šolajo pa do 26 leta, skupaj z njihovimi dohodki in premoženjem. Če pa gre za polnoletno osebo, ki se ne šola, živi pa še vedno pri starši in vloži vlogo za denarno socialno pomoč, že sam Zakon o socialnovarstvenih prejemkih v 4. točki prvega odstavka 22. člena določa, da pripada samski osebi med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljeni pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot starši, znižana denarna socialna pomoč (namesto enega osnovnega zneska minimalnega dohodka, le 0,7 osnovnega zneska minimalnega dohodka). Prav tako pa Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12) določa načine nižanja višine denarne socialne pomoči, kadar je upravičencu zagotovljeno bodisi bivanje, bodisi prehrana ali oboje, kar center za socialno delo ugotovi v postopku dodeljevanja pomoči in pomoč ustrezno zniža. Javna sredstva se izplačujejo le na račun vlagatelja, le izjemoma, če izplačilo na njegov račun ni mogoče, se lahko izplačajo na račun osebe, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja in je navedena na vlogi, nikakor pa ne na račun tretje osebe, zato poslovanje brez računa ni mogoče. Menimo, da je zakonska ureditev ustrezno urejena in že upošteva predloge, dane s strani predlagatelja, vprašanje t.i. finančne policije pa je širše od prejemanja javnih sredstev." 2014-12-02 2014-10-24 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6224 Kriminalizacija vinjenosti in ekstremno hitre vožnje "Predlagam, da se kriminalizira in z zaporno kaznijo kaznuje vinjenost v prometu in ekstremno prehitra vožnja. Pri stopnji alkohola se določi meja, tako kot je sedaj na 0,5 promila, vse kaj je nad to mejo velja za povzročanje splošne nevarnosti, ki se že sedaj kaznuje z zaporom. Enako bi veljalo za ekstremno prehitro vožnjo, recimo v naselju za prekoračitve nad 30 km/h izven naselja pa za 50 km/h. Vse to bi veljalo povzročanje splošne nevarnosti in bila bi zagrožena zaporna kazen in daljčasni odvzem vozniške. Pri tem ne gre za tiste, ki spijejo 1 pivo ali vozijo za 10 km/h prevem, ampak dejansko za tiste, ki so tudi po statistiki najbolj nevarni!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/625.txt aleshorvat 3 625 2010-04-29 8 4480 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Predlagatelj predlaga, da se kriminalizira in z zaporno kaznijo kaznuje vinjenost v prometu in ekstremno prehitra vožnja. VELJAVNA PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI Novela Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP1-E), ki je začela veljati 30. 4. 2008, v 238.b členu določa, da policist pridrži voznika vozila za najmanj 6 ur in ne več kot 12 ur, če je bil zaloten pri vožnji: pod vplivom alkohola z več kot 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (za voznike, ki v organizmu ne smejo imeti alkohola, npr. vozniki tovornih vozil), pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (za voznike, ki smejo imeti v organizmu 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, npr. vozniki osebnih avtomobilov) ali je odklonil policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali enajstega odstavka 132. člena ZVCP1-E (odklon strokovnega pregleda). Alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč povzročijo približno tretjino vseh smrtnih prometnih nesreč, zato je namen pridržanja začasna izločitev močno alkoholiziranega voznika iz prometa. Novela Kazenskega zakonika, ki je začela veljati 1. 11. 2008 pa določa, da se voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in pri tem prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa, ne upošteva pravil o prednosti, vozi na prekratki varnostni razdalji, na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem, kaznuje z zaporom do treh let. RAZLOGI ZA NEPRIMERNOST ALI PRIMERNOST NADALJNE OBRAVNAVE: Ministrstvo za notranje zadeve podpira vsa prizadevanja, ki bi lahko prispevala k izboljšanju prometne varnosti. Ustrezna kaznovalna politika je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki lahko bistveno prispeva k spoštovanju predpisov, posledično pa tudi k izboljšanju prometne varnosti. Pri tem moramo poudariti, da je Policija pristojna za izvajanje zakonodaje, za pripravo sprememb zakonodaje s tega področja, pa je pristojno Ministrstvo za promet. Navedeno ministrstvo je ustanovilo delovno skupino, ki ima nalogo, da v celoti prenovi zakonodajo s področja varnosti cestnega prometa. Predlog bomo posredovali članom delovne skupine. Odziv Ministrstva za pravosodje I.VELJAVNA UREDITEV V KAZENSKEM ZAKONIKU Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09, v nadaljevanju: Kazenski zakonik) v 324. členu ureja kaznivo dejanje Predrzna vožnja v cestnem prometu. To kaznivo dejanje stori voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v cestnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali psihoaktivnih snovi, in pri tem: prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa, ne upošteva pravil o prednosti, vozi na prekratki varnostni razdalji, na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem. To kaznivo dejanje je urejeno v poglavju – Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa in je lahko izvršeno kot »ogrozitveno ravnanje«, ko posledica ne nastane, lahko pa z izvršitvijo tega kaznivega dejanja nastane hujša posledica (huda telesna poškodba ali smrt ene ali več oseb). Predpisana kazen je odvisna od tega ali je prišlo le do ogrozitve ali pa je celo nastala hujša posledica. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so urejena v posebnem poglavju že dalj časa, táko ureditev je poznala tudi predhodna kazenska zakonodaja. Kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti pa je urejeno v poglavju – Kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja (314. člen Kazenskega zakonika) in se nanaša predvsem na druge oblike »povzročitve splošne nevarnosti« (povzročitev splošne nevarnosti s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali drugo energijo…). Ravnanja v nasprotju z zakonodajo na področju javnega prometa so glede na krivdo storilca kaznivega dejanja tako posebna, da so urejena v posebnem poglavju. II.PRIMERNOST OZIROMA NEPRIMERNOST ZA OBRAVNAVO Ministrstvo za pravosodje bo pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika preučilo naslednja vprašanja: ali je treba inkriminirati že zgolj vožnjo pod vplivom alkohola (nad določeno koncentracijo), pri tem pa ne bi bilo potrebno, da bi bil podan še kateri od pogojev iz sedanjega 324. člena Kazenskega zakonika (kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu), ali se bo črtala zadnja alineja v prvem odstavku 324. člena Kazenskega zakonika, saj se pri predhodnih alinejah v tem odstavku konkretna nevarnost domneva, pri zadnji alineji pa jo je treba dokazati, kar je v praksi zelo težko, ali se bo inkriminirala tudi vožnja brez (veljavnega) vozniškega dovoljenja in vožnja kljub izrečeni sankciji prepovedi vožnje motornega vozila (zaradi nespoštovanja pravnomočne odločbe sodišča). Pri pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika bo Ministrstvo za pravosodje preučilo tudi primerjalno-pravno zakonodajo. Vendar pa za ureditev te problematike ne zadoščajo le spremembe Kazenskega zakonika temveč tudi zakona, ki bo urejal varnost v cestnem prometu, trenutno je to Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, Odločba Ustavnega sodišča RS, opr.št. U-295/05-38 in 58/09), ki je v resorni pristojnosti Ministrstva za promet." 2010-05-18 2010-03-31 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/625 Snemanje izpitne vožnje "Glede na to da se lahko standardni izpitni preizkusi in zagovori po predhodnem soglasju fakultete, kandidata in članov komisije na fakultetah snemajo – predlagam, naj ima kandidat, ki opravlja glavno vožnjo na vozniškem izpitu, izbirno možnost namestitve kamere za snemanje slike in zvoka v vozilu, na nemotečem mestu. Zapis iz te kamere seveda lahko uporablja le kandidat v svojo obrambo in kot protiargument neutemeljenim očitkom, saj se teh komisiji ne da drugače dokazati, teh posnetkov pa ne more uporabljati tudi komisija, saj je zanje sklicevanje na posnetek brezpredmetno, ker posnetek ni njihova last in je bila kamera nameščena na željo kandidata. Pogosto se namreč dogaja, da se izpitna komisija ""odloči"" za negativno oceno iz povsem banalnih razlogov, ki so pogosto napihnjeni ali pa se sploh niso zgodili, edini razlog za zavrnitev kandidata pa je tistih 15 eur, ki jih bo kandidat, če želi narediti izpit, moral plačati za novo priglasitev. Nekaj pogostih in absurdnih neresničnih razlogov, ki jih uporablja komisija za nemoteno pometavanje neomejenega števila kandidatov neomejeno krat, brez realne osnove in ki se jih ne da drugače dokazati: · premalo gleda v vzvratno ogledalo · ne spremlja prometa za seboj · premalo pogleda pred vključevanjem na prednostno cesto · prepozno/prezgodaj nakaže smer · spusti preveč pešcev, čeprav bi med njimi lahko že speljal (?!) · izsili prednost, čeprav mu je nasproti vozeči nakazal prepustitev prednosti – če ne bi speljal, pa bi mu očitali oviranje dinamičnosti itn. Pojavljajo pa se tudi drugi podli prijemi izpitne komisije, s katerimi želijo ovirati kandidata, zmanjšati koncentracijo in izsiliti napako ali neustrezen odziv: · prosi kandidata, naj malo pomakne sedež, ker ima premalo prostora za noge, za kar ga vrže · razgrne časopis in mu očita, da ga/je ni opozoril · komentira promet (v smislu ""Kako vozi tistile tam!"") in želi izsiliti kandidatov odgovor, za kar ga vrže · se ne predstavi kandidatu in mu očita, da ga/je ni vprašal po imenu in spustil neznanca v avto · zaradi nasprotovanja oceni (čeprav povsem konstruktivno in utrmeljeno) očita kandidatu neustrezen odnos do avtoritete · med vožnjo po nepotrebnem govori in očita kandidatu, da ga/je ni opozoril, naj neha govoriti Mislim, da se na izpitni vožnji velika večina kandidatov zavrne povsem po nepotrebnem in z neutemeljenimi nerealnimi vzroki. Mnogo 18–20-letnikov, ki prihajajo iz družin z nižjimi dohodki, kot dobri vozniki, komaj nabere ves denar za vozniški izpit, da bi si omogočil prevoz na fakulteto in boljše pogoje za zaposlitev, tako kljub dobremu poznavanju cestnoprometnih predpisov, izvrstnemu obvladanju vozila in vključevanju v promet, ne naredi izpita zato, ker so prepuščeni na milost ali nemilost, ali ima komisar dober ali slab dan, in bi kot kandidati morali imeti možnost, da s potrditvijo inštruktorja dokažejo svojo vožnjo in demantirajo neresnične utemeljitve iz zlonamernih subjektivnih želja komisije z avtentičnim in neizpodbitnim dokazom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6258.txt jancek7 4 6258 2014-12-04 2 1672 Nezadostna podpora 2014-11-05 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/6258 Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost "Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost z sedanjih 290 evrov na vsaj 650 evrov,saj invalid ki je že od ranega otroštva invalid ne more preživeti z tako nizkim nadomestilom za invalidnost,ki ga še za hrano na mesec ni dovolj kaj šele za kakšna prehranska dopolnila kot so vitamini,posebno hrano, itd....Zelo me moti da se invalide in socialne primere daje v isti koš,zdravi ljudje si bodo še vedno lahko našli kakšno delo,invalid bo pa do smrti odvisen od pomoči drugih in tisto malo denarja ki ga dobi ki ga ni dovolj niti za hrano. pa še invalidske pokojnine jim ne priznate,priznate jim samo nadomestilo za invalidnost zato ker so od otroštva invalidi in niso nikoli imeli službe oziroma delali.Moti me pa tudi to da dajete zavodom za invalide ki živijo pri njih in so 100 odstotni invalidi celo po 4000 evrov in še več na mesev,za invalide ki so 100 odstotni invalidi ki pa živijo doma pa komaj 290 evrov na mesec +nekaj malega za nego in pomoč na domu,ki jo v veliki večini opravljajo kar starši ki morajo biti svojim invalidnim otrokom na razpolago 24 ur na dan ker invalid potrebuje stalno pomoč pri vsem celo na stranišču,in si ne morejo privoščiti da bi imeli službo ,in ker je pomočnik občutno predrag ker ga mora invalid sam plačat in nebi od nadomestila za invalidnoost in dodatka za nego nič ostalo. Velikokrat je od dohodka invalidnega otroka odvisna tudi celotna družina saj tisti ki skrbi za invalida to je v večini primerov mati ne more imeti službe in nima lastnega dohodka najhuje pa je v enostarševskih družinah, Če pa živi invalid v zavodu pa država brez vsakega problema da zavodu občutno več denarja za invalidno osebo celo do 4000 evrov in še več,in me zanima zakaj imate dvojna merila za invailde mar niso vsi enakopravni in ne potrebujejo iste nega saj so tudi tisti invalidi ki živijo doma potrebni enake nege kot tisti ki živijo v zavodih mar ne. Zato vam predlagam tudi da znižate zavodom prijemke za invalide na enako višino kot invalidom ki živijo doma pa boste videli da se bodo zaposleni v zavodih takoj uprli in rekli da ni mogoče skrbeti za invalide z tako malo denarja,torej res ne vem kako lahko preživi invalid ki živi doma in njegov starš z občutno manj denarja. 1-Predlagam da izenačite dohodek med invalide ki živijo v zavodih in doma na enako višino,tako da zavodom znižate prispevke za oskrbo invalidov in to razliko namenite tistim invalidom ki so doma saj so vsi invalidi enakopravni vsaj tako bi naj bilo-pa še nobenih dodatnih finančnih stroškov ne bi imeli. 2-Da se uvede nekakšna evidenca koilko invalidnih otrok živi v zavodih in koliko sploh doma saj zavodi sedaj zelo lepo služijo na račun invalidnih otrok. 3-Zanima me koliko denarja ki ga namenite zavodom za oskrbo invalidov sploh dobi osebno invalidni otrok oziroma do 26 leta ko je še lahko v zavodu ali vse poberejo zaposleni v zavodih? 4-Da ukinete financiranje invalidskih orgenizacij in jih tudi večino ukinete ki zelo lepo služijo v imenu invalidov ki pa od tega v veliki večini nimajo nič,razen tistih ki sedijo pri koritu, in morajo invalidi še celo članarino plačevati od svoje invalidnine,ta denar ki se zbere od iger na srečo pa raje namenite neposredno invalidom da bodo vsaj kaj imeli od tega. Kot primer- invalid ki ima živčno mišično distrofijo in mu odmirajo gibalni živci in mišice bi ga-jo morali že takoj prvič ko pride na invalidsko komisijo avtomatično uvrstiti v 1 kategorijo saj se takšna bolezen oziroma zdravstveno stanje samo še slabša. Ps še to nekaterim invalidom sploh nočete priznati nadomestila za invalidnost pa so v 1 ali 2 kategoriji vem za primer ima epilepsijo in je duševno zaostal takšen zagotovo ne bo nikdar zmožen za samostojno živlenje kaj šele za službo, in jim raje dajete nizko socialno pomoč namesto invalidske in morajo potem starši vsakih nekaj mesecev vlagati prošnjo za socialno pomoč ,po novem pa še te ne dobijo če imajo kaj v lasti kot je majhen gozd ki ni nič vreden in se ga ne da niti prodati. Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6260.txt peter i 19 6260 2014-12-04 4 1227 Nezadostna podpora 2014-11-05 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6260 Davek na dobiček "Davčna reforma iz leta 2006, je uvedla postopno znižanje davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 25 % na 15 % do 2015. Reforma ni zagotovila odpiranja novih delovnih mest, ni privabila tujih investitorjev, domači tajkuni pa prikladno povečane dobičke itak prenašajo v davčne oaze. Vladi RS predlagam zvišanje davka na dobiček pravnih oseb s sedanjih 17% na 30% ter hkratno ukinitev prispevkov delodajalca na izplačane plače. Prilivi v proračun bi ostali na približno enaki ravni, znižani stroški dela pa delodajalcem ne bodo ovira (ali izgovor) pri dodatnem zaposlovanju. (problem visoke brezposelnosti v državi) Nadalje predlagam, da se hkrati z zvišanjem davka na 30%, podobno kot pri dvojni stopnji DDV, uvede tudi znižana stopnja davka na dobiček pravnih oseb v višini 15%, in ničelna stopnja davka na dobiček, pod pogoji: 1.) višja davčna stopnja 30% velja za podjetja, ki izplačujejo dobičke in ne reinvestirajo, 2.) znižana davčna stopnja 15% velja za podjetja, ki najmanj 50% dobička investirajo v širitev proizvodnje, ter s tem v nova delovna mesta, 3.) povsem pa so davka oproščene pravne osebe, ki celotni dobiček investirajo v širitev dejavnosti (solidarnostni bonus) Ob takšni davčni ureditvi bi bila domača podjetja samodejno (brez dodatnih birokratskih vzpodbud in posegov države) stimulirana v investicije. Tajkunov, ki odnašajo dobičke v davčne oaze pa itak ne potrebujemo. Število milijarderjev se zadnja leta zvišuje sorazmerno s povečanjem svetovne revščine. Z dodatnim nižanjem davka na dobiček, brez jamstva v da bo dobiček reinvestiran, peščica neokapitalistov in ob podpori državne politike, poglablja recesijo in razslojevanje med ljudmi. Tudi v Sloveniji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6279.txt Althea 4 6279 2014-12-18 7 2938 Nezadostna podpora 2014-11-19 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/6279 Sprememba zunanje podobe vozil s prednostjo za večjo varnost v prometu Vozila s prednostjo, predvsem bela ali modra policijska vozila, niso vselej najbolj vpadljiva, kar ima lahko negativne posledice v prometu. Posebej v primerih, kot so zavarovanje kraja nesreče, je zelo pomembno, da se od daleč in v vseh vremenskih situacijah vidi in prepozna policijska in druga urgentna vozila, kajti to lahko zmanjša verjetnost naleta in tako zavaruje življenja policistov, reševalcev, gasilcev in tudi običajnih ljudi, ki so vpleteni v morebiten dogodek ob ali na cestišču. Poleg tega so vpadljiva vozila, zopet predvsem policijska, dober pripomoček pri umirjanju prometa: tem dlje se jih vidi, tem večji učinek imajo. Za skrite akcije so še vedno na voljo neoznačena vozila; tista, ki pa so označena, so označena z namenom in potemtakem bi bilo smiselno, da bi bila vidnejša. Že leta 1998 je posebna skupina britanske policije pripravila študijo o spremembi označb policijskih vozil na avtocestah. Priporočili so uporabo retro-reflektivnih označb rumene in modre barve, ki se izmenjujeta v obliki šahovnice. Dandanes uporablja takrat priporočeni slog velika večina policijskih, reševalnih in gasilnih vozil v Veliki Britaniji, ravno tako pa so tovrsten slog prevzele druge države, kot so Irska, Švedska in Nova Zelandija, pilotski projekti uvajanja pa potekajo tudi v Združenih državah Amerike. Slogu se reče Battenburg, vozila pa so videti takole: http://media.il.edmunds-media.com/vauxhall/ns/vauxhall_oth_ns_6_717.jp... http://reklamtips.se/media/polisbil1.jpg http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/de/East_of_England_Eme... http://www.police.govt.nz/images/photos/new_livery_elbow.jpg http://fire-engine-photos.com.s3.amazonaws.com/4425.jpg Britanska študija je pripravila slog označb, ki omogoča sledeče: - povečuje varnost policistov in javnosti z zmanjšanjem verjetnosti cestnih nezgod, kjer je dejavnik opaznost policijskega vozila - policijska vozila so prepoznavna na 500 m daleč v običajni dnevni svetlobi - omogočajo javno in vidno policijsko delo, kar daje javnosti višji občutek varnosti in poleg tega deluje bolje pri preventivnem umirjanju prometa - izrablja najnovejše materiale ter ni nič dražje od drugih označb, ki so bile v uporabi pred uvedbo tega sloga Povzetek študije je na voljo na naslovu http://scienceandresearch.homeoffice.gov.uk/hosdb/publications/road-po... in vključuje nekaj podrobnosti britanske rešitve. Ne le, da so tovrstne označbe varnejše, tudi na pogled so (vsaj meni) zelo všečne in predlagam torej, da se tudi v Sloveniji razišče možnost postopne uvedbe podobnih visoko vidljivih označb za vse vrste vozil s prednostjo vsaj na novo nakupljenih vozilih. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/629.txt Sinuhe 2 629 2010-05-05 6 5106 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Barve in oznake službenih vozil policije določa Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije (Ur.l. RS, št. 45/06 in 32/07). Po objavi članka ""Predlog nove podobe policijskih vozil"" (avtorica Suzana Kundija in Igor Areh) konec leta 2009 v reviji Varnost (št. 4/2009), smo opravili analizo te problematike na podlagi zapisnikov o prometnih nesrečah z vozili policije, s pomočjo katerih ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila slaba vidnost teh vozil vzrok za prometno nesrečo. Ne glede na navedeno pa smo pridobili informativni predračun za izdelavo in izvedbo nove grafične podobe policijskih vozil (limetino rumeni in modri pravokotniki), ki je pokazal, da bi to podražilo vozila v povprečju za cca 400 do 600 €, odvisno od velikosti vozila. Za zamenjavo obstoječe grafične podobe na vseh vozilih policije bi potrebovali dodatna finančna sredstva v višini cca 1.050.000 €. Glede na dinamiko nabave novih vozil se bo belo – modri vozni park policije obnovil predvidoma v 10 letih, kar pomeni, da bi bilo običajno prehodno obdobje 5 let, prekratko. Kolikor bi se odločili za prehod na novo grafično podobo policijskih vozil bi bilo potrebno najprej spremeniti določbe Uredbe o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije, vendar izvedba projekta v trenutni gospodarski situaciji in zaradi večjega posega v finančna sredstva Ministrstva za notranje zadeve ni mogoča." 2010-06-08 2010-04-03 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/629 Vrednotenje nepremičnin "Glede na koalicijsko pogodbo te vlade in nekaterih informacij iz medijev se bo pod to vlado uvedel nepremičninski davek. Z njim pa naj bi bilo povezano novo vrednotenje nepremičnin. Ker si vsi želimo, da bo ta davek (če bo res uveden) čim nižji, je po mojem potrebno zagotoviti dvoje: - nepremičnine morajo biti ovrednotene čim bolj realistično (če bo nek tajkun plačeval za svojo smešno nizko ovrednoteno vilo samo drobiž, bomo pač ostali morali plačevati več) - vrednotenje nepremičnin naj stane čim manj (stroške vrednotenja bomo seveda pokrili davkoplačevalci). Za čim cenejše in čim bolj pošteno določitev tržnih vrednosti nepremičnin predlagam naslednji postopek: (1) Ocenjene vrednosti naj bodo za začetek take kot so sedaj. (2) Če kdo meni, da je neka tuja nepremičnina ovrednotena prenizko, naj pove koliko je ta nepremičnina vredna oz. za koliko bi jo on odkupil (mora dati zavezujočo ponudbo). Potem se lastnika nepremičnine pozove, da bodisi sprejme novo vrednotenje nepremičnine, ali pa nepremičnino proda za ceno, ki je predlagana kot novo vrednotenje. Da pa se ne bi kdo zajebaval z nabijanjem vrednotenj tujih nepremičnin, bi bilo potrebno vrednotenje tuje nepremičnine (in z njim povezano zavezujočo ponudbo za odkup) podkrepiti s kavcijo (recimo 10% ponujene cene), katera bi ostala lastniku nepremičnine, če se le-ta odloči za prodajo, predlagatelj novega vrednotenja pa odstopi od zavezujoče ponudbe za nakup. (3) Če kdo meni, da je njegova nepremičnina ovrednotena previsoko, naj sam pove koliko je vredna, vendar se s tem obvezuje, da bo to nepremičnino prodal prvemu, ki bo ponudil več. Če lastnik sprejme vrednotenje iz točke 1 ali 2, seveda ni dolžan prodati nepremičnine nikomur. Na tak način bi trg poskrbel, da bi bile vse nepremičnine v zelo kratkem času ovrednotene po tržni ceni. Sistemsko bi se odpravila možnost, da cenilci naredijo kakšno smešno nizko cenitev za nepremičnine kakšnega veljaka. Razen nekaj administracije pa ne bi tako vrednotenje stalo praktično nič." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6297.txt usimoncic 3 6297 2014-12-16 10 1615 Nezadostna podpora 2014-11-17 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/6297 Družbeno koristno delo za prejemnike denarne socialne pomoči "Predlagam, da bi za vse prejemnike denarne socialne pomoči uvedli obvezna javna dela. Če si brezposeln lahko dobiš denarno socialno pomoč kakor sedaj, le da jo moraš ""odslužit"" v dobro skupnosti v določenem obsegu (npr. 20 ur / teden), istočasno pa seveda aktivno iskati zaposlitev. tako se osebe ne bi počutile izključene in osamljene in ostale v ""delovnem ritmu"". ker morajo za ta denar delati pa bi bile tudi bolj motivirane za iskanje drugačnega vira zaslužka, to je redne zaposlitve, ki ima to prednost, da je z njo povezano tudi pšokojninsko zavarovanje. Sama sem prejemnik denarne socialne pomoči in vem, da po določenem času brez zaposlitve postaneš brezvoljen in pasiven, in ko prideš tak na razgovor za zaposlitev,... Z veseljem bi raje nekaj ur na dan delala (izven doma, čeprav mi tudi tu dela ne zmanjka) in imela dober občutek, da sem si ta denar prislužila." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/631.txt Vajalur 2 631 2010-05-05 32 11613 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Na z vaše strani posredovan predlog, da naj bi se za vse prejemnike denarne socialne pomoči uvedla obvezna javna dela, vam pojasnjujemo, da sta bila v mesecu juliju sprejeta dva zakona, ki urejata to problematiko in sicer Zakon o socialno varstvenih prejemkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Tako Zakon o socialno varstvenih prejemkih v 42. členu določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ne prejema denarnega nadomestila za brezposelnost in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod." 2010-08-26 2010-04-06 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/631 Prometna ureditev v krožišču "Trenutna prometna ureditev vožnje in razvrščanja v krožnem križišču je zasnovana tako, da mora voznik zapustiti krožišče v najskrajnejšem desnem pasu. Enako velja tudi za krožišča z več kot enim uvoznim in več kot enim izvoznim pasom (križišče dvopasovnih cest) – to dela dodatni izvozni pas neuporaben, saj je po pravilih namenjen le poznejšemu razvrščevanju vozil za razbremenitev prometa na zunanjem (voznem) pasu, torej šele potem, ko se vozila izključijo iz krožišča, in se tega pasu za izvažanje zato ne sme uporabljati. Prisotnost drugega pasu (po obstoječi ureditvi, da ga ne uporabljamo) je torej samo zavajajoča, saj je v navzkrižju z njegovim razumljivim namenom, če bi le-ta bil v normalni uporabi. Drugačna ureditev razvrščanja v krožišču – dovoljena uporaba drugega izvoznega pasu – bi torej osmislila njegov obstoj in dala krožišču pravi namen, in to je znižanje števila kontaktnih točk pri križanju poti. S tem vozila ne bi sploh prihajala v kontaktne točke z drugimi vozili – tako bi bil odnos z drugimi vozili edino čakanje na prosto pot pri uvozu v krožišče. www.erevija.com/slike//promet/krozisce-001.jpg Za uresničitev namena krožišča (za krožišča z dvema uvoznima in izvoznima pasovoma) bi morala veljati naslednja ureditev: (1) Vozilo, ki zapušča krožišče na prvem izvozu, mora le-tega prevoziti po skrajnem desnem pasu – s čimer je v odnosu z drugimi vozili samo v toliko, da mora za uvoz v krožišče počakati na prosto pot. (2) Vozilo, ki zapušča na drugem ali katerem naslednjem izvozu, se mora pred krožiščem razvrstiti na levi privozni pas ter se v krožišče vključiti v notranji krožni pas – s čimer je v odnosu z drugimi vozili samo v toliko, da mora za uvoz v krožišče počakati na prosto pot. S tem se odpravi problem, da bi moralo vozilo, ki vozi po notranjem krožnem pasu, biti pozorno na voznike zunanjega krožnega pasu, saj se tam znajdejo edino tisti, ki krožišče zaobidejo, vsi ostali pa se vanj vključujejo na prav isti (notranji) krožni pas, zato so za vključevanje v vsakem primeru odvisni od njih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6310.txt studenecuros 0 6310 2014-12-13 10 1884 Nezadostna podpora 2014-11-14 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/6310 Zdravstvo - koncesija / samoplačniki Pozdravljeni, Ker je ogromno predlogov bom pa tud jest svoje predlagal. Gremo kar po vrsti: Zdravstvo: Imamo: OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE,DODATNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE . To so osnovna plačila, ki jih zaposleni plačujemo. Do tukaj vse vredu in prav. Do tukaj! V primeru, da je pa potrebno obiskati zdravnika specialista ti lepo povejo, da je potrebno počakati od 3 mesece(nekateri pravijo: to je hitro!) pa tudi do 1 leta in več ( nekateri tukaj nič več ne pravijo). V primeru, da pa plačaš(glej ga zlomka,saj plačujem OBVEZNO in DODATNO zdravstveno zavarovanje!) si na vrsti v najkasneje v dveh tednih. Za vse, ki ne zastopte kaj hočem povedat je to, da OČITNO nimajo doktorji vrst, ampak, vrst sploh ni. Oni hočejo samo več našega denarja. Zakaj se potem plačuje OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, če moraš pregled dodatno plačat?! Vladi predlagam, da naj denar, ki se ga plačuje za zdravstvo, tudi da v mošnjiček za zdravstvo! Ker denarja je dovolj, saj davke vsi zaposleni plačujemo! Železnice: Ne vem prav točno kako je sedaj, ampak, ped časom je bilo po televiziji, da se denar od cestnin pri registraciji avtomobilov( ne pozabite: avto ste kupili z svojim denarjem in cestnino plačujete za svoj avtek!) prenaša za rešitev železnic. Kaj ima tukaj veze moja vožnja z mojim avtom po državnih cestah, ko pa sem državi plačal mojo obrabnino cest in železnice?( če kdo ne ve: vlaki se vozijo po tirih, ki so stran od cest( no ja kdaj se malo srečamo) in imajo kolesa iz litin ne pa gume). Železnice naj poskrbijo za svoj finančni del, ker če se bo denar za cestnine dajal za železnice, potem bodo kmal ceste bile potrebne večjih popravil , kot zmore Bruselj dat denar! Vladi predlagam, da naj denar, ki se ga plačuje za cestnine, tudi da v mošnjiček za cestnine! Ker denarja je dovolj, saj davke vsi zaposleni plačujemo! Gospodarstvo: Ne da bi hotel bit pametn, ampak, vlada bi dejansko za firme, ki so ali pa niso ravno najbolj uspešne lahko zmanjšala davke.Če se že vtika v gospodarstvo naj bo še koristna! Za koliko naj zmanjša davke ne vem, kar pa bi, bi se zelo veliko poznalo. Pod pogojem, seveda, da se ta denar polovico da v razvoj,četrtino OBVEZNO da na račun, ki je rezerva za financiranje v časih , ki niso najbolj rožnati in ostala četrtina se razdeli med delovno silo, ki ima neto 700€ ali manj! Vladi predlagam naj zmanjša davke v gospodarstvu.. Pravnomočno obsojeni tajkuni: Končno bi lahko edn al pa še kdo drug spregledal v vladi in tem ljudem vzel, kar so nakradli ali pa si protipravno prilastili. Sej državljani nismo tolk butasti. Če je nekdo nekaj odvzel ali pa si protipravno prilastil je dolžnost vlade ali sodišč, da to premoženje pridobi nazaj. Kako? Preprosto. Če se iz zapisov,listin, pokaže, da se je neko vrednost samo prepisalo na drugo osebo (to se največkrat zgodi, ko nekdo vse svoje imetje prepiše na zakonca) se tej osebi odvzame to premoženje. Lahko nekdo sedaj reče: Pa če je to premoženje ali vrednost tako velika( več milijonov €), da bi tak človek ostal brez vsega? Bi pač ostal...je imel prej za mislt, kakšne bodo posledice. Torej, vlada, denar je, ampak se ga vi očitno bojite vzet, tam kjer je ukraden. Vladi predlagam naj začne delati tam kjer je treba. Vojska: Za vojsko ni denarja. Je že prav da ga ni. Take kozlarije kot delajo jim bi še kaj vzel, ne pa dal. Vse stare tovornjake ( da ne bo pomote: KI SO ŠE KAJ VREDNI) so odpeljali na odpade, da so jih tam razžagali za STARO železo. Pa so bili čisto dobri. Za vozit šaro levo desno(kar se dela tud zdej s tanovmi) so bili in bi še bili dobri. Tudi tukaj je stran vržen denar, Vlada...dejmo se mal zmigat. Vlada ...dejmo mal mislt. Tolk za enkrat.... me je danes mal jezilo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6316.txt Mr.G. 6316 0 253 Neustrezen več vsebinsko nepovezanih predlogov 2014-11-14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6316 Mase tovornih vozil "pozdravljeni. predlagam spremembo zakona o masah tovornih vozil. 1. Na trgu so se pojavila 5 osna (tovornjak s 5 osmi) tovorna vozila. NaŠ sedanji zakon je zastarel, saj ne dovoljuje napredka, torej dviga skupne mase tovrstnega vozila vsaj na 40 ton. Po sedanjem zakonu velja za 4 ali več osna tovorna vozila največja dovoljena skupna masa 32 ton. to je diskriminatorno do uporabnikov teh vozil (5 osna tovorna vozila), saj lahko kljub 5 osem prevažajo breme le 6,4 tone na os. Torej skupno 32 ton. Medtem ko je po sedanji ureditvi na petih oseh polpriklopnika dovoljena obremenitev 40 ali 44 ton. 2. Predlagam spremembo zakonodaje o masah tovornih vozil, ki so registrirana kot specialna delovna vozila in je zaradi namena vozila izgradnja takŠnega vozila, ki bi ustrezalo predpisom skoraj nemogoča. v to skupino spadajo gasilska vozila z opremo, komunalna vozila (smetarji), beton mikserji s črpalko, čistilci kanalov, vojaŠka specialna vozila,.... ta vozila so dejansko nenehno pretežka, ampak jih za normalno življenje potrebujemo. dvig dovoljene skupne mase bi moral biti za to skupino vozil največja skupna masa, ki jo predpiŠe proizvajalec." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6317.txt DAMIJAN VIČIČ 1 6317 2014-12-18 3 3827 Nezadostna podpora 2014-11-19 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/6317 Obvezno mentorstvo starejših mlajšim zamenjavam pred upokojitvijo "Predlagam, da se za zadnje leto ali dve delovne dobe pred upokojitvijo uvede obvezno mentorstvo starejših delavcev njihovim mlajšim zamenjavam, ki jih bodo po njihovi upokojitvi nadomestile na enakem delovnem mestu. S tem bi imeli starejši delavci zagotovilo, da bo njihovo delo po njihovi upokojitvi prav tako dobro opravljeno, kot je bilo v času njih samih, saj bi svoje lastno znanje na podlagi vseh izkušenj, ki so si jih nabrali v vsem delovnem času, s tem lahko predali mlajšemu rodu. Prav tako bi bilo zagotovilo za njihove morebitne nadrejene, da bo tudi mlajši delavec kasneje svoje delo lahko dobro opravljal in ne bo potrebno starejšemu svojega dela opravljati še dlje, kot je bilo to predvideno. V današnjih časih opažamo, da je vse premalo tiste prave simbioze med prihajajočimi mladimi in odhajajočimi starimi ter tudi nasploh med mlado in staro generacijo, ki bi lahko živeli v bistvu v sožitju in si izmenjali med seboj prav tako prepotrebna znanja, ki bi lahko obojim prišla prav v prihodnosti. S tem mentorstvom torej ne bi prihajalo samo do prenosa znanja starejših na mlajše, ampak tudi prenos znanja mlajših na starejše v smislu kakšnih novih metod in pa različnih tehničnih stvari, kot so recimo znanje računalništva in podobne stvari, brez katerih si mladi danes večinoma življenja ne znajo predstavljati, kar bi lahko obenem pripomoglo tudi k temu, da bi starejši bolje razumeli mlajše in obratno. Danes se vse prepogosto namreč dogaja, da mladi vidijo starejše kot neko zagotovilo, da na tistem mestu ne bodo mogli dobiti službe, starejši se pa vse preveč bojijo nekaterih mladih, ki prihajajo, da sami ne bi mogli izgubiti svojega mesta. Mislim, da bi lahko upoštevan ta predlog pomagal k temu, da takšnih strahov ne bi bilo več, saj bi se starejši lahko mirno podali v upokojitev, ko pride čas za to, mlajši pa bi jih lahko prav tako nadomestili na dober način. Prav tako bi se na ta način nekako lahko nadomestilo manjše število izkušenj na tem področju, saj bi imeli mladi brez pravih izkušenj mentorstvo človeka, ki jih ima precej in bi jih lahko poučil o vseh stvareh, ki se lahko pri določenem delu zgodijo. Tukaj ostaja edino še vprašanje, kako res vedeti, da bo tista mlajša zamenjava potem tudi zares prevzela tisto mesto ... Lahko bi tukaj poleg svojega normalnega dela opravljal ta mlajši delavec kot del svojega delovnega časa (in posledično plače) tudi neke vrste delno pripravništvo na kasnejšem novem, seveda pri slednjem pod budnim nadzorom starejšega mentorja. Mlajši delavec bi lahko v popolnosti nadomestil starejšega, ko bi ta recimo moral vzeti bolniški odmor, dopust ali bi moral kam službeno odpotovati in bi vedel, da je njegov mlajši vajenec že pripravljen opravljati tudi to delo. Glede na to, kako je vse skupaj opravljal, bi se kasneje podjetje lahko odločilo, ali bo nadaljevalo z njim ali pa še pravi čas vzame na to mesto delnega pripravnika katerega drugega mlajšega, tako da bi bilo vsekakor pri upokojitvi nekoga zagotovljeno, da bo lahko nekdo od teh mlajših potem tudi opravljal njegovo delo. Tako bi se lahko starejši delavec potem mirno upokojil, ko pride čas za to, nadomestila bi ga mlajša zamenjava, na prejšnje mesto te mlajše zamenjave pa bi lahko spet prišel na delovno mesto kdo drug, prav tako mlad človek. S tem bi bil krog sklenjen in za določena mesta pred tem ne bi bilo potrebnih toliko izkušenj kot doslej, saj bi bili mlajši delavci pravilno usmerjeni s strani starejših in bi lahko tako nadomestili delno pomanjkanje izkušenj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6322.txt KO17 5 6322 2014-12-17 4 1815 Nezadostna podpora 2014-11-18 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/6322 Delavci prijavljeni na zavodu za preiskus "Pozdravljeni, zavod za zaposlovanje financira delavce, katere delodajalec vzamen ne preisku, zato pa tudi delodajalec prejme 250€ od zavoda za enega preiskuševalca... Sam sem zaposlen v podjetju, kjer vsak mesec pride na novo vsaj nekaj (3-5) takšnih preiskuševalcev, kljub temu, da za trenutno zaposlene ni dela in se vsak mesec odpusti vsaj enega zaposlenega, ker je delavca pač potrebno plačat, takega preko zavoda pa ne in se še zasluži na njem. Predlagam, da se to omeji, saj na tak način službo izgubijo že zaposleni v podjetju... Omejitev bi lahko izgledala takole: Ob vsaj 5 zaposlenih za nedoločen čas se lahko za en mesec dobi 1 preizkuševalec, v kolikor se zaposlitev za nedoločen čas povečuje se lahko dobi več preizkuševalcev npr. 10 za nedoločen čas, lahko dobi delodajalec 2 na preizkus... V našem podjetju je trenutno zaposlenih cca 70 delavcev, nakar je le 7 oseb zaposlenih za nedoločen čas...ostali pa pogodbeno. Prosim, da se to nekako reši, saj se to zelo izkorišča in si tako delodajalci spet manjeo roke z zastonj delovno silo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/633.txt delavec 1 633 2010-05-06 9 3982 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Delovni preizkus je eden od ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod), in sicer z namenom izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb. Namen delovnega preizkusa je brezposelnim osebam omogočiti, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine, spretnosti in delovne navade. V času delovnega preizkusa tako brezposelna oseba in delodajalec ugotovita ali obstaja možnost nadaljnje zaposlitve na konkretnem delovnem mestu. Za izvedbo delovnega preizkusa izvajalec odda ponudbo na javno povabilo. Zavod prouči ponudbo glede ustreznosti vsebine predlaganega programa (ali je program usmerjen v dejansko pridobivanje delovnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu), predvsem pa ali program ustreza potrebam brezposelnih oseb in potrebam trga dela. Zavod lahko ponudbo za program zavrne, če je izvajalec na enakem ali podobnem delovnem mestu že uspešno izvedel delovni preizkus, pa do zaposlitve ni prišlo, ali če je vnaprej jasno, da zaposlitev na konkretnem delovnem mestu, kjer izvajalec želi izvesti delovni preizkus, ne bo mogoča. Izvajanje aktivnosti se prične po odobritvi s strani Zavoda in s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. V času trajanja delovnega preizkusa Zavod brezposelnim osebam zagotavlja dodatek za aktivnost v višini 3,00 EUR na uro ter dodatek za prevoz. Izvajalcu programa lahko Zavod povrne stroške v maksimalni višini do 250,00 EUR, vendar ti stroški zajemajo plačilo predhodnega zdravniškega pregleda (v povprečju 100,00 EUR), stroške zavarovanja za primere poškodbe in poklicne bolezni, del pa je namenjen za povrnitev stroškov dela za inštruktorja. Ta zadnji del Zavod izplača le, če prejme poročilo izvajalca z natančno navedbo opravljenega števila ur, ki ga potrdi tudi brezposelna oseba. V letu 2008 je bilo v delovni preizkus vključenih 2.205 oseb, od tega se jih je v obdobju 12 mesecev po izteku programa zaposlilo kar 79,23%. V letu 2009 je bilo za delovni preizkus sklenjenih 3.353 pogodb. Do konca januarja 2010 se je zaposlilo 2.290 oseb, kar pomeni da je delež izhodov v zaposlitev 68,30%. Predvidevamo pa, da se bo delež izhodov v zaposlitev še izboljševal, dejanski rezultat pa bo mogoče podati po poteku 12 mesecev od zaključka vseh vključitev. Program delovni preizkus se je izkazal za zelo uspešnega in je eden od programov aktivne politike zaposlovanja v okviru katerega Zavod beleži največji prehod brezposelnih oseb v zaposlitev. Namen vključitve v delovni preizkus je prehod brezposelnih oseb v zaposlitev in sklepamo lahko, da je namen delovnega preizkusa dosežen, saj se zaposli skoraj 80% vseh vključenih brezposelnih oseb. Na podlagi podanega predloga bo Zavod v roku 30 dni preveril izvajanje programa pri delodajalcih, ki so v zadnjem letu izvajali delovni preizkus za več kot 5 oseb. Na tej podlagi bo Zavod, po potrebi, ustrezno dopolnil pogoje izvajanja programa." 2010-06-04 2010-04-07 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/633 Ukinitev davka SAZASu na strojno opremo in nosilce "Popolen nesmisel je, da se plačuje davek na strojno opremno (npr. računalniške diske) in nosilce zapisov (DVD, CD) SAZASu zato ker pač mogoče kdo nelegalno prepisuje (ne vem sicer kdo bi si želel sploh prepisovat večino Slovenske proizvodnje). Kakorkoli, to je najbolj nepošten in nesemiseln davek v Sloveniji. Hkrati pa še draži predvsem računalniško strojno opremo in posledično zavira tehnološki razvoj. Namesto da bi davek ukinili in spodbudili tale tehnološki razvoj podpiramo neke čudake. Če pa se ne ukine tale davek na oslovsko senco, potem predalagam, da se vsem Slovencem na začetku leta pošlje pavšalne položnice za vse možne prekške ne glede na to, ali jih kdo dela. Zakaj bi se omejili samo na prepisovanje avtorskih vsebin? Če koga zanima, mislim da je to zapisano v zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3), 37. člen. Ta člen je višek butalske zakonodaje v Sloveniji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/634.txt miha 0 634 2010-05-06 9 5899 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarstvo Predlog za »ukinitev davka SAZAS-u na strojno opremo in nosilce« se po svoji vsebini nanaša na pravično nadomestilo za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki pripada avtorju in imetnikom sorodnih pravic. Na podlagi 37. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07, 68/08; v nadaljevanju ZASP) ima avtor oziroma imetnik sorodnih pravic pravico do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela, ki se izvrši pod pogoji privatne in druge lastne uporabe iz 50. člena ZASP. Uporaba avtorskega dela je načeloma dovoljena le z dovoljenjem avtorja in plačilom nadomestila, reproduciranje avtorskega dela pa je pod pogoji privatne in druge lastne uporabe prosto (tj. ni potrebno pridobiti dovoljenja avtorja), ZASP pa avtorju v zameno priznava pravico do posebnega pravičnega nadomestila. Gre za omejitev pravice reproduciranja, ki jo predvideva že 5. člen Direktive 2001/29/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. 5. 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (v nadaljevanju: Direktiva 2001/29/ES). Le-ta omogoča omejitev pravice reproduciranja v primeru privatne in druge lastne uporabe ob pogoju, da imetnik pravice prejme pravično nadomestilo, ne določa pa, na kašen način naj bo nadomestilo urejeno. Na podlagi ZASP se nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje plačuje pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za tonsko in vizualno snemanje in pri prvi prodaji ali uvozu novih praznih nosilcev zvoka ali slike, nadomestilo za fotokopiranje pa pri prvi prodaji ali uvozu novih naprav za fotokopiranje in od fotokopij, narejenih za prodajo, in sicer mesečno glede na njihovo verjetno število. Zavezanci za plačilo nadomestila so proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Proizvajalci niso zavezanci nadomestila za tiste naprave oziroma nosilce, ki jih izvažajo. Solidarno so zavezani tudi uvozniki naprav in nosilcev, razen če je uvoz namenjen za privatno in nekomercialno uporabo kot del njihove osebne prtljage. Nadomestilo pripada skupno vsem upravičencem in se med njih deli v skladu s prvim in drugim odstavkom 154. člena ZASP. Višino nadomestila določa Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje (Uradni list RS, št. 103/06). Pri nadomestilu za privatno in drugo lastno reproduciranje torej ne gre za davek, kot izhaja iz predloga, temveč za avtorsko nadomestilo, ki avtorju in imetnikom sorodnih pravic (izvajalcem, proizvajalcem fonogramov, filmskim producentom in založnikom) pripada zato, ker ZASP omogoča omejitev oziroma poseg v njihove izključne pravice, saj se lahko pod določenimi pogoji varovana dela reproducirajo brez njihovega dovoljenja. Nadomestilo se nanaša na privatno in drugo lastno reproduciranje, ki se izvrši praviloma v zasebni sferi, zaradi česar ni mogoče spremljati dejanskega reproduciranja oziroma ni mogoče ugotovit, kdo, kaj in v koliko izvodih je reproduciral varovano delo. Ker je nadzor nad dejansko uporabo varovanih del nemogoč, se je zakonodajalec odločil za pavšalno nadomestilo, ki se plačuje za vsako napravo oz. nosilec, ki omogoča reproduciranje varovanih del. Z vidika posameznika je lahko pavšalno določeno nadomestilo dojeto kot nepravično, zlasti če posameznik nikoli ne reproducira varovanih del, vendar pa, kot že rečeno, dejansko spremljanje reproduciranja v zasebni sferi zaradi ohranitve zasebnosti ni mogoče, je pa na ta način imetnikom pravic vsaj delno povrnjena škoda, ki jim je povzročena zaradi dovoljenega privatnega reproduciranja, ki je vedno bolj razširjeno. Poudariti je potrebno, da je nadomestilo namenjeno imetnikom pravic zaradi izpada prihodka, ki ga povzroča dovoljeno privatno in drugo lastno reproduciranje, in ne povrnitvi škode, nastale imetniku pravice s piratskimi kopijami. Vprašanje nezakonitega reproduciranja, zlasti piratstva, je povsem ločeno od vprašanja dovoljenega privatnega reproduciranja po ZASP. Vsako reproduciranje zunaj obsega dovoljenega reproduciranja po ZASP pomeni kršitev pravic imetnikov, ki jo lahko ti preganjajo s civilnimi, kazenskimi in drugimi sredstvi. Predlog tudi napačno navaja, da se nadomestilo plačuje SAZAS-u, saj so, kot že rečeno, upravičenci do nadomestila avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti in založniki. Nadomestilo pobira kolektiva organizacija, ki ima za to dovoljenja urada. Za pobiranje nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje, razen za fotokopiranje, je do 31. 12. 2009 imel dovoljenje Zavod IPF, trenutno pa ni kolektivne organizacije, ki bi bila upravičena do pobiranja tega nadomestila. Nadomestilo za fotokopiranje pobira SAZOR GIZ, ki ima dovoljenje tudi za upravljanje pravice reproduciranja preko dovoljenega obsega privatnega in drugega lastnega reproduciranja (npr. 4 kopije). Vsa zbrana nadomestila nato kolektivna organizacija, ki ima dovoljenje za pobiranje nadomestila, razdeli v skladu z ZASP med kolektivne organizacije, ki zastopajo posamezne upravičence (SAZAS, Zavod IPF, ZAMP in SAZOR GIZ), te pa potem po svojih internih pravilih nadomestilo razdelijo med posamezne upravičence, tudi v tujino. Nadomestilo prav tako ne ovira tehnološkega razvoja, saj ga poznajo vse države članice EU in ne le Slovenija, pri čemer pa se ureditev nadomestila med posameznimi državami članicami razlikuje glede same višine nadomestila in glede naprav oziroma nosilcev, za katere se nadomestilo plačuje. Urad RS za intelektualno lastnino ugotavlja, da predlog ni utemeljen in ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ZASP to področje ureja v skladu z Evropskimi predpisi in bi ukinitev spornega nadomestila pomenila kršitev zakonodaje EU, ki omogoča omejitev pravice reproduciranja v primeru privatne in druge lastne uporabe le ob pogoju, da imetnik pravice prejme pravično nadomestilo." 2010-05-21 2010-04-07 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/634 Prepoved uporabe splošnih pogojev pri zavarovalniških storitvah "Predlagam, da se z zakonom prepove uporaba splošnih pogojev pri zavarovalniških storitvah in določi, da je potrebno za vse ali za določene vrste zavarovanj vse njene sestavine in okoliščine opredeliti v pogodbi med zavarovalnico in zavarovancem. Mnogim se je namreč že zgodilo, da so v želji, da bi zavarovali določene dogodke v življenju, sklenili zavarovanje (življenjsko, premoženjsko, zdravstveno itd) misleč, da so se s tem zavarovali za primer, da se njim ali njihovemu premoženju zgodi določen nezaželen dogodek. Podpisali so ohlapno pogodbo, zraven pa prejeli še t.i. splošne pogoje, v katerih se skrivajo bistveni elementi, ki določajo kdaj in kako se zavarovanje lahko uveljavi ter množico pogojev in izjem, ki so uveljavljanje zavarovanja otežili ali celo onemogočili. Skratka, ljudje plačujejo nemale zneske, misleč, da so zavarovani za nekaj, za kar dejansko niso. Splošni pogoji so namreč zapisani na zapleten način, ki je povprečnemu človeku težko razumljiv, zavarovalni zastopniki pa v želji, da bi zaslužili provizijo, pogosto zavarovancu zamolčijo za njih neugodne pogoje, predstavijo pa jim predvsem dobre strani. Sistem nagrajevanja v zavarovalniških poslih je namreč takšen, da zastopniki težijo, da sklenejo čimveč pogodb za najvišje možne zneske, saj je njihov zaslužek odvisen od števila pogodb ter pogodbenih zneskov. Pri tem mnogi izkoriščajo nevednost ljudi in jim prodajo nekaj, kar ne potrebujejo oziroma dejansko ne razumejo vseh pogojev, ki so na zakompliciran način določeni v splošnih pogojih. Zastopnik pa zaradi navedenih razlogov nimajo interesa predstaviti zavarovancu tudi tistih določil, ki so za njih neugodne. Zakon naj določi, da morajo biti vse sestavine in okoliščine zapisane v pogodbi sami. Prepove naj možnost, da pogodba napotuje na splošne pogoje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6373.txt Tomaž Kopmajer 4 6373 2014-12-30 5 1696 Nezadostna podpora 2014-12-01 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/6373 Snemanje izpitne vožnje "Glede na to da se lahko standardni izpitni preizkusi in zagovori po predhodnem soglasju fakultete, kandidata in članov komisije na fakultetah snemajo – predlagam, naj ima kandidat, ki opravlja glavno vožnjo na vozniškem izpitu, izbirno možnost namestitve kamere za snemanje slike in zvoka v vozilu, na nemotečem mestu. V primeru izpitnokomisarjevega nestrinjanja s snemanjem se snemalno telo namesti na način, da z ničimer ne pridobiva in shranjuje nasprotovalčevih t. i. osebnih podatkov določljivosti – torej z onemogočenim snemanjem zvoka in vidnega polja, ki fizično zajema komisarjev izgled. Zapis iz te kamere seveda lahko uporablja le kandidat v svojo obrambo in kot protiargument neutemeljenim očitkom, saj se teh komisiji ne da drugače dokazati, teh posnetkov pa ne more uporabljati tudi komisija, saj je zanje sklicevanje na posnetek brezpredmetno, ker posnetek ni njihova last in je bila kamera nameščena na željo kandidata. Pogosto se namreč dogaja, da se izpitna komisija ""odloči"" za negativno oceno iz povsem banalnih razlogov, ki so pogosto napihnjeni ali pa se sploh niso zgodili, edini razlog za zavrnitev kandidata pa je tistih 15 eur, ki jih bo kandidat, če želi narediti izpit, moral plačati za novo priglasitev. Nekaj pogostih in absurdnih neresničnih razlogov, ki jih uporablja komisija za nemoteno pometavanje neomejenega števila kandidatov neomejeno krat, brez realne osnove in ki se jih ne da drugače dokazati: · premalo gleda v vzvratno ogledalo · ne spremlja prometa za seboj · premalo pogleda pred vključevanjem na prednostno cesto · prepozno/prezgodaj nakaže smer · spusti preveč pešcev, čeprav bi med njimi lahko že speljal (?!) · izsili prednost, čeprav mu je nasproti vozeči nakazal prepustitev prednosti – če ne bi speljal, pa bi mu očitali oviranje dinamičnosti itn. Pojavljajo pa se tudi drugi podli prijemi izpitne komisije, s katerimi želijo ovirati kandidata, zmanjšati koncentracijo in izsiliti napako ali neustrezen odziv: · prosi kandidata, naj malo pomakne sedež, ker ima premalo prostora za noge, za kar ga vrže · razgrne časopis in mu očita, da ga/je ni opozoril · komentira promet (v smislu ""Kako vozi tistile tam!"") in želi izsiliti kandidatov odgovor, za kar ga vrže · se ne predstavi kandidatu in mu očita, da ga/je ni vprašal po imenu in spustil neznanca v vozilo · zaradi nasprotovanja oceni (čeprav povsem konstruktivno in utrmeljeno) očita kandidatu neustrezen odnos do avtoritete · med vožnjo po nepotrebnem govori in očita kandidatu, da ga/je ni opozoril, naj neha govoriti Mislim, da se na izpitni vožnji velika večina kandidatov zavrne povsem po nepotrebnem in z neutemeljenimi nerealnimi vzroki. Mnogo 18–20-letnikov, ki prihajajo iz družin z nižjimi dohodki, kot dobri vozniki, komaj nabere ves denar za vozniški izpit, da bi si omogočil prevoz na fakulteto in boljše pogoje za zaposlitev, tako kljub dobremu poznavanju cestnoprometnih predpisov, izvrstnemu obvladanju vozila in vključevanju v promet, ne naredi izpita zato, ker so prepuščeni na milost ali nemilost, ali ima komisar dober ali slab dan, in bi kot kandidati morali imeti možnost, da s potrditvijo inštruktorja dokažejo svojo vožnjo in demantirajo neresnične utemeljitve iz zlonamernih subjektivnih želja komisije z avtentičnim in neizpodbitnim dokazom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6411.txt studenecuros 8 6411 2015-01-13 2 1760 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo V preteklosti se je pojavilo že kar nekaj podobnih predlogov. Posnetki o izvedeni izpitni vožnji bi bili zelo koristni za izobraževalne namene, ne pa za ugotavljanje ravnanja kandidata in ostalih članov izpitne komisije ter učitelja vožnje, ki kandidata spremlja na praktičnem delu vozniškega izpita in bi bili smiselni le na način, kjer bi lahko sočasno spremljali dogajanje v vozilu in dogajanje izven vozila (torej prometno situacijo, s katero se srečuje kandidat pri izpitni vožnji). V ta namen bi bilo potrebno namestiti vsaj dve kameri, ki bi sinhrono prikazovali dogajanje v vozilu in njegovi okolici in bi bili nameščeni po enotnih standardih. Prav tako je po mnenju informacijskega pooblaščenca (z vidika varstva osebnih podatkov) snemanje dogajanja v vozilu ter izven vozila, za potrebe objektivnega ugotavljanja ravnanja kandidata glede na prometno situacijo, dopustno le ob privolitvi vseh določenih ali določljivih posameznikov na posnetku. V primeru snemanja dogajanja v vozilu bi bilo to izvedljivo (pridobitev privolitev vseh posameznikov na posnetku je možna), v primeru snemanja dogajanja izven vozila pa ni izvedljivo (pridobitev privolitev vseh posameznikov na posnetku je neizvedljiva). Snemanje posameznikov brez njihove privolitve, pa bi po mnenju informacijskega pooblaščenca, lahko predstavljalo pravno podlago za kazensko ali odškodninsko odgovornost avtorja posnetka." 2015-02-10 2014-12-15 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/6411 Nadzor nad sodniki in tožilci "-predlagam vladi da ustanovi nadzor nad sodniki in tožilci ter da sodnike in tožilce začne plačevat po efektivnosti -da socialno ogroženim nehajo pošiljat izvršitelje in da imajo sodniki vpogled v premoženja tako bi se socialno šibke oprostilo vseh sodnih task in se nebi nabijalo vrtoglave stroške ki se jih sedaj saj socialno ogroženim nimajo od kje vzet -da vsi državljani plačamo prispevek za pravno varnost cca. 2 eu na mesec in se z tem denarjem omogoči pravno in pravično sojenje za socialno šibke in se jim določi odvetnika ki si sami želijo, sedaj je omogočen samo za bogate ta sodni sistem šele tako bo naša država lahko pravna -za nadzor nad sodniki in tožilci bi morali ustanovit Sodniško upravo ki bi preverjala vse sodniške postopke ter ali kažejo znake korupcije, saj taki sodniki in tožilci ki so skorumpirani nimajo kaj delat v državni funkciji in jih kazensko preganjat to mora tudi veljat z sodnike ki izločijo dokaze in ne upoštevajo priče -skrajšat sodniške postopke in njihovo birokracijo -omogočit pritožbe na pravnomočne sodbe ki so bile izrečene brez možnosti pritožbe saj z tem prikrajšajo veliko ljudi da se jim pravno in pravično sodi -ustanovit službo za sodniško vročanje saj se tako nekateri nebi mogli izognit vročanja sodniške sodbe, in ko ti je enkrat vročeno se začne šteti od takrat ko ti je bilo vročeno (sedaj se z lahkoto izogibaš sodnim postopkom tako kot delajo nekateri javno, službam za vročanje dat pooblastila ko dobijo osebo za vročitev če noče podpisat lahko sam podpiše ter napiše da ji je bilo vročeno da se sodni postopki lahko nadaljujejo tako bi preprečili izgovore mi ni poštar pustu listka nisem utegnu prevzet itd." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6412.txt Mobb 3 6412 2015-01-13 5 3138 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje 1. Nadzor nad sodniki in tožilci Uvodoma je treba izpostaviti, da bi bila ureditev, ki državnemu tožilcu sicer ne bi nalagala pravne dolžnosti, da ravna po željah ali navodilih drugih oseb, bi pa omogočala, da se na državnega tožilca nedopustno vpliva ali se nad njim izvaja nedopusten pritisk, naj v posamični zadevi ravna na določen način v neskladju s prvim odstavkom 135. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148 in 47/13 - UZ90,97,99). Po 135. členu Ustave je državno tožilstvo organizirano kot samostojen državni organ oziroma kot sistem samostojnih državnih organov znotraj izvršilne veje oblasti. Zato bi bila v neskladju s prvim odstavkom 135. člena Ustave tudi zakonska ureditev, ki bi določala, da je državni tožilec pri vlaganju ali zastopanju kazenskih obtožb pravno vezan na zapoved, prepoved ali drugo navodilo, saj bi to pomenilo, da ni državni tožilec tisti, ki dejansko vlaga in zastopa kazenske obtožbe na podlagi in v okviru Ustave, zakona in sprejete politike pregona storilcev kaznivih dejanj, temveč da je le podaljšana roka nekoga drugega. To sicer ne pomeni, da ne bi bil dopusten notranji nadzor nad delom državnega tožilca zaradi zagotovitve enotnosti kazenskega pregona ter strokovne pravilnosti in učinkovitosti izvrševanja državnotožilske funkcije. Prav tako ne pomeni, da državni tožilec ni dolžan upoštevati splošnih navodil o politiki kazenskega pregona, ki jih pristojni organ oblikuje v skladu z zakonsko ureditvijo. Glede na navedeno Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1; Uradni list RS, št. 58/2011, 21/2012 – ZDU-1F, 47/2012, 15/2013 – ZODPol, 47/2013 – ZDU-1G) v 173. členu ureja strokovni nadzor, ki ga izvaja Vrhovno državno tožilstvo nad delom okrožnih državnih tožilstev s splošnim, delni ali posamični strokovnim pregledom dela državnih tožilstev in državnih tožilcev ter tožilskega osebja, s pregledovanjem spisov, vpisnikov in druge dokumentacije. Za opravljanje pravosodnega nadzora nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave pa je pristojno Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju ministrstvo), ki lahko nadzor izvede posredno ali neposredno. Namen izvajanja pravosodnega nadzora je pregled in ocena opravljanja zadev državnotožilske uprave, kakor so opredeljene v ZDT-1, v Državnotožilskem redu in v drugih podzakonskih aktih, ki urejajo področje državnotožilske uprave (prvi odstavek 159. člena ZDT-1). Neposredni nadzor se na podlagi četrtega odstavka 160. člena ZDT-1 izvede prek uslužbencev ministrstva, določenih z odločbo ministra o izvajanju nadzora (nadzorna skupina). Nadzorna skupina izvaja nadzor samostojno, v okviru in na podlagi Ustave, zakona in drugih predpisov. Pri pravosodnem nadzoru ni dopustno posegati v samostojnost državnih tožilcev pri odločanju v konkretni zadevi v zvezi s predkazenskim postopkom, sodnimi postopki in upravnimi postopki pred drugimi državnimi organi. Posredni pravosodni nadzor pa ministrstvo izvaja na podlagi drugega odstavka 160. člena ZDT-1 nad okrožnimi državnimi tožilstvi prek vodje okrožnega državnega tožilstva ali prek generalnega državnega tožilca, nad Vrhovnim državnim tožilstvom pa prek generalnega državnega tožilca. Nadzor nad delovanjem državnih tožilcev predstavljajo tudi drugi instituti, ki jih določa ZDT-1. To sta predvsem disciplinski postopek in ocena državnotožilske službe. Državnotožilski svet sprejme merila za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe in merila za uspešnost pregona državnih tožilstev. Z merili za kakovost dela državnih tožilcev se določijo okvirni kriteriji za oceno strokovnosti dela državnih tožilcev, vključno z določitvijo predvidenega časa za reševanje posamezne vrste zadev in za tipična procesna dejanja. Z merili za uspešnost pregona državnih tožilstev se določi delež zadev v določenem časovnem obdobju, v katerih se glede na naravo kaznivega dejanja, vrsto postopka in politiko pregona pričakuje rešitev z odloženim pregonom, poravnavanjem, kaznovalnim nalogom, skrajšanimi postopki, vložitev obtožnega akta, obsodilna sodba, vrsta in višina izrečene sankcije. Nenazadnje pa je kot kršitev državnotožilske službe v 80. členu ZDT-1 določeno nedoseganje pričakovanih delovnih dosežkov po obsegu, kakovosti ali uspešnosti ali pričakovanega časa za posamezna procesna opravila več kakor tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov. Nadzor nad delom sodišč oziroma sodnikov je v osnovi urejen v Zakonu o sodiščih (v nadaljevanju ZS; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12 - ZSPDSLS-A in 63/13) in Zakonu o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 - popr. in 95/14 - ZUPPJS15). Nadzor nad izvajanjem zadev sodne uprave opravlja predsednik sodišča višje stopnje, na sodiščih vseh stopenj pa predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in služba za nadzor (prvi odstavek 67. člena ZS). Pri tem je treba upoštevati, da v okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje (drugi odstavek 60. člena ZS). Tudi Ministrstvo lahko od predsednikov sodišč zahteva podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev oziroma druge podatke, ki jih v zvezi z delom sodišča potrebuje za obveščanje javnosti, za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic in predsednika Republike Slovenije ali za izvajanje svojih pristojnosti po zakonu, ki ureja organizacijo in delovanje sodišč ali zakonu, ki ureja sodniško službo (prvi odstavek 67.a člena ZS). ZSS v VI.a poglavju »Službeni nadzor sodnikovega dela« (členi 79.a do 79.c) celovito ureja izvajanje nadzora nad izpolnjevanja sodniških dolžnosti po zakonu in Sodnem redu ter zajema vse ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu. Enako kot pri izvajanju nadzora nad delovanjem sodne uprave tudi pri tej obliki nadzora ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije (drugi odstavek 79.a člena ZSS). Treba je tudi izpostaviti, da obliko nadzora nad delovanjem sodnikov predstavljajo tudi drugi instituti, ki jih določa ZSS. To sta predvsem disciplinski postopek (80. do 100. člen ZSS) in ocena sodniške službe (28. do 36. člen ZSS). Pri izdelavi ocene sodniške službe se upoštevajo »Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe« (http://www.sodni-svet.si/images/stories/merila_14_11_2013_a.pdf), ki jih je sprejel Sodni svet in ta med drugim pokrivajo tudi področje učinkovitosti sodniškega dela, saj natančno določajo pričakovano število zadev (glede na posamezna strokovna področja), ki jih naj sodnik reši na letni ravni. Nadalje tudi Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Uradni list RS, št. 67/12 - UPB) predstavlja posebno obliko nadzora nad (pravočasnim) delom sodišč, saj določa posebna pravna sredstva (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, zahteva za pravično zadoščenje) v sklopu katerih se ugotavlja pravilno in pravočasno delo sodnikov in sodišč. Tudi Kazenski zakonik (v nadaljnjem besedilu: KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 - UPB) je v 288. členu opredelil kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja, kar je vsekakor predstavlja dodatno obliko preverjanja sodnikovega dela v sklopu kazenskega postopka. Prav tako pa so tudi sodniki kot uradne osebe (2. točka prvega odstavka 99. člena KZ-1) podvrženi kazenskopravni presoji storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine (261. člen KZ-1). Iz zgornjih pojasnil tako izhaja, da že veljavna zakonodaja vsebuje precejšen nabor oblik nadzora nad delovanjem sodišč in sodnikov ter državnih tožilstev in državnih tožilcev. Ne glede na to pa Ministrstvo za pravosodje proučuje in načrtuje dodatne spremembe zakonodaje, ki bi nadzor nad delom pravosodnih organov lahko še izboljšale in ga naredile bolj učinkovitega, seveda od predpostavki upoštevanja načela neodvisnosti sodnikov oziroma sodstva ter samostojnosti državnih tožilcev oziroma državnih tožilstev. 2. Oprostitve sodnih taks in pravično sojenje V zvezi s predlogom za vpogled v premoženjsko stanje strank, tako da bi se socialno šibke stranke oprostilo plačila vseh sodnih taks, saj socialno šibke stranke visokih stroškov ne morejo plačati menimo, da Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1; Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13 in 58/14 - odl. US) premoženjsko šibkejšim strankam omogoča uveljavljanje oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks, s čimer se na področju sodnih taks zagotavlja ustavna pravica do sodnega varstva v povezavi z ustavnim načelom socialne države. Pogoji in postopek uveljavljanja oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe so urejeni v 11. do 15. členu ZST-1. Tako je v skladu z 11. členom ZST-1 celotna taksna oprostitev pogojevana z upravičenostjo stranke do denarne socialne pomoči, kar pomeni, da lahko stranka, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, zaprosi za celotno oprostitev plačila sodnih taks. Stranka, ki ne izpolnjuje pogojev za denarno socialno pomoč, sicer ne more biti oproščena plačila sodnih taks v celoti, lahko pa zaprosi za delno oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku ali s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Glede delne taksne oprostitve ZST-1 ne predpisuje nobenih številčnih ali zneskovnih omejitev, kar pomeni, da lahko sodišče naloži stranki v plačilo minimalen znesek sodne takse in na ta način taksno obveznost prilagodi plačilnim zmožnostim vsake posamezne stranke. Za zgoraj navedene taksne ugodnosti mora stranka v skladu z 12. členom ZST-1 posebej zaprositi in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda na predpisanem obrazcu. ZST-1 v 13. členu določa, da lahko stranka za taksno ugodnost zaprosi do izteka roka za plačilo sodne takse. Poleg tega ZST-1 za določene osebe oziroma za določene vrste postopkov določa taksno oprostitev že na podlagi zakona, kar pomeni, da zanjo ni treba posebej zaprositi. Tako je npr. plačila sodne takse na podlagi zakona oproščen delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in dijak ali študent v individualnih delovnih sporih zoper delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela. Sodna taksa se tudi ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja ter za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom ipd. Za nekatere situacije je torej iz razlogov varstva premoženjsko, socialno ipd. šibkejših strank že zakonodajalec predpisal taksne oprostitve, medtem ko se v vseh ostalih primerih pričakuje od strank, ki želijo doseči določene taksne ugodnosti, da te ugodnosti aktivno uveljavljajo tekom sodnega postopka. Poleg tega je ugotavljanje premoženjskega stanja strank povezano z dodatnim delom in stroški sodišč, kar je še dodaten argument v prid veljavni ureditvi, po kateri sodišče o taksnih ugodnostih iz 11. člena ZST-1 odloča le na predlog strank. Na podlagi navedenega menimo, da je veljavna ureditev oprostitve, odloga in obročnega plačila sodnih taks ustrezna ter kot taka omogoča tudi premoženjsko šibkejšim strankam uveljavljanje njihovih pravic pred sodišči. Glede vašega predloga, da bi se socialno šibkim omogočilo pravično sojenje na način, da bi se jim dodelil brezplačen odvetnik vam pojasnjujemo, da v Republiki Sloveniji od leta 2001 velja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP; Uradni list RS, št. . 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 - odl. US), ki celovito ureja sistem nudenja brezplačne prave pomoči socialno šibkim državljanom in drugim osebam, ki so po prvem odstavku 10. člena ZBPP upravičene do take pomoči. ZBPP določa materialne in vsebinske pogoje, pod katerimi je posameznik upravičen do brezplačne pravne pomoči. Po 26. členu ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč posamezniku v isti zadevi dodeli kot pravno svetovanje, pravno zastopanje po odvetniku, prav tako pa tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Prošnja za brezplačno pravno pomoč se lahko vloži pri pristojnem sodišču ali pri okrajnem sodišču na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Sredstva, potrebna za izvajanje brezplačne pravne pomoči se pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Po podatkih sodne statistike za leto 2013 je bilo v navedenem letu za celotno izvajanje brezplačne pravne pomoči po ZBPP izplačanih 4.945.521 evrov. Pri pojasnilu na predlog, da se socialno ogrožene dolžnike izvzame iz prisilne izvršbe je treba izhajati iz temeljnega načela pogodbenega prava, po katerem fizične in pravne osebe samostojno in svobodno vstopajo v razmerja, iz katerih za njih izhajajo pravice in obveznosti. V primeru neizpolnitve obveznosti, ki izhaja iz nekega pravnega razmerja, pa je zagotovljeno sodno varstvo civilnih pravic v pravdnem postopku, vendar pa se z izdajo sodne odločbe sodno varstvo še ne izčrpa. Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je naloženo s sodno odločbo, jo je treba prisilno izvršiti. Cilj izvršilnega postopka je učinkovita realizacija upnikove terjatve in s tem dokončna uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva, tega cilja pa vendarle ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Pri dolžniku fizični osebi je treba iz socialnih razlogov preprečiti, da bi izvršba ogrozila njegovo eksistenco. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14 in 58/14 – odl. US) zato določa, da izvršba za uveljavitev denarnih terjatev ni dovoljena na stvareh in pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati, ali so dolžniku nujne za opravljanje njegove poklicne dejavnosti, na nekaterih stvareh in pravicah pa je možna izvršba samo v omejenem obsegu (zlasti 79. člen, 101. člen in 102. člen). Če izvršitelj, ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, pri opravljanju izvršbe stori nepravilnosti, lahko dolžnik z vlogo zahteva od sodišča, naj nepravilnosti odpravi (52. člen ZIZ). 3. Preglednost sodnih postopkov in preprečevanje zlorab Predlagate tudi, da se omogočijo pritožbe na pravnomočne sodbe, ki so bile izrečene brez možnosti pritožbe. Pojasnjujemo, da slovenska Ustava zahteva zgolj enostopenjsko pravno sredstvo (25. člen), kljub temu pa slovenska pravna ureditev predvideva različna redna in izredna pravna sredstva. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v kazenskem postopku je tako mogoče vložiti pritožbo (pod določenimi pogoji tudi zoper sodbo sodišča druge stopnje). Poleg tega sta na voljo še dve izredni pravni sredstvi, zahteva za varstvo zakonitosti in obnova postopka, kasneje pa še ustavna pritožba in pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice (kadar gre za kršitev človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin). Glede na navedeno, ocenjujemo, da je veljavna ureditev pravnih sredstev ustrezna. Prav tako želimo poudariti, da naša ureditev ne predvideva izrekanja sodb brez možnosti pritožbe, kot to sledi iz vašega predloga. Preglednost sodnih postopkov in preprečevanje zlorab zagotavljajo torej pravna sredstva, tako redna kot izredna. Na civilnem področju so pravna sredstva urejena v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 40/13 - odl. US in 10/14 - odl. US), ki zagotavlja ustrezno in učinkovito varstvo civilnih pravic, ob tem pa dovolj visoko raven varstva ustavnih procesnih jamstev. Ustavna pravica do sodnega varstva je zagotovljena z možnostjo vsakogar, da brani svoje pravice na sodišču. To redno pravno sredstvo (tožba), ki je obravnavano na prvi stopnji, dopolnjuje še pritožba (drugo redno pravno sredstvo), ki izhaja iz ustavne pravice do pravnega sredstva, 25. člen Ustave . Pritožba, o kateri odloča sodišče druge stopnje je urejena v 25. poglavju zakona (členi 333. – 366. ZPP). Poleg sodb se lahko izpodbijajo tudi sodni sklepi, če pritožbe ZPP izrecno ne izključuje (člen 363). Izredna pravna sredstva so določena v 26. poglavju zakona: revizija (367. člen ZPP), zahteva za varstvo zakonitosti (385. člen ZPP), tožba za razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP), obnova postopka (394. člen ZPP). O reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče; o tožbi za razveljavitev sodne poravnave, sodišče v sestavi, ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna poravnava sklenjena; o obnovi postopka se odloča na prvi stopnji, razen če se nanaša razlog za obnovo izključno na postopek na drugi stopnji. Na podlagi navedenega je razvidno, da veljavna ureditev omogoča dostop do sodnega varstva in preverjanje strokovnosti teh odločitev na več ravneh. Sistem je nato še podvržen ustavnemu nadzoru in nenazadnje še mednarodnemu. Tako celoten mehanizem zagotavlja neodvisno kontrolo strokovnosti, tudi po mednarodnih standardih. 4. Služba za sodniško vročanje - vročanje v kazenskem postopku Predlagate, da bi ustanovili službo za sodniško vročanje, saj se tako ljudje ne bi mogli izogniti vročitvi sodbe. Vročevalec bi moral po vašem mnenju imeti pooblastilo, da bi lahko listek o vročitvi podpisal kar sam ter napisal, da je bilo vročeno, če oseba, kateri naj bi vročil, ne bi želela prevzeti pošiljke. Ker niste obrazložili, zakaj bi bilo potrebno ustanoviti ravno službo za sodniško vročanje, štejemo, da ključni poudarek vašega predloga predstavlja možnost, da vročevalec lahko podpiše namesto osebe, ki zavrača vročitev. S tem v zvezi pojasnjujemo, da Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP; Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) že vsebuje takšno možnost. Praviloma potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici datum prejema. Če je prejemnik nepismen ali če se ne more podpisati, ga podpiše vročevalec in navede datum prejema s pripombo, zakaj je podpisal prejemnika. Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in navede datum vročitve; s tem je vročitev opravljena (122. člen ZKP). - vročanje v pravdnem postopku Pri pobudi predlagatelja, ki se nanaša na učinkovito vročanje sodnih pisanj ni mogoče prezreti, da ZPP vzpostavlja celovit sistem vročanja, ki ima več delitev, glede na način, vrsto, vročanja, glede na tipe naslovnika; itd. Zaradi kompleksnosti in obsežnosti sistema se v nadaljevanju v odgovoru omejujemo na navedbe v predlogu, torej za primer osebnega vročanja fizični osebi. ZPP v prvem odstavku 132. členu določa načine vročanja in sicer, da se pisanja vročajo po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. Naslednji odstavek 132. člena ZPP določa, da sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Sodišča uporabljajo za vročanje predvsem zelo razvejano organizacijo poštne službe, ker je ta način tudi najcenejši. Šele če stranke predlagajo drugačno vročitev, se uporabijo drugi načini vročanja, predlagatelj pa mora založiti predujem za stroške posebne vročitve. Zakon nadalje določa vročanje po delavcu sodišča, ki ga opravlja sodno osebje v sprejemu in odpravi pisanj v organizacijski enoti v okviru sodne uprave (vročevalska služba; prvi odstavek 49. člena Sodnega reda; v nadaljevanju: SR; Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11). Prek te službe poteka tudi osebno vročanje sodnih pošiljk, ki se skladno s procesnimi predpisi vročajo na sedežu sodišča (deseti odstavek 208. člena SR). Če je naslovnik pisanja navzoč na sodišču ali k njemu prostovoljno pride, mu lahko sodnik ali drug sodni delavec vroči neposredno kar tam, prejemnik pa s podpisom potrdi prevzem pisanja. Kot navedeno, pa sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje pisanj v fizični obliki ali po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost. Nadaljnja pravila in pogoje ureja Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 35/13). Pravilnik določa pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku, izbranih v postopku javnega naročanja za posamezno sodišče, pravila za delovanje pooblaščenih vročevalcev ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic. Dokler se javni razpis ne izvede, vročanje opravljajo pooblaščeni vročevalci, tj. s pooblastilom ministra za pravosodje, pridobljenega na podlagi pravilnika (Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje; Uradni list RS, št. 32/2000). Ministrstvo za pravosodje vodi evidenco vročevalcev, ki tako na podlagi pravilnika predstavlja zbir pravnih ali fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje registrirane dejavnosti kurirskih storitev oz. oseb, ki opravljajo funkcijo izvršitelja ali detektiva, ali detektivske družbe, katerim je minister na pisno zahtevo izdal dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja. Vročevalci so dolžni ravnati v skladu s procesnimi zakoni (ZPP in ZKP, v skladu z odredbo sodišča) ter ostalimi določili pravilnika. V primeru neuspešne vročitve, pisanje nemudoma vrnejo sodišču skupaj z zapisnikom, v katerem opišejo poskušena dejanja vročitve in razloge za neuspešno vročitev. Sodišče odloča, katero pisanje in na kakšen način je treba vročiti, ter določi za vročitev primernega vročevalca, ki mu naloži pridobitev dokaza o opravljeni vročitvi. Potrebni sklepi o posameznih vprašanjih vročanja so odredbe glede vročanja, ki jih odredi sodnik. Glede vrste vročitev, ali gre za navadno ali osebno vročitev, že sam zakon določa, v katerih primerih je potrebna osebna vročitev (tudi sodba), ker so od pravilne vročitve odvisne pravne posledice. V drugih primerih sodišče presodi, če je treba vročiti pisanje osebno. Sicer so stranke pri sodnih vročitvah pisanja dolžne sprejeti. Naslovnik, ki sprejem odkloni oziroma pisanja noče sprejeti bo obravnavan tako, kot če bi pisanje sprejel. Na vročilnici zapiše vročevalec dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje, šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Sprejem je veljavno mogoče odkloniti le, če se vročitev opravlja na protipraven način oziroma če obstaja zavrnitveni razlog. Dodaten institut zagotavljanja uspešnosti vročanja predstavlja institut fikcije vročitve, ki je urejena v 142. členu ZPP. Fikcija vročitve pomeni, da se vročitev šteje za opravljeno (kot da bi naslovnik pošiljko osebno prevzel), čeprav obstaja možnost, da se naslovnik z vsebino te vročene pošiljke ni seznanil. Institut nastopi, ko naslovniku sodnega pisanja vročevalec ne more vročiti ter mu o tem pusti obvestilo, po katerem začne teči 15-dnevni rok, v katerem je možno dvigniti pošiljko. Šteje se, da je vročitev bila opravljena s potekom 15-dnevnega roka. S tem, ko se mu pošiljka pusti v predalčniku se zagotovi večja verjetnost seznanjenja s pošiljko in možnost še pravočasnega reagiranja. Če naslovnik predalčnika nima ali je le-ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču. Glede na predstavljen sistem vročanja v pravdnem postopku (ki se zaradi navedb o »sodbi« v drugem delu nanaša »le« na osebno vročitev fizični osebi) menimo, da določbe ZPP (s podzakonskimi akti) ustrezno urejajo dejavnost vročanja, ki ob zakonsko določenih predpostavkah prekomerno ne posegajo v ustavne pravice državljanov." 2015-02-24 2014-12-15 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/6412 Znižan davek za slovensko hrano Predlagam uvedbo znižanega davka za slovenske prehrambene izdelke, npr. dobrih starih 20 %, kar naj reflektira v nižji ceni proizvodov, in sicer na breme trgovinske verige, hkrati pa zvišanje davka na uvožene izdelke na 25 %. Ustrezna bi bila tudi ločena postavitev izdelkov na trgovinskih policah, npr. slovenski izdelki (fizično najdostopnejše) sredinski polici, izdelki trgovinske znamke posameznih verig spodaj in tuji izdelki kjer ostane, na višjih policah. Privzgojiti je treba namreč regionalno, lokalno in nacionalno naravnanost, hkrati pa se oddaljiti od potrošniško pojmovanega nakupovanja kot simbola socialne kvalitete, kot tudi ozaveščenost o tem, da je poudarek na čim bližjem izvoru proizvodov pomemben ne le za narodno gospodarstvo, ampak tudi za do okolja prijazno naravnanost in sonaravni trajnostni razvoj. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6436.txt pikica89 9 6436 2015-01-28 8 2553 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Z vidika delovanja sistema davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) je potrebno upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu. Cene blaga in storitev se predvsem oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi na podlagi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določeno blago oziroma storitve zato posledično ne pomeni nujno tudi znižanja cene le-teh. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11–UPB, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13–ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, in 86/14, v nadaljevanju ZDDV-1) se v Sloveniji od dobav izdelkov za prehrano (vključno pridobitev znotraj Unije ter uvoza) enotno uporablja nižja, 9,5 % stopnja DDV, kar izhaja iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1, v povezavi z drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1, ter tudi iz 48. člena veljavnega Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, v katerem so ti izdelki natančneje opredeljeni. Uporaba različnih stopenj DDV, ki bi se v primeru dobav izdelkov za prehrano uporabljale v odvisnosti od njihovega izvora, torej nižja za prehrambene izdelke iz Slovenije ter višja za dobave le-teh iz tujine, bi bila v nasprotju s zakonodajo Evropske unije, po kateri je v trgovini med državami članicami v sistemu DDV potrebno zagotoviti nediskriminatorno obravnavo enakovrstnih izdelkov in storitev. Glede na navedeno pobude za uvedbo različnih stopenj DDV za domačo in uvoženo hrano v trgovinah ni mogoče podpreti." 2015-02-17 2014-12-30 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6436 Trošarina na jedrsko gorivo Vladi – Ministrstvu za finance pri iskanju novih proračunskih virov predlagam, da prouči možnost uvedbe davka - trošarine na jedrsko gorivo. Podoben davek je ZRN uvedla 01. 01.2011 z rokom do 31.12.2016, kar je razvidno na spletu nemške carine: www.zoll.de/DE/Fachthemen/Steuern/Verbrauchsteuern/Kernbrennstoffe/ker... Mnenja sem, da bi podoben davek lahko uvedla tudi Slovenija iz razlogov: - polovico trošarine bi skozi ceno električne energije plačala R. Hrvaška - HEP ( Hrvaška elektroprivreda ) kot polovični lastnik elektrarne in prejemnik elektrike proizvedene v NEK , - jedrsko gorivo je energent, večina energentov je obdavčena s trošarino in okoljskimi dajatvami ( CO2 – taksa ) , - jedrsko gorivo izgori v Sloveniji zato ni možnosti povračila trošarine pri izvozu, prodaji in dobavi električne energije proizvedene z jedrsko energijo v tujino, - na ta način bi si Vlada RS zagotovila dodaten proračunski vir. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6442.txt Ivan Lah 8 6442 2015-01-31 4 1033 Nezadostna podpora 2015-01-02 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/6442 Ukinitev davka na dodano vrednost pri nakupu opreme namenjene za zaščito in reševanje. "Spoštovani, predlagam, da se ukine davek na dodano vrednost pri nakupu opreme namenjene za zaščito in reševanje. Gasilci in druge službe zaščite in reševanja se financirajo s strani občine in države. Pogosto sredstva, ki jih za ta namen namenita občina in država niso zadostna za zagotovitev prepotrebne opreme za kakovostno izvajanje javne gasilske službe in drugih nalog zaščite in reševanja. Zato si še posebej prostovoljna gasilska društva trudijo, da pridobijo razne donatorje in izvajajo gasilske veselice, na katerih zbrana sredstva namenijo nakupu nove opreme. Že s tem, ko sami pridobivajo sredstva na tak način opravljajo delo namesto države, ki bi mogla poskrbeti, da bi enote zaščite in reševanja dobila dovolj sredstev. Pri nakupu opreme iz teh sredstev, pa je potrebno odšteti državi še davek na dodano vrednost, ki pomeni veliko dodatno finančno bremenitev enot zaščite in reševanje. Prav tako je tudi od sredstev, ki jih nameni občina (beri država) potrebno odšteti davek na dodano vrednost in s tem denar le kroži iz enega državnega računa na drugega. Ta korak bi znatno pripomogel k opremljenosti enot za zaščito in reševanje in dal novega elana za delo slovenskim prostovoljnim enotam, tistim, na katere vedno govorimo, da so naš ponos in da nam njih številčnost zavida vsa Evropa. Na pomoč!!!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6452.txt Tomaž Rudolf 0 6452 2015-02-06 1 712 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi z oprostitvijo gasilskih organizacij plačevanja določenih davkov (tudi oprostitvijo DDV, ki se plačuje od dobav zaščitne in reševalne opreme) je bilo tudi v preteklosti podanih več pobud. Dejstvo je, da pomemben del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi predstavljajo prostovoljni reševalci (gasilci, jamarji, gorski reševalci in drugi), ki so združeni v različna prostovoljna društva oz. druge nevladne organizacije. Posebej prostovoljna gasilska društva poskušajo del finančnih sredstev za svojo dejavnost pridobiti tudi z organiziranjem javnih prireditev, kot so gasilske veselice ipd. Spodbujanje razvoja sistema se je poskušalo urediti tako za gasilce, kot tudi druge reševalce z različnimi spodbudami, predvsem pa urejanjem njihovega statusa skozi različne zakone (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Zakon o gasilstvu, itn.). Pri razmišljanju o možnostih spodbujanja razvoja omenjenega področja preko davčnih ukrepov pa je potrebno na področju obdavčitve z DDV upoštevati izhodišča, ki jih navajamo v nadaljevanju. Uveljavljen sistem obdavčevanja dobav blaga in storitev z DDV v Sloveniji je usklajen z zakonodajo Unije s tega področja in sicer predvsem z Direktivo Sveta 2006/112/ES  o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Zaščitna in reševalna oprema ni vključena v seznam dobav blaga in storitev iz Priloge III k Direktivi o DDV, za katere države članice Unije lahko uporabljamo znižano stopnjo DDV. Po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga in opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo, pridobitve blaga znotraj Unije ter uvoz blaga. Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne dejavnosti (tako tudi v zvezi z gasilstvom kot humanitarno dejavnostjo po Zakonu o gasilstvu) in pri tem ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, niso predmet DDV. Oprostitev plačila DDV je v ZDDV-1 predvidena za opravljanje storitev, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, opravijo nepridobitne organizacije s cilji humanitarne narave in za dobavo blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence. Poleg tega so plačila DDV oproščene tudi dobave blaga in storitev navedenih organizacij, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence. Zaradi splošnih značilnosti delovanja sistema DDV tudi ni mogoče zagotoviti, da bi se zaščitna in reševalna oprema gasilskim organizacijam dobavljala z oprostitvijo DDV, saj bi se s takšno, posebno davčno obravnavo posamezne dobave blaga na podlagi tega, kdo je prejemnik oziroma kakšen vir sredstev je uporabljen za plačilo dobave, rušilo načelo davčne nevtralnosti in enake obravnave davčnih zavezancev v zvezi z opravljanjem ekonomske dejavnost na trgu, v konkretnem primeru dobaviteljev zaščitne in reševalne opreme, ki zaradi oproščenih dobav tudi ne bi mogli uveljavljati odbitka vstopnega DDV oziroma ga ne bi mogli uveljavljati v celoti.   Glede na navedeno vprašanja plačila DDV, vsebovanega v nakupih oziroma posodobitvah zaščitne in reševalne opreme s strani prostovoljnih gasilskih društev oz. ostalih prostovoljnih reševalcev, ni možno reševati v okviru sistema DDV, kar je Ministrstvo za finance v predhodnih razpravah z različnimi predstavniki gasilskih organizacij in drugimi pobudniki, v tej zvezi tudi pojasnjevalo." 2019-11-20 2015-01-08 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/6452 Plačevanje denarnih kazni "Predlagam, da se denarne kazni za prometne prekrške ( kasneje tudi vse denarne kazni po kazenskem zakoniku) odmerijo glede na finančno sposobnost kaznovanega. Tak način imajo v Švici, pa tudi nekatere druge evropske države upoštevajo tak kriterij. Obrazložitev: Če je na primer socialno ogrožena oseba kaznovana z 200 € kazni, jo to pahne pod eksistenčni minimum, bogataš (ne glede na izvor premoženja) , se 200 € kazni smeji in se lahko posmehuje državi s tako kaznovalno politiko. V resnici sta ti dve osebi kaznovani zelo različno, čeprav z enako eversko vsoto. Za enak prekršek pa bi morali biti kaznovani enako. (enaki pred zakonom) Enaki pred zakonom pomeni, enako kaznovani, ne pa plačevanje enakih zneskov. Predlog take ureditve je bil nekoč že v razpravi, pa ni dobil podpore. Ni čudno. O tem so odločali tisti, ki imajo boljše dohodke, so tako manj kaznovani in bi »priškrtnili« sebe. Pa je poštenost in pravičnost v tem primeru popolnoma jasna in nedvoumna. (Razen za tiste, ki nočejo razumeti.) Ta predlog in njegova obravnava bosta eden od pokazateljev resnične načelne usmeritve vlade in koalicije, njene želje po pravičnejši ureditvi in upoštevanju ali neupoštevanju osebnih koristi pred pravičnostjo. Samo Finžgar" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6465.txt Samo Finžgar 12 6465 2015-02-11 20 2492 Nezadostna podpora 2015-01-13 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/6465 Dodatek za povečan obseg dela v državni upravi "Moti me dodeljevanje in metoda izračuna dodatka za povečan obseg dela. Dodatek za povečan obseg dela se dodeljuje največ 20% in sicer, ko poleg svojega dela opravljaš še delo nekoga drugega, opraviti pa ga moraš v okviru rednega delovnega časa. Naj navedem primer izračuna: 43 premijski razred-svetovalec I- znaša bruto 2.2.44,07 EUR 174 ur redno delo 2.244,07 20% povečan obseg dela 448,81 Skupaj 2.692,88 Naslednji mesec je ta isti delavec 80 ur na dopustu 94 ur redno delo 1.212,31 80 ur letni dopust 1.238,11 (dodatek pov.obseg se šteje v osnovo za nadomestila) 20% povečan obseg dela 448,81 Skupaj 2.899,23 Iz tega sledi, da v mesecu, ko si odsoten prejmeš 206,35 višjo plačo.Poleg nepoštenega dodeljevanja in načina izračuna tega dodatka je kršeno določilo Zakona o delovnih razmerijh, ki določa, da v odsotnosti z dela ne moreš prejeti višjo palčo, kot če bi delal. Vladi predlagam, da se ta dodatek ukine, kajti opravljati delo še od nekoga drugega (tudi po leto in več) pomeni, da nimaš dovolj svojega dela, v službi pa smo, da delamo in ne nujno da samo svoje delo. Z ukinitvijo tega dodatka ne bo nihče preveč prizadet, prihranili pa boste velik kup denarja, ki ga očitno iščete na nepravih mestih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6467.txt mlinca 8 6467 2015-02-14 9 4692 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Pojasnjujemo, da smo v Ministrstvu za javno upravo pripravili predlog sprememb ZSPJS, s katerimi želimo doseči večjo povezanost rezultatov dela z nagrajevanjem. Predvidevamo, da bomo začeli z usklajevanjem sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja po končanih pogajanjih o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom in končanih pogajanjih za spremenjeno vrednotenje delovnih mest, ki so po vsebini, zahtevnosti ali kakšni drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti. Zaradi navedenih razlogov predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2017-12-27 2015-01-16 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/6467 Izterjava denarnih kazni zaradi cestno-prometnih prekrškov V Sloveniji je cestno-prometna kultura voznikov na relativno nizkem nivoju, kar posledično pomeni, da je zaradi množice neodgovornih voznikov ogrožen vsak udeleženec v prometu. K temu pripomore tudi neučinkovita izterjava denarnih kazni izrečenih za prekrške v prometu. Neučinkovitost pride do izraza predvsem pri kršiteljih, ki nimajo uradnih osebnih prejemkov. Moj predlog je, da se uvede zakonsko določilo, ki bi preprečevalo registracijo vozila, ki nima poravnanih vseh obveznosti ob izteku registracije. Nedopustno je, da država sredstvo s katerim je bil storjen prekršek in denarna kazen ni poravnana vrne v promet (možnost ponovitve itd.). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6478.txt geos 4 6478 2015-02-18 18 2386 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Pogoji za registracijo vozil so določeni v 31. členu Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10). Ta člen navaja kot pogoj naslednja dokazila, če registracijski organizaciji niso dosegljiva na podlagi uradnih evidenc: dokazilo o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor); potrdilo o skladnosti ali soglasje k registraciji, če gre za vozilo, za katero mora biti izdano tako potrdilo ali soglasje v skladu s tem zakonom; dokazilo o sklenjenem zavarovanju avtomobilske odgovornosti, pri vozilih za javni prevoz potnikov pa tudi dokazilo o zavarovanju potnikov; dokazilo o poravnani letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu in dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila, razen za vozila, za katera skladno s 50. členom tega zakona tehnični pregled ni obvezen. Dokazilo o tehnični brezhibnosti vozila je veljavno, če je bil tehnični pregled opravljen pred največ 30 dnevi. Na podlagi tega torej ni pravne osnove, ki bi prepovedovala registracijo vozila oziroma podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (pogoji so določeni v 33. členu prej navedenega zakona), v kolikor lastnik vozila ni plačal glob zaradi cestno-prometnih prekrškov. Prekrškovna organa, ki obravnavata cestno-prometne prekrške po Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10, 57/12 in 63/13) sta v naši državi Policija in občinska redarstva. V kolikor bi se torej želelo urediti zahtevo iz predloga, bi bilo po našem mnenju verjetno potrebno: izdelati centralno evidenco prekrškovnih postopkov s področja cestno-prometnih prekrškov, ki bo povezala delo policije, občinskih redarstev in sodišč, pripraviti ustrezno pravno podlago za tako ukrepanje (spremembe Zakona o motornih vozilih, Zakona o prekrških, Zakona o splošnem upravnem postopku …) in evidenco iz točke 1 povezati z evidenco registriranih vozil (MRVL), ki nudi podporo registracijskim organizacijam za postopke v zvezi z vozili.  Glede na to, da niti prej navedeni prekrškovni organi niti sodišča oziroma Ministrstvo za pravosodje niso zahtevali take spremembe Zakona o motornih vozilih oziroma nas niso obvestili o težavah z izterjavo glob iz cestno-prometnih prekrškov, do prejema take zahteve ali obvestila o težavah Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava pristopiti k reševanju tega predloga." 2019-11-21 2015-01-20 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/6478 Upravičenci do denarne socialne pomoči "Prelagam, da naša država začne ločevati med sedanjimi brezposlenimi upravičenci do denarne socilane pomoči (oziroma vseh socialnih transferov države) in sicer v 3 kategorijah: 1) tistimi, ki so trajno ali dolgortajno nezmožni za delo (invalidi, trajno in dolgotrajno bolni, ostareli), 2) tistimi, ki iščejo službo pa jo ne najdejo, 3) tistimi, ki nočejo delati. Do denarne socianih transfrerov v takšni obliki in pogojih kot jo poznamo danes bi bi bila upravičena samo prva kategorija. 2 in 3 kategorija pa se morajo preusmeriti na Zavod za zaposlovanje, ki jim naj poišče delo tako, da si bo zaslužil svojo denarno socilano pomoč za tisti mesec. Zaposleni na Zavodu za zapolovanje morajo biti aktivni pri iskanju možnosti za delo njihovih strank in če bo kdorkoli rekel, da dela ni, mu lahko samo povem, da očitno ga NE vidi. Delo je! Delo je povsod! Le nekateri lahko v tej državi nič ne delajo, pa vseeno na socialni pomoči lepo živijo! Tisti, ki spadajo pod kategorijo 2 in 3 bi kamot magari klovne igrali po domovih za starejše občane in jih s tem sprevljali v dobro voljo, lahko bi čistili brižine rek, ceste imamo katastrofalne, ... to so dela ki ne potrebujejo neko bistveno izobraževanje, samo dobro voljo in veselje do dela! Če pogledamo samo starješo popucijo-tiste ki živijo doma ali tiste v domu za starele - pa če bi ti prejemniki socialne samo vsak dan za 1 uro se z njimi pogovarjali ali pa celo še kaj naredili bi bilo tako družbeno koristno kot tudi koristno za tistega prejemnika socialne, da se nauči denar zaslužit, ne pa da mu kar pade iz neba na njegov TRR!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6493.txt no name no name 21 6493 2015-02-26 24 2305 Čaka odziv 2015-03-28 2015-01-28 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/6493 tedenski 36 urni delovnik kot poln delovni čas "Predlagam, da se uvede v posebnih delovnih okoljih, kot je Oddelek za patologijo in kam spada tudi citološki in histološki laboratorij tedenski 36 urni delovnik, ki se šteje kot polni delovni čas in sicer za vse zaposlene na oddelku, ne glede koliko časa je delavec izpostavljen zdravju škodljivim snovem ( alkoholi, kisline, lugi, Xylenes, Formalin,....) in v katerem odseku oddelka opravlja svoje delo. Namreč v uradnem listu št. 67 /2012 z dne 31.8.2012 je razlaga komisije kolektivne pogodbe, kjer opisuje, da mora zaposleni opravljati te dejavnosti pretežni del svojega delovnega časa. Če je delavec na tem delovnem mestu 8 ur/dan itak opravlja to delo cel in ne pretežni del delovnega časa, z izjemo časa za malico. Enako so izpostavljeni ostali delavci na oddelku, z drugačnim profilom, ne glede na to, če opravljajo naloge v laboratorijih ali ne, saj se ves delovni čas gibajo v istem prostoru." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6501.txt natali74 6 6501 2015-02-27 11 4137 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13) kot izjemo od 40 urnega delovnega časa v 143. členu določa, da se za določena delovna mesta (tista, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe pri delu ali zdravstvene okvare) lahko s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo določi kot polni delovni čas, ki traja manj kot 36 ur na teden. Na področju zdravstva veljajo 4 kolektivne pogodbe: Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, in nadaljnji), Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/1994, in nadaljnji), Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nadaljnji), Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti (Uradni list RS, št. 60/2008, in nadaljnji). Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (na katero se sklicuje predlagatelj v svojem predlogu) v svojem 29. členu določa: ""Delovni čas v zavodih in pri delodajalcih s področja zdravstva in socialnega varstva traja 40 ur tedensko. Delovni čas delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer delo stalno poteka v kontroliranemu območju ionizirajočega sevanja; delavcev v prosekturi; delavcev v specialnih laboratorijih, za katere so predpisani posebni zaščitni ukrepi pred mutagenimi, teratogenimi, karcinogenimi agensi in materiali, organskimi topili, formalinskimi spojinami, znaša 36 ur tedensko. Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas. Delavci, ki nosijo odgovornost za diagnostiko ali terapijo in imajo ordinacijski čas oziroma delajo s strankami, (delovna mesta so priloga) imajo pravico do najmanj ene ure dnevno za strokovno pripravo v zavodu in druga strokovna opravila v zavodu. Zaposleni na določenih delovnih mestih (seznam delovnih mest je v prilogi), imajo pravico do 30-minutne strokovne priprave za delo, ki se izvaja na delovnem mestu in je del delovnega procesa v rednem delovnem času."". V zvezi s tem členom je potrebno opozoriti tudi na sprejeti Dogovor o realizaciji 2. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 76/98; v nadaljevanju: Dogovor), ki kot specialne laboratorije opredeljuje laboratoriji, kjer se pretežno opravlja dejavnost molekularne biologije; tumorske biologije; specialne citologije, histologije; delo z izotopi in delo z agresivnimi organskimi topili, kislinami, lugi in cianidi, za te laboratorije pa so predpisani tudi posebni zaščitni ukrepi. Predpisani posebni zaščitni ukrepi se izvajajo na način in pod pogoji, ki so opredeljeni v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 101/05, in nadaljnji) in Pravilnikom o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, in nadaljnji). V Dogovoru je izrecno opredeljeno, da se kot delovna mesta, na katerih imajo delavci pravico do skrajšanega delovnega časa, ki znaša 36 ur tedensko in katerim se tak delovni čas šteje kot polni delovni čas, določijo točno določena delovna mesta v tistih specialnih laboratorijih, kjer se pretežno opravlja dejavnost ali molekularne biologije ali tumorske biologije ali specialne citologije ali histologije ali delo z izotopi ali delo z agresivnimi organskimi topili, kislinami, lugi in cianidi. ""Pretežna dejavnost laboratorija"" pomeni, da točno določena dejavnost obsega večino dejavnosti laboratorija, posledično pa se ta pogoj razteza tudi na zaposlene na delovnih mestih iz dogovora, kar pomeni, da mora tudi zaposleni opravljati te dejavnosti pretežni del svojega delovnega časa. Zagotavljanje varnega delovnega okolja je dolžnost delodajalca in izvajanje te njegove dolžnosti ne more biti kriterij za opredelitev pravice do skrajšanega delovnega časa, kar pomeni, da na pravico do priznanja skrajšanega delovnega časa ne vpliva dejstvo, da dovoljene koncentracije škodljivih snovi v delovnem okolju niso presežene. Skladno z Dogovorom pa so bili zavodi dolžni izdelati seznam delavcev na delovnih mestih, kjer je priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom. Menimo, da je zgoraj navedeno določilo kolektivne pogodbe (ki se v tako rekoč identičnem besedilu ponovi tudi v ostalih kolektivnih pogodbah s področja zdravstva) ustrezno. V prvi vrsti je namreč potrebno poskrbeti, da so delovna mesta kar se da varna. V kolikor pa obstaja možnost, da to niso, je potrebno delavce nanje razporejati tako, da so tem tako imenovanim posebnim pogojem dela čim manj izpostavljeni. Na prvem mestu je tako delavec v smislu njegovega zdravje in ne delavec v smislu zagotavljanja pravic iz tega naslova. Glede na navedeno predloga, da bi se za vse zaposlene na določenem oddelku, ne glede na to koliko časa je delavec izpostavljen zdravju škodljivim snovem in v katerem odseku oddelka dela, štelo 36 ur kot polni delovni čas, ne podpiramo." 2015-05-05 2015-01-29 32 https://predlagam.vladi.si/predlog/6501 Neustrezne sistematizacije delovnim mest v policiji "Spoštovani! Predlagam Vladi RS, da resno pristopi k reševanju anomalij v zvezi sistematizacije delovnih mest v policiji. Na večjih policijskih postajah namreč policisti, katerim je z delovnim mestom priznana V. stopnja izobrazbe, opravljajo zelo zahtevna dela, kjer se zahtevnost lahko nesporno primerja z delom, ki se opravlja na nekaterih drugih delovnih mestih drugje v javnem sektorju, kjer pa delodajalec oziroma država določa, da ja za opravljanje dela na takšni zahtevnosti predpisana 7. stopnja izobrazbe uslužbenca in kot taka seveda tudi ustrezno plačana. Za primer: policist na policijski postaji, na delovnem mestu za 5. stopnjo izobrazbe, rešuje zahtevne zadeve s področja varstva družine (obravnava kaznivih dejanj s področja varstva družine in otrok, izvajanje ukrepov s posegi v družinska razmerja itd), kar je nesprejemljivo, saj npr. organ socialnega skrbstva, točneje CSD, njihovemu uslužbencu za delo na takšnem področju zagotovi delovno mesto za 7. stopnjo izobrazbe in ustrezen plačni razred za tako zahtevno delo. Poleg tega je potrebno poudariti, da ogromno število policistov, imajo 7. stopnjo izobrazbe, se pravi izpolnjujejo pogoje za zasedbo omenjenih delovnih mest, vendar jim neustrezna zastarela sistematizacija preprečuje karierni razvoj, kljub temu, da opravljajo zgoraj omenjena dela, katerih zahtevnost se nihče noče zavedati. Še kakšen primer se lahko doda, npr. delo policista na policijski postaji, ki rešuje kompleksne zadeve s področja gospodarske kriminalitete, delovnih mest, na katerih bi takšen policist opravljal tako zahtevno delo in kjer bi se priznala 7. stopnja izobrazbe, pa na policijskih postajah skorajda NI. Iz napisanega izhaja, da je sistemtizacija delovnih mest na policijskih postajah zastarela in preživeta, zaradi česar bi bilo v teh organih potrebno vzpostaviti nov sistem delovnih mest." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6545.txt MMARCEL 1 6545 2015-03-18 5 2555 Nezadostna podpora 2015-02-17 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/6545 Laserska korekcija očesnih nepravilnosti v breme ZZZS "Predlagam, da strošek za lasersko korekcijo dioptrije, astigmatizma in ostalih očesnih bolezni katere se lahko odpravijo z omenjeno operacijo, krije ZZZS. Čeprav redno plačujemo osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje omenjene operacije zavarovalnica ne plača.. Prav tako predlagam, da se uvedejo določeni kriteriji, na podlagi katerih se izberejo pacienti, ki bi bili upravičeni do plačila omenjene operacije iz ZZZS blagajne: -naj se določi starostna meja pacienta ( npr. do 60. leta starosti ) -če je okvarjeno samo eno oko drugo pa ne, ali je vid obeh očes tako prizadet, da ni mogoče drugače rešiti zdravstvenih težav. -okulist ( operater ) naj poda komisiji na ZZZS svoje mnenje /predlog /ugotovitev glede možnosti za operacijo pri določenem pacientu glede na njegove zdravstvene težave. -na podlagi ugotovitev ( stopnje težav ) naj komisija določi, koliko % ( 50 % ali 100%) je pacient upravičen za plačila stroškov iz ZZZS blagajne. Če preračunamo, da pacient nosi očala vse svoje življenje ( npr. 30 let in več) in dobi recept za stekla na 2. leti ( ker se mu je dioptrija spremenila in mu pripada predpis recepta ) čeprav gredo stekla samo delno na breme ZZZS in ostanek je pacientovo doplačilo, se strošek vseh očal ne more primerjati z lasersko korekcijo, kar je enkrat v življenju. Hvala!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6549.txt natali74 4 6549 2015-03-18 28 3591 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva z zdravje Predlog, da se stroške za lasersko odpravo dioptrije, astigmatizma in ostalih očesnih bolezni, ki se lahko odpravijo z omenjeno operacijo, krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni sprejemljiv iz več razlogov. Najbolj razširjene očesne nepravilnosti (dioptrije in astigmatizem) se uspešno korigirajo z očali. Slednje so v RS do določenega standarda krite v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa ne velja za nekatere razvite države, saj korekcijskih očal nimajo vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje. Pomembno je tudi, da za lasersko korekcijo niso primerni vsi, ki nosijo očala, saj je za tak poseg potreben predhoden podroben očesni pregled. Pri tem pa ni zagotovljeno, da se po operaciji sčasoma dioptrija ponovno ne bi pojavila. Poleg tega po nam znanih podatkih nobena država nima v obsegu pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vključenih laserskih korekcij dioptrije. Take operacije so lahko kvečjemu predmet dodatnih oziroma nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj." 2015-07-29 2015-02-17 33 https://predlagam.vladi.si/predlog/6549 Obdavčenje dejavnosti verskih skupnosti in izenačenje z drugimi dejavnostimi "Predlagam uzakonitev obdavčenja dejavnosti vseh verskih skunosti in izenačenje z ostalimi. Tukaj mislim samo na davek od prihodkov iz dejavnosti, kot so mašovanje, pogrebi, obhajila, spovedi, itd Zakaj obdavčenje verskih skupnosti? V Sloveniji je po nekaterih podatkih preko 1000 duhovnikov rimsko katoliške cerkve, ki dnevno opravljajo maše, pogrebe, obhajila itd. Za vsako izmed teh stvari pa zaračunavajo velike zneske. Npr če vsak duhovnik na dan zaračuna samo 20€ bi od tega znašal ddv 4,4€, kar je na dan za vse duhovnike 4400€, na leto pa to nanese 1,606.000€. Vrjemite pa, da samo en pogreb stane več kot 20€, tukaj pa so še ostale dejavnosti. Vsi ki se ukvarjamo z dejavnostjo plačujemo davek, zakaj ga tako velika ""firma"" kot je cerkev nebi? Z zbranim denarjem pa bi lahko zagotovili sredstva na tistih področjih, kjer je nujno potreben. Lp Matej" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6552.txt Matej16 5 6552 2015-03-18 10 2628 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obdavčitev dohodkov cerkve je celovito urejena z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb, ki določa enakopravno davčno obravnavo dohodkov vseh nepridobitnih pravnih oseb, med katere sodijo tudi cerkve oz. verske skupnosti (tako kot društva, ustanove, zavodi, politične stranke). Tako so dohodki iz nepridobitne dejavnosti (donacije, članarine, volila, dediščine, sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov ter namenska javna sredstva) oproščeni plačila davka, medtem ko se od pridobitne dejavnosti (doplačila uporabnikov za storitve, obresti, dividende, dohodki od prodaje blaga in storitev, najemnine, dohodki od odsvojitev osnovnih sredstev, ipd) davek plača. Cerkev oz. verske skupnosti so tudi zavezane predlagati davčnemu organu davčne obračune. Obdavčitev dejavnosti verskih organizacij je urejena tudi z Zakonom o davku na dodano vrednost, in sicer so verske skupnosti izrecno oproščene plačila DDV v zvezi z naslednjimi aktivnostmi: za zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb; za storitve, ki jih svojim članom kot povračilo za članarino opravijo nepridobitne organizacije s cilji verske narave in za dobavo blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, vendar le, če taka oprostitev ne vodi k izkrivljanju konkurence. Med storitve nepridobitnih organizacij spada dejavnost verskih in podobnih organizacij ali posameznikov, ki nudijo storitve vernikom v cerkvah, mošejah, templjih, sinagogah in drugih mestih, dejavnost samostanov in podobnih verskih ustanov ter verske storitve ob pogrebih. Verske skupnosti lahko, glede na vrsto aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo, uveljavljajo še druge oprostitve, ki niso vezane na versko naravo aktivnosti (humanitarne, socialne, vzgojno-izobraževalne aktivnosti ipd.). Zneski, ki jih davčni zavezanci izplačajo osebam, ustanovljenih za opravljanje verske dejavnosti (kar velja tudi za osebe, ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, socialnovarstvene, vzgojno-izobraževalne, športne ali sindikalne dejavnosti) in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, niso predmet DDV. Za aktivnosti, ki so oproščene plačila DDV oziroma za aktivnosti, ki so izven sistema DDV, verska skupnost ne more uveljavljati odbitka vstopnega davka. Rešitve za verske skupnosti v okviru sistema DDV temeljijo na zavezujočih rešitvah evropske DDV Direktive in jih v tem delu ni mogoče spreminjati. Pri maševanju, pogrebih, obhajilih, spovedih, itd. gre lahko za prostovoljne prispevke (donacije), ki niso predmet DDV, zato DDV od teh prostovoljnih prispevkov ni potrebno obračunati. V koliko pa verska skupnost opravlja ekonomsko dejavnost za plačilo, pa so te storitve predmet DDV. Če navedene aktivnosti zaračunava v okviru opravljanja dejavnosti verskih organizacij oziroma opravlja druge dejavnosti, ki so skladno z ZDDV-1 oproščene plačila DDV (humanitarne, socialne, izobraževalne dejavnosti), jim od teh storitev ni potrebno obračunati DDV in se skladno z ZDDV-1 tudi niso dolžne identificirati za namene DDV (če opravljajo le tiste oproščene dejavnosti, v zvezi s katerimi z ZDDV-1 ni priznana pravica do odbitka DDV). Glede na navedeno je obdavčitev dohodkov cerkve že celovito urejeno in so dohodki vseh nepridobitnih pravnih oseb obravnavani enako, od pridobitnih dejavnosti pa je davek potrebno plačati. Glede obdavčitve določenih aktivnosti, kot so maševanje, pogrebi, obhajila, spovedi, itd. z DDV, pa pobude ni mogoče podpreti, saj gre za dejavnosti verskih organizacij, ki so oproščene plačila DDV. Poleg tega bi obdavčitev teh aktivnosti z DDV pomenila odstopanje od pravil evropske DDV direktive, ki je v tem delu zavezujoča za Slovenijo. Odziv Ministrstva za kulturo MK, na podlagi 32.a člena ZDU-1 opravlja naloge na področju verske svobode. Področje verske svobode je kot delovno področje MK podrobneje določeno s področnim zakonom oziroma 30. členom Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljevanju: ZVS). Skladno s 1. točko 7. člena ZVS je cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega in zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje vere. MK meni, da pravnoorganizacijska oblika verske skupnosti, zaradi manjka izrecnega zakonskega pooblastila za opravljanje pridobitne dejavnosti oziroma omejene pridobitne dejavnosti v ZVS, ne dopušča neposrednega opravljanja pridobitne dejavnosti v pravnoorganizacijski obliki verske skupnosti in s tem trženja navedenih verskih storitev oziroma dejavnosti verskih skupnosti, kot so maše, pogrebi, …. Registrirane cerkve in druge verske skupnosti, med katere spada tudi v predlogu omenjena Katoliška Cerkev, se financirajo skladno z 29. členom ZVS iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb, tudi v primeru zgoraj navedenih dejavnosti verskih skupnosti – verskih storitev. Temeljna značilnost navedenih donacij in prispevkov je njihova prostovoljnost in za razliko od poslovnih (pogodbenih) obveznosti tudi njihova neiztožljivost pred sodiščem." 2015-04-07 2015-02-17 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/6552 Banke "Predlagam vladi da bankam ukine sklepe o izvršbi. Predlagam pa zato ker ljudje ko prejemajo socialno pomoč se banke okoriščajo in kradejo iz računov socialno pomoč. -predlagam da ukine sklepe o izvržbi za vse ki prejemajo socialno pomoč Saj socialna pomoč je mišljena za preživetje ljudi ne pa za banke, tudi te ko so na sociali plačujejo davke itd, saj gre vse nazaj državi in potem pa ti še banka pobere 30€ za sklep. Z 30€ nekateri živijo tud po mesec dni kar se plača položnice in ti za hrano ostane 30€ pa še tisto ti banka pobere. Zato je vedno več lačnih ker nas vse peljete čez vodo žejne. Tako da banke služijo ogromne zneske za sklepe o izvržbi na socialni pomoči kar se zakonsko nebi smelo dogajat saj to naj bi bila socialna država in to je socialna pomoč za preživetje ne pa hranjenje bank. Banke so že tako odgovorne za veliko škode v sloveniji, naša vlada pa nima nobenega nadzora nad njimi. in tudi predlagam vladi da vse tiste ki so slovenijo prpeljali sem kjer smo naj jih kaznuje pa bil to direktor banke slovenije al pa politik V glavnem predlagam vladi da naredi red v sloveniji saj trenutno vlada kaos." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6566.txt Mobb 6 6566 2015-03-25 6 3086 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejstvo je, da kljub temu, da je denarna socialna pomoč izvzeta iz izvršbe v skladu s 159. členom ZDavP-2 in 101. členom ZIZ, banke namreč lahko posežejo na sredstva na bančnem računu, čeprav gre za socialne transferje, a le izključno za primer vpogleda možnosti izvršbe. Banke imajo namreč v splošnih pogojih poslovanja, katere podpiše vsak komitent, ki odpre račun pri določeni banki, določeno, da lahko zaradi stroškov, ki so jim nastali, posežejo na vsa razpoložljiva sredstva na računu imetnika (Zakon o plačilnem prometu). Te pogoje poslovanja določa Zakon o bančništvu. Posledica tega je, da banke bremenijo račune upravičencev za stroške vpogleda tj. za stroške prejema in obdelave sodnega sklepa in naloga drugih državnih organov ter izvršnice. Na ministrstvu smo tako na podlagi omenjene problematike že iskali skupne rešitve z Ministrstvom za pravosodje, ki je nosilec Zakona o izvršbah, in prišli do dveh možnih rešitev. Ena možna rešitev tega problema je uvedba socialne kartice, ki pa žal terja finančni zalogaj. Druga možna rešitev pa je sprememba Zakona o izvršbah. V spremembah zakona bi tako lahko zapisali kdaj banke ne smejo zaračunavati vpogleda v račune. Na podlagi tega, smo skupaj z Ministrstvom za pravosodje ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila najboljšo rešitev za državljanke in državljane. S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v delovno skupino predlagali državno sekretarko Martino Vuk in vodjo Sektorja za upravno pravne zadeve na Direktoratu za socialne zadeve Barbaro Starič Strajnar. Delovna skupina se bo sestala že naslednji teden in računamo, da bomo rešitve pripravili že v roku enega meseca." 2015-05-05 2015-02-24 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/6566 Legalizacija koles z motorjem Predlagam ponovno uvedbo legalizacije koles z motorjem na podlagi izjave o lastništvu z dvema pričama! Takšen postopek je bil ukinjen pred tremi leti - velika napaka! Zakaj? V času Jugoslavije koles z motorjem NI BILO POTREBNO registrirati. Posledično so se dokumenti - računi izgubili, moped pa ni bil vpisan v evidenco vozil. Smiselno bi bilo poenostavit postopek vpisa, ker bi tako vozila registrirali in s tem uvedli red, ter pobrali nekaj več prispevkov. Na cestah pa bi bilo manj mopedov brez registracje in zavarovanj. Od sedanjega stanja nima korist nihče, še najmanj pa država. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6571.txt AMK Savinjska dolina 2 6571 2015-03-25 1 3039 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/10, 23/15 in 68/16 ) v 31. členu določa, da je treba vlogi za registracijo vozila predložiti tudi dokazilo o izvoru in lastništvu vozila. Ne glede na navedeno zahtevo se registrira vozila, ki so določena v drugem odstavku istega člena, to pa so starodobniki, traktorji, traktorski priklopniki, mopedi in bivalni priklopniki, v kolikor izpolnjujejo določene časovne pogoje in če lastništvo vozila ni sporno. Za moped (kolo z motorjem) je določen časovni pogoj, da je moral biti na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004. Moped je bil uvrščen v skupino navedenih izjem z Zakonom o dopolnitvah Zakona o motornih vozilih (ZMV-B) (Uradni list RS, št. 68/16), ki je pričel veljati 19. novembra 2016. Nespornost lastništva mopeda (brez dokazovanja izvora) se ugotavlja s posebnim ugotovitvenim postopkom, ki ga vodi uradna oseba registracijske organizacije (upravna enota ali pooblaščena registracijska organizacija), katera v konkretnih primerih določi tudi način dokazovanja nespornosti lastništva. Stranka mora tako na razne načine dokazati nespornost lastništva mopeda (fotografije, servisna knjižica, priča ali več prič, druge listine,…). Ali je treba kakšno dejstvo dokazovati ali ne, odloča uradna oseba, ki vodi postopek, glede na to, ali utegne to dejstvo vplivati na odločitev o stvari. Posebni ugotovitveni postopek poteka v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku in je del registracijskega postopka. Glede na navedeno prejeti predlog, ki je bil podan leta 2015 ni več aktualen oziroma je že realiziran." 2017-12-11 2015-02-24 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6571 Dekriminalizacija prodaje in gojenja marihuane z namenom obdavčenja v pokojninske in zdravstvene nam "Sodeč po raziskavah je marihuana najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji, katere poraba znaša približno 35 ton na leto. Zapisano v številkah ob povprečni ceni 10 €/g, to pomeni 350 milijonov evrov na letni ravni. Ob upoštevanju davka na dodano vrednost (22 %) in trošarine (25 %), bi država od zakonite prodaje dobila skupaj 165 milijonov €. Če bi država uvedla še poseben davek na marihuano (10%), bi bila končna vsota 200 milijonov €. Dekriminalizacija prodaje in gojenja marihuane z namenom obdavčenja v pokojninske in zdravstvene namene ter financiranja občin ima potencial, da dolgoročno prispeva za višje pokojnine, bolj kvalitetno zdravstvo in razvoj občin. Predlog je, da se dekriminalizira in obdavči prodaja marihuane in da davki direktno prispevajo v pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno ter lokalne skupnosti: Poleg opisanega, bi dekriminalizacija pozitivno vplivala tudi na druga pomembna področja, kot so: ""V demokracijah velja načelo, da je več svobode vedno bolje kot manj svobode"", če pa je poleg tega tudi finančna korist za vse, pa toliko bolje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6594.txt Weedman 6594 0 1571 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6589 2015-03-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/6594 Sprememba financiranja družinskega pomočnika s strani občin, vračanje prejetega in povečanje izpla "Predlagam vladi oz. Ministerstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da spremeni dosedanje financiranje družinskega pomočnika in poveča prijemke za delo družinski pomočnik, da se spremeni zakon v delu ,ki pravi, da morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo. Dosedanje: Financiranje družinskega pomočnika s strani občin Sistem financiranja družinskega pomočnika s strani občin je oblikovan v luči čim večje preglednosti porabe sredstev. Del sredstev se tako zagotovi tudi iz naslova dodatka za tujo nego in pomoč oziroma dodatka za pomoč in postrežbo. Občina od bruto zneska za pravice družinskega pomočnika plača vse potrebne prispevke in družinskemu pomočniku nakaže neto znesek, vendar pa morajo invalidne osebe in njeni zavezanci za preživljanje občini povrniti del sredstev, ki jih je ta namenila za pravice družinskega pomočnika, skladno z njihovo plačilno sposobnostjo. Za osebe, ki jim je bila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek priznana pred 1. januarjem 2007, se določi delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 734,15 EUR. to se pravi da je neto izplačilo okoli 534,15EUR Delo družinskega pomočnika se izvaja 24 ur na dan. zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja (ni regresa, letnega dopusta, bolniškega dopusta…) Delo ki ga izvaja DRUŽINSKI POMOČNIK je: Dela in naloge ter pravice družinskega pomočnika Družinski pomočnik, ki invalidni osebi zagotavlja oskrbo v domačem okolju, mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K primerni oskrbi oziroma ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem del in nalog družinskega pomočnika, ki so: osebna oskrba: pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča, varovanje upravičenca zdravstvena oskrba: sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe organizacija dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico pomoč pri gibanju pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti: Družinski pomočniki delo izvajamo 24 ur na dan, živimo z osebo in ji umogočamo lepo starost zato si zaslužimo:" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6600.txt zlati 1 6600 2015-04-04 5 7821 Nezadostna podpora 2015-03-06 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6600 Obnova cest "Vladi predlagam, naj denar, ki ga vsako leto vplačamo lastniki motornih vozil ob registraciji, nameni popravilu cest. Marsikje so ceste povsem uničene, poleg starostne dotrajanosti pogosto tudi zaradi tranzitnega tovornega prometa, saj šoferji na ta način poskušajo prihraniti - npr. odsek Postojna-Koper&Sežana, kjer tovornjaki zapuščajo cesto v Postojni ali Senožečah in nadaljujejo pot po stari cesti, ki je zato ponekod slabša od kolovoza. Tistih par lopat asfalta ne zaleže. Ali na primer cesta skozi Vremsko dolino. Prebivalci teh in podobnih od vseh pozabljenih krajev po vsej Sloveniji plačujejo za ceste, hkrati pa so primorani svoje avtomobile uničevati na luknjastih kolovozih. Da ne govorimo o dotrajanih mostovih po vsej Sloveniji, o katerih so pred nekaj meseci poročali mediji. In še bi lahko naštevali." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6604.txt Rakkaus 6604 0 250 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6001/null/answers 2015-03-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/6604 Obvezna odstranitev neveljavnih vinjet "12. člen Uredbe o cestninskih cestah in cestnini zapoveduje, da je treba neveljavne vinjete odstraniti z vetrobranskega stekla, za neodstranitev pa ni predvidena nikakršna sankcija. Nekateri ""vestni"" vozniki so pravi zbiratelji neveljavnih vinjet - najhujši so po tisti, ki imajo tudi po 10 in več neveljavnih vinjet na voznikovi strani, mnoge zagotovo tudi v vidnem polju (v priponki je današnji ""zmagovalec""). Vinjete imamo v Sloveniji že skoraj 7 let, sosednje države še dlje. Ali res pred 7 leti nihče ni pomislil, kaj se bo zgodilo z neodstranjenimi vinjetami, če za neodstranitev ne bo predvidena nikakršna sankcija? No, sedaj bi pa že bil čas da se to končno uredi. Ni treba, da se uvede globa. Lahko se na primer sprejme uredba, da vozilo ne more opraviti tehničnega pregleda, če ima na vetrobranskem steklu nameščeno eno (ali več) neveljavnih vinjet (iz katerekoli države). Lastnik lahko potem vinjete odstrani sam ali pa plača za odstranitev osebju na tehničnih pregledih (nekateri vozniki temu preprostemu opravilu, ki ga z odstranjevalcem za 1 EUR in vlažno krpo opraviš v minuti, očitno niso kos). Res da za nova vozila prva 4 leta tehnični pregld ni potreben (in lahko zato kar 4 leta zbirajo vinjete), vendar so po mojih izkušnjah z vinjetami bolj oblepljena vozila, ki imajo tehnični pregled na 2 ali 1 leto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6615.txt fortexg 24 6615 2015-04-14 12 3107 Nezadostna podpora 2015-03-16 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/6615 Prepoved poplačila bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči "Predlagam Vladi Republike Slovenije, da ustrezno spremeni zakonodajo, s katero naj se onemogoči poplačilo bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči. Po sedanji ureditvi lahko banke iz sredstev enkratne denarne socialne pomoči trgajo bančne stroške izvršbe. Ker pa je tako enkratna denarna socialna pomoč porabljena neupravičeno, prejemnik te pomoči 14 mesecev ne sme zaprositi za ponovno pomoč. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. (2. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. (4. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana. (5. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Članek: Banka za ugotovitev, da izvršba ni mogoča, zaračuna 30 evrov 260 evrov socialne pomoči je znesek, s katerim se mora marsikdo prebiti skozi mesec. Po zakonu je ta znesek nedotakljiv in nanj ni mogoče izvesti izvršbe. Banke pa lahko kljub temu posežejo tudi v ta, za številne edina sredstva za preživetje. http://www.rtvslo.si/slovenija/banka-za-ugotovitev-da-izvrsba-ni-mogoc..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6617.txt Marjan Bizilj 6617 0 1584 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6566 2015-03-10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6617 Vozniški izpit naj ne bo samoumeven "Predlagam, da se vozniški izpit ne jemlje tako samoumevno kot imamo urejeno sedaj. Danes ni redkost, da je izpit neomejeno veljaven oz velja ca 50 let brez posebnih omejitev, kar pa menim, da ni prav, saj se skozi leta spreminjamo, tako mentalno kot fizično. Smiselno bi bilo, da se na ca 15 let opravi, velja za vse, ki si lastimo vozniški izpit, osnovni zdravstveni pregled ter obvezno obnovitveno znanje teorije prometnih predpisov. Prav tako ne bi bilo slabo, da se vsi udeleženci udeležijo tudi praktičnega dela varne vožnje na ca vsakih 15 - 20 let.. Seveda bi to moral biti razumen znesek, sofinanciran s strani države. Ali imamo zadostno infrastrukturo z zadostnim številom poligoni, boste sami najbolje vedeli, če ne, bi morali poskrbeti, da to obstaja. Samo na takšen način lahko učimo voznike pravilne vožnje, vmes pa še poskrbimo ali so dejansko sposobni vožnje. Zagotovo bi bilo manj nesreč in tragedij. Zavedati se moramo, da je Slovenija relativno hitro opravila preskok iz vozil, ki so komaj zmogla pospeševati od 0 - 100 km/h v ca 15 - 20 sekund, v vozila, ki to zmorej pod 10 sekundami. Ljudje enostavno nimajo ustreznega znanja oz izkušenj, da bi znali učinkovito opravljati nova sodobna vozila. O zdravniškem stanju današnjih voznikov pa ne bi sodil, vsekakor pa bi moralo biti obvezno, da se to opravi večkrat teko vozniške ""kariere"" in ne samo na začetku, ko si rosno mlad. Za tiste, ki pa so pogosti prekrškarji in se jih vleče po sodišču, bi pa vse skupaj moralo biti še bolj pogosto in strogo, dodatno vpeljati psiho test ter jih poskušati prevzgojiti z obveznimi teoretičnim in praktičnimi testi, ki bi jih morali obvezno opraviti. To je nekaj ukrepov, ki bi občutno popravile stanje na naših cestah." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6622.txt OskarSever 6622 0 1365 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6235 2015-03-11 https://predlagam.vladi.si/predlog/6622 obdavčitev in registracija rejcev psov "Spoštovani, predlagam, da začnete obdavčevati rejce psov, ki povsem nekontrolirano s strani veterinarske stroke, v hlevih, v kleteh, masovno vzrejajo pasje mladiče in jih prodajajo brez kakršnegakoli računa in davka. Verjetno se niti ne zavedate, kako masovno je to postalo. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6623.txt missi 1 6623 2015-04-11 10 4409 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejavnost prodaje psov, ki niso iz lastne vzreje, je z Zakonom o zaščiti živali prepovedana. Vsaka oseba, ki poseduje več kot 5 odraslih psov pa mora pri pristojnem uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prijaviti gojitev. O odobritvi odloči uradni veterinar v upravnem postopku, v katerem preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o največjem dovoljenem številu psov. Vsak pes mora biti označen z mikročipom in prijavljen najkasneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti, oziroma do prve menjave lastništva. Vsak novi lastnik mora spremembo lastništva prijaviti v 7 dneh po pridobitvi. Pri prijavi vsakega psa, ki je skoten po 1. 1. 2015 je potrebno posredovati tudi podatke o izvoru (mikročip matere, če je skoten v RS, ustrezni dokumenti, če je iz tujine). Najkrajši interval med dvema kotitvama pri psici je predpisan in ne sme biti krajši od 290 dni. Vsi našteti podatki se zbirajo in obdelujejo v centralni bazi - Centralnem registru psov. Naštete določbe predpisov so mehanizmi, ki omogočajo nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem veterinarskih predpisov in predpisov s področja zaščite živali. Odziv Finančne uprave RS V Sloveniji je dohodek ustvarjen z vzrejo in prodajo živalskih mladičev obdavčen. V kolikor je ta dohodek dosežen z neodvisnim, samostojnim in trajnim opravljanjem dela, je v skladu s 46. členom ZDoh-2 obdavčen kot dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v gospodarskem delovanju v svojem imenu, za svoj račun, v svojo korist in na svojo odgovornost ter riziko. Trajnost delovanja v zakonu ni posebej izpostavljena, izhaja pa implicitno iz dejavnosti same. Opravljanje dejavnosti je potrebno ustrezno registrirati. Voditi je potrebno poslovne knjige, kar pomeni, da je za poslovne dogodke potrebno sprejemati oziroma sestavljati knjigovodske listine in te skladno z računovodskimi standardi evidentirati v poslovnih knjigah. Poslovne knjige pa so podlaga za pripravo davčnih obračunov. O opravljanju dejavnosti ni mogoče govoriti, če gre za enkraten oziroma občasen posel. V kolikor gre v primeru vzreje psov za ljubiteljsko dejavnost, se dohodki iz tega naslova obdavčijo kot dohodki iz opravljanja dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo, po določbah tretjega odstavka 38. člena ZDoh-2. Iz navedenega izhaja, da dohodek ustvarjen z vzrejo oziroma prodajo živalskih mladičev v nobenem primeru ni oproščen plačila davkov." 2015-05-12 2015-03-13 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/6623 Refundacija stroškov popravil na vozilih zaradi slabega stanja državnih cest "Država že nekaj let ne opravlja svoje naloge na področju vzdrževanja infrastrukture, konkretno cestne mreže v državi. Ko gre za ceste, ki so bolj lokalne (pa še vedno državne), je situacija še slabša, saj se za predele, odmaknjene od večjih naselij, namenja še manj denarja. Voznikom, ki smo primorani voziti po takih cestah, nastaja škoda na avtomobilih, izpostavljeni smo večjemu tveganju prometnih nesreč, zmanjšana je hitrost potovanja, povečana je obraba gum, povečana je poraba goriva. Čeprav vsi vozniki poravnamo vse svoje obveznosti do države, ki nas, mimogrede, k temu prisili, saj drugače ne moremo registrirati vozila, pa država svoje dolžnosti, to je vzdrževanja cestne mreže, ne opravlja. Vozniki prispevamo dovolj denarja, da bi bilo možno povsem solidno vzdrževati ceste, vendar se ta očitno ne porablja v te namene. Namesto tega država postavlja opozorilne table ob cestah, DRSI pa govori, da ""slabše stanje vozišč pomeni nižjo stopnjo udobja in terja od voznika prilagoditev hitrosti glede na razmere na cestah"" !?! Ob vsem tem se oboji zvito izognejo omembi škode, ki nastaja predvsem na podvozju vozil... Dolgotrajna uporaba tako dotrajanih cest, kot jih imamo pri nas, povzroči škodo na vozilih veliko prej, kot bi jo vožnja po urejenih in varnih cestah, krivda za to je izključno na strani lastnika infrstrukture. Ker se nevzdržno stanje vleče že leta, predlagam in zahtevam, da država povrne stroške popravil podvozja tistim voznikom, ki vsakodnevno uporabljajo ceste, ki so že več let označene z opozorilnimi tablami ""slabo cestišče"", saj s tako označbo vzdrževalec priznava, da je cesta ogrožujoča za vozila in voznike. Kriterij bi lahko bil recimo 3 leta, podatki o postavitvi označb morajo obstajati pri vzdrževalcih. Namreč, s tem ko država nekaterih cest ne popravi, povzroča škodo državljanom in hkrati določene skupine državljanov depriviligira napram ostalim, ki pa lahko uporabljajo dobre, varne in vzdrževane ceste in nimajo tako frekventnih stroškov popravil. Na ta način nekateri državljani državne ceste uporabljajo znižjimi stroški in večjo stopnjo varnosti, drugi pa z višjimi stroški in nižjo stopnjo varnosti, kar ustvarja neenakopravnost, ki ni zakonita in tudi ne ustavna." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6635.txt ba tom 6 6635 2015-04-18 19 3113 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo V okviru zadnjega sprejema rebalansa državnega proračuna, ki je izrazito varčevalno naravnan, je tudi Ministrstvo za infrastrukturo izgubilo precej finančnih sredstev potrebnih za učinkovito izvajanje investicij in vzdrževanja državnega cestnega omrežja. Stanje javnih financ v času sprejemanja državnega proračuna je bilo namreč takšno, da je narekovalo ostro varčevanje na vseh področjih porabe proračunskih sredstev, tudi na področju cestne infrastrukture. Obnova obstoječega državnega cestnega omrežja je trenutno odvisna izključno od zagotavljanja finančnih sredstev Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Na osnovi izdelanih analiz bi na letni ravni potrebovali približno 298 mio EUR finančnih sredstev. Na ta način bi se začelo stanje državnih cest postopoma izboljševati, zagotovljena bi bila tudi boljša prometna varnost z infrastrukturnega vidika. V okviru obstoječih finančnih sredstev se trenutno izvaja predvsem sanacija najnujnejših poškodb na voziščih ter izvajanje rednega vzdrževanja cest v minimalnem obsegu, k realizaciji preostalih projektov pa se bo pristopilo takoj, ko bodo zagotovljena dodatna finančna sredstva. V zvezi s tem se v okviru Ministrstva za infrastrukturo pospešeno iščejo rešitve v smeri zagotovitve novih namenskih virov, tudi t. i. infrastrukturnega sklada, ki bi omogočil ciljno, namensko in ekonomično sanacijo nastale situacije na področju cestne infrastrukture. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo vse državne cestne odseke, ki ne zadoščajo minimalnim tehničnim standardom oziroma zakonskim določbam, označi s predpisano prometno signalizacijo, ki uporabnike cestnega omrežja opozarja na povečano nevarnost v prometu. V posameznih primerih, ko minimalni standardi niso doseženi, pa se lahko posamezen cestni odsek celo zapre za promet. Podan predlog, da bi država povrnila stroške popravil podvozja vozil tistim voznikom, ki vsakodnevno uporabljajo ceste, ki so npr. več kot tri leta označene z opozorilnimi tablami za poškodovano cestišče, z vidika veljavne področne zakonodaje ni možen. Tovrstni primeri se namreč rešujejo v okviru splošnih določil odškodninskega prava, posamezni primeri pa se obravnavajo v okviru Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, ki upravlja in vzdržuje omrežje državnih cest." 2015-06-09 2015-03-20 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6635 Znižanje prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje "Predlagam Vladi Republike Slovenije znižanje prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje na raven, kot je bila pred podražitvijo. Raven zdravstvenih storitev se po podražitvi prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje ni dvignila. Bolnišnice imajo še vedno izgubo, ker jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kljub občutno višjim prihodkom iz naslova prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje ne želi plačati za opravljene storitve. Zdravstveno osebje iz tega razloga opravlja tiho stavko, kar pomeni, da delo opravlja počasneje, kot pa bi ga lahko. Ob uveljavitvi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so se podražili tudi prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje. Obveznost brezposelnih se je tako zvišanja iz dotedanjih 14,17 evra na 46,71 evra, kar je 229,64-odstotna podražitev. Cena osnovnega zdravstvenega zavarovanja za samoplačnike se je povišala iz 14,17 evra na 22,70 evra, kar predstavlja 60,20-odstotno podražitev. Prispevek osnovnega zdravstvenega zavarovanja za samostojne podjetnike se je zvišal iz 105 evrov na dobrih 123 evrov, kar je 17,14 odstotna podražitev.. Zaradi prekomerne podražitve so številni osnovno zdravstveno zavarovanje enostavno odpovedali, ker ne zmorejo plačevati toliko višjega zneska. Obenem pa želim tule opozoriti še na to, da določena skupina prebivalstva (študenti nad 26 let starosti) osnovno zdravstveno zavarovanje plačuje dvojno. Enkrat to plačujejo kot samoplačniki, drugič pa kot študenti pri opravljanju študentskega dela. V kolikor je tega študentskega dela veliko, pride znesek osnovnega zdravstvenega zavarovanja študenta na študentskem delu višji od zneska osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kot ga ta študent plačuje kot samoplačnik. Predlagam odpravo te dvojnosti, ker zaradi nje sama zdravstvena storitev ni nič boljša. Pa tudi sicer je to enako dvojnemu obdavčenju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6636.txt Marjan Bizilj 4 6636 2015-04-15 9 8564 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Pojasnjujemo vam, da so razlogi za dvig prispevka za zdravstvo izhajali iz analize na področju zdravstvenega varstva, ki je v obdobju razkoraka med razpoložljivimi viri obveznega zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenimi potrebami – zdravstvenimi odhodki izkazovala velik razkorak in potrebo po interventnih spremembah na področju zdravstvenega zavarovanja, med katerimi so bile tudi posamezne spremembe v višini prispevka za zdravstveno varstvo. Ministrstvo za zdravje je prav zaradi tega pristopilo k pripravi novega Zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu, kjer bo prišlo do poenotenja prispevnih stopenj in bremena, ki so med posameznimi kategorijami zavarovancev zelo različna in bodo sedaj bolj pravično porazdeljena. Navedbe glede dvakratnega plačila prispevka za zdravstveno varstvo pri študentih ne vzdržijo, študent s statusom je praviloma zavarovan kot družinski član, ko pa opravlja študentsko delo plačuje le prispevek za primer poškodbe pri delu. Primerjava višine prispevka z ravnijo zdravstvenih storitev je na način, kot je povzeta v vašem vprašanju neprimerna, saj na kakovost zdravstvenih storitev vplivajo številni razlogi, ki jih pa povsem enostavno ni mogoče povzeti, lahko bi jih pa primeroma navedli. Prispevki za samostojne podjetnike in brezposelne, ter še nekatere ostale kategorije so se spremenili saj so bili nesorazmerno nizki glede na ostale kategorije. Pri tem izpostavljamo, da zaposleni v povprečju plačujejo 208 € na mesec." 2017-12-27 2015-03-17 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/6636 Prepoved poplačila bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči "Predlagam Vladi Republike Slovenije, da ustrezno spremeni zakonodajo, s katero naj se onemogoči poplačilo bančnih stroškov izvršbe iz denarne socialne pomoči. Po sedanji ureditvi lahko banke iz sredstev enkratne denarne socialne pomoči trgajo bančne stroške izvršbe. Ker pa je tako enkratna denarna socialna pomoč porabljena neupravičeno, prejemnik te pomoči 14 mesecev ne sme zaprositi za ponovno pomoč. Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. (2. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena. Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku iz drugega odstavka tega člena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. (4. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Če upravičenec prejete pomoči ne porabi v celoti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, mora preostanek teh sredstev vrniti v proračun Republike Slovenije v 15 dneh po poteku roka iz drugega odstavka tega člena, drugače se šteje, da namenska poraba ni izkazana. (5. odstavek 34. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); Uradni list RS, št. 61/2010) Članek: Banka za ugotovitev, da izvršba ni mogoča, zaračuna 30 evrov 260 evrov socialne pomoči je znesek, s katerim se mora marsikdo prebiti skozi mesec. Po zakonu je ta znesek nedotakljiv in nanj ni mogoče izvesti izvršbe. Banke pa lahko kljub temu posežejo tudi v ta, za številne edina sredstva za preživetje. http://www.rtvslo.si/slovenija/banka-za-ugotovitev-da-izvrsba-ni-mogoc..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6648.txt Marjan Bizilj 14 6648 2015-05-08 4 4249 Nezadostna podpora 2015-04-09 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/6648 Dnevne svetilke so KORAK NAZAJ V PROMETNI VARNOSTI "71. člen zakona o pravilih cestnega prometa, 1. in 5. odstavek. Trenutni zakon in njegova življenska uporabnost je KORAK NAZAJ v cestnoprometni varnosti. Predlagam dopolnitev 1. odstavka in izbris 5. odstavka 71. člena ki govori o definiciji dnevnih svetilk oz. svetlobni opremi na vozilu. Problem je slaba ali slabša vidnost vozil podnevi. Poleg tega, da podnevi uporaba zadnjih luči ni obvezna!, dnevne svetilke lahko svetijo celo 25% slabše od zasenčenih! Iz tega in zato so nastale vse mogoče oblike, dolžine, postavitve, moči,... dnevnih svetilk. 5. odstavek je povzročil različne interpretacije in zato trenutno spremljamo poplavo različnih kombinacij uporabe svetil. Eni proizvajalci avtomobilov imajo kombinacijo ""dnevne svetilke"" brez prižganih zadnjih luči, drugi bolj ozaveščeni o varnosti pa imajo kombinacijo prižganih ""dnevnih svetilk"" spredaj in zadaj. Homologacija očitno tolerira obe opciji. Če bi bil tak polovičarski zakon spisan za prometno signalizacijo bi bil na cesti kaos. Tam veljajo pravila za velikost, barvo, oddaljenost,... vse na podlagi znanstveno dokazane percepcije človeškega vida in možganov. Praksa je bila do sedaj dobra. Ne razumem zakaj korak nazaj. Zakaj na daleč in jasno vidnemu ""svetlobnemu znaku"", ki označuje avtomobil zmanjšati moč ali ga celo ugasnit? Samo dovolj močna in usmerjena sprednja svetila (zasenčeni žarometi) in prižgana zadnja pomagajo hitreje in pravočasno zaznati slabo vidna vozila tako v smeri vožnje kot tudi pri pogledih v vzvratna ogledala. Voznik v svojem spominu in vidnem polju najbolj prepozna standardno število, postavitev (višino), moč in obliko žarometov. In to zagotavlja tisto dodatno varnost, ki naj bi jo zakon že pred desetletji prinesel... ne pa neživljenske spremembe in dovoljenje za vse mogoče lučke za katere se v večini na vidi zgolj, da so namenjene oblikovalskemu preigravanju kot pa varnosti. Ta oblikovalska svoboda z dovoljenjem zakona(države) nam ponuja od treh komaj vidnih LED svetilk do neverjetnih dolžin in oblik, na vrhu, spodaj, več kot en par,.... Predlagam, da se sploh ukine dnevne svetilke in tako tudi s tem povezane nedoslednosti. Nadomestijo oz. ostanejo naj samo zasenčeni žarometi ter prižgane zadnje luči. Sicer pa naj se dopolnitev glasi v smislu, da so zadnje luči obvezno prižgane. 71. člen (uporaba svetlobne opreme na vozilu) (1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi. (6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s prižganimi dnevnimi svetilkami. Kot dnevne svetilke se lahko uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Dnevne svetilke ali zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot dnevne svetilke, so lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske svetilke. V definicij Zakon govori o dnevni svetilki: 5. »dnevna svetilka« je svetilka za dnevno vožnjo, ki pomeni naprej usmerjeno svetilko, katere namen je narediti vozilo bolj opazno pri vožnji podnevi;" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6652.txt Gregor Gregor 12 6652 2015-04-22 2 1668 Nezadostna podpora 2015-03-24 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/6652 Obnova cest "Vladi predlagam, naj v proračunu čim prej, po možnosti še letos, nameni dovolj denarja za popravilo uničenih cest. Marsikje so ceste povsem uničene, poleg starostne dotrajanosti pogosto tudi zaradi tranzitnega tovornega prometa, saj šoferji na ta način poskušajo prihraniti - npr. odsek Postojna-Koper&Sežana, kjer tovornjaki zapuščajo cesto v Postojni ali Senožečah in nadaljujejo pot po stari cesti, ki je zato ponekod slabša od kolovoza. Tistih par lopat asfalta ne zaleže. Ali na primer cesta skozi Vremsko dolino. Prebivalci teh in podobnih od vseh pozabljenih krajev po vsej Sloveniji plačujejo za ceste, hkrati pa so primorani svoje avtomobile uničevati na luknjastih kolovozih. Da ne govorimo o dotrajanih mostovih po vsej Sloveniji, o katerih so pred nekaj meseci poročali mediji. In še bi lahko naštevali. Uničene ceste so tudi nevarne - lahko se na primer poškoduje kakšen sestavni del podvozja, prebije pnevmatika, itd. Ob izogibanju luknjam lahko pride tudi do trčenja. Lastniki vozil plačamo davek na motorna vozila ob nakupu in potem vsako leto še davek ob registraciji, poleg tega še davek in trošarino od goriva in vseh servisov svojih avtomobilov itd. itd. Specifika raztreseno poseljene Slovenije je takšna, da se ljudje iz manjših krajev ne morejo posluževati javnega prevoza, saj ga marsikje sploh ni. Tudi zato bi bilo prav, da so ceste primerno vzdrževane in varne. Skratka - vladi predlagam, naj čim prej naredi investicijski program za sanacijo uničenih cest in prepreči nadaljnjo škodo svojim davkoplačevalcem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6657.txt Rakkaus 1 6657 2015-04-24 12 1718 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Stanje cestne infrastrukture se je v zadnjih letih res začelo slabšati, glavni razlog tega pa ni pomanjkanje strokovnosti oziroma slabega načrtovanja, ampak izključno zmanjšanje sredstev, ki so namenjena investicijam v državno cestno infrastrukturo v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Programi sanacije oziroma rehabilitacije cestnega omrežja so pripravljeni, ostaja pa odprto vprašanje financiranja teh programov. V pripravi je vladno gradivo, s katerim želi naše ministrstvo zagotovitev trajnega namenskega vira financiranja državne cestne infrastrukture. Kakšna bo odločitev Vlade RS v tem trenutku ne moremo napovedati, vsekakor pa si želimo, da se bo v to področje začelo vlagati sredstva v višini, ki bodo zadostovala za začetek izboljševanja stanja zadevne infrastrukture." 2015-07-29 2015-03-26 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/6657 uvedba utripajoče zelene luči na mestih, kjer je dovoljena omejitev višja od 50 km/h "Spoštovani, Predlagam, da se na semaforiziranih cestah, kjer je dovoljena omejitev višja od 50 km/h, uvede utripajoča zelena luč. Pred časom sem bila v Budimpešti, kjer zelena luč 3x utripne preden se prižge oranžna. Utripajoča zelena luč je pravi ""balzam"" za voznika, saj je dovolj časa, da se odloči, ali bo upočasnil ali pa pospešil in speljal preko zelene / oranžne luči. Pri nas pa smo z ukinitvijo utripajoče zelene luči povzročili napetost pri voznikih saj imamo 2 opciji: ali divje zaviramo, ali pa prevozimo oranžno / rdečo luč. Zavedati se moramo, da na cestah, kjer je hitrost višja od 50 km/h ima voznik manj časa za razmišljanje in če bi uvedli utripajočo zeleno luč bi pridobili dovolj časa za pravilno odločitev in manj stresa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6664.txt Buba1 3 6664 2015-04-29 9 1514 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ukinitev zelene utripajoče luči na semaforjih je bila uvedena z Zakonom o varnosti cestnega prometa ZVCP – 1, (Uradni list RS, št. 83/04), ki je bil v Uradnem listu RS objavljen 29.7.2004, veljati pa je začel 1.1.2005. Le–ta v 14 točki 119. člena določa, da luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne smejo biti utripajoče, razen rdečih utripajočih luči na svetlobnem znaku na prehodu ceste čez železniško progo in rumene utripajoče luči. Definicija sledi določbam Konvencije o prometnih znakih (Convention on road signs and signals, Dunaj, november 1968), na podlagi katere utripajoča zelena luč ni dovoljena. Luči na tribarvnem semaforju za urejanje prometa vozil so lahko izvedene samo tako, da so v določeni fazi stalno prižgane. Kadar tribarvni semafor ne deluje, sme utripati le rumena luč (utripajoča rumena luč). Seveda pa določbe konvencije niso edini razlog. Pomembnejši je, da ta omejitev temelji na izsledkih raziskav, ki potrjujejo, da ni malo voznikov, ki med približevanjem križišču pri zeleni utripajoči luči, namesto da bi popustili stopalko za plin in ustavili pred križiščem pri rumeni oziroma rdeči luči, še pritisnejo stopalko za plin in poskušajo ujeti zadnji utrip zelene luči. Odločitev voznika kdaj se bo odločil za zaviranje in ustavitev pred semaforjem je odvisna od ravni pozornosti, ki jo namenja prometu, od njegove pripravljenosti za tveganje, časovne stiske v kateri je in lokalnih navad, ki so v tesni odvisnosti od stopnje nadzora in represivnih ukrepov zaradi vožnje v rdečo luč. V prometni psihologiji velja to področje za enega najbolj odprtih, ker je toliko dejavnikov, ki vplivajo na voznikovo odločitev, posledice pa so naleti pred križiščem, če so pričakovanja in odločitve voznikov popolnoma različna, ali na drugi strani trki v križišču zaradi vožnje v rdečo luč. Del Slovenije zelenega utripa že do sedaj ni poznal (Maribor) in ga po odzivih tudi ne želi poznati. Glede na povedano je to povsem razumljivo in zato dileme, ali uvesti utrip v tisti del Slovenije, ki ga doslej ni poznal, ali ga odpraviti tam, kjer smo ga imeli, pravzaprav sploh ni bilo. Ob spremembi zelenega utripa so rumeni luči podaljšali čas gorenja, in sicer v križiščih na cestah, kjer je hitrost omejena na 50 km/h na 3 sekunde, do 60 km/h 4 sekunde in do 70 km/h 5 sekund, v katerih pa vozilo prevozi skoraj 100 m in z lahkoto izprazni križišče. Ker se vozniška praksa, kako ravnati pri vožnji v križišču, oblikuje šele po več letih, je vsako spreminjanje sistema lahko z vidika varnosti negativen ukrep. Predloga pri nadaljnjih spremembah zakonodaje na področju varnosti cestnega prometa, zaradi podanih argumentov, ne nameravamo upoštevati." 2015-05-26 2015-03-31 30 https://predlagam.vladi.si/predlog/6664 Preusmeritev tovornega prometa na železnico in obnova avtocest "Menim, da bi vlada morala razmišljati v smeri, da se po avtocestah odpravi tovorni promet in se preusmeri na železnice, kakor je to pred leti storila Švica. Na cestah in avtocestah bi bilo manj zastojev, slabo narejenih popravkov in razpadanja cest okoli hiš. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so tovornjaki velik problem. Še posebaj pri prehitevanju, ko nastane dolga kolona za njimi. S tem bi finančno pridobile železnice in tudi vlada, saj za nadaljna popravila cestišč ne bi bilo potrebno vložiti toliko davkoplačevalskih sredstev. Predlagam tudi, da se avtocesta obnavlja po ""sektorjih"". Torej če je en del avtoceste uničen, namesto da se ""flika"", bi se moral PONOČI narediti nov odsek ceste. Nemci in Američani že dolga leta delajo tako, pa imajo avtoceste več kot fantastične. Pa tudi veliko del se izvaja ponoči, iz razloga, da ne bi ovirali prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6673.txt Matthias 3 6673 2015-05-06 13 2539 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo se zahvaljuje za pobudo, ki je sicer koristna, vendar pa je v praksi žal praktično neizvedljiva. Republika Slovenija izvaja razne aktivnosti za vsaj delno preusmeritev prometa na železnice z realizacijo različnih projektov na področju modernizacije železniške infrastrukture. Na ta način poskuša delno razbremeniti cestno infrastrukturo v smislu večje količine prevozov tovora po železnici. Modernizacija železniške infrastrukture se izvaja tudi v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, pridobljenih s strani Evropske Unije. Celovita preusmeritev tovornega prometa iz cest na železnico v praksi ni možna, saj Republiko Slovenijo, kot članico EU, zavezuje pravno dejstvo, da je cestni promet za vsa vozila tudi tovorna, ki so registrirana v državah članicah, na njihovih ozemljih liberaliziran in poteka brez omejitev. To pomeni, da tako slovenski, kot prevozniki iz držav članic EU, po slovenskih cestah vozijo brez omejitev, ostali pa na podlagi izmenjanih dovolilnic. V zvezi z obnovo avtocest vam posredujemo naslednji odgovor. Obnova avtocest je zelo pomembna in je skrbno načrtovana. Glede na vrsto in obseg poškodbe, oziroma mesto sanacije, se določijo ukrepi. Strinjamo se, da bi se lahko več del opravljalo ponoči, vendar se pa iz tehnološkega vidika vseh ne da. Vsekakor tudi na Ministrstvu za infrastrukturo zagovarjamo stališče, da se kar največ del opravlja ponoči, zato smo v pravilnik o zaporah, ki ga trenutno pripravljamo, to tudi predvideli." 2015-05-26 2015-04-07 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/6673 Ukinitev delavnic "20.1.215 sem predlagal vladi za ukinitev delavnic na zavodu za zaposlovanje saj državljani ki so v stiski nimajo za prevoz in ko sem prejel njihov odziv je odziv vreden zgražanja. Odziv sem tudi prilepil v priponki. Naša vlada namenja preveč denarja kot bi morala namenjat za delavnice, zato ni denarja za samozaposlitev, za usposabljanja nad 30let, javna dela, javna dela namenjajo samo za strokovne poklice to pa pridejo na vrsto samo redki. Naša politična elita si deli lepo naš davkoplačevalski denar, zato so tudi zavrnili moj predlog. Zato pozivam vlado da razkrije celotni znesek ki ga namenja koncesionarjem za delavnice, in kam gre ves ta denar saj imamo državljani pravico to vedeti. Delni odziv pristojnega organa. Podeljenih je bilo 13 koncesij po posameznih območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje na področju celotne Slovenije in sicer za obdobje treh let (od 2012 do 2014). Konec leta 2014 je ministrstvo na podlagi odločbe koncesije podaljšalo še za eno leto, to je za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015. Storitev vseživljenjske karierne orientacije po navedenem javnem razpisu obsega izvedbo treh različnih tipov delavnic, in sicer delavnice tipa B (Kariera po petdesetem), tipa C (Učinkovit nastop na trgu dela) in tipa D (Svetovalnica). Namen delavnic je pridobivanje veščin za spoznavanje posameznikovih interesov in kompetenc, možnosti v okolju ter učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev. Delavnice se med seboj razlikujejo tako po vsebini kot tudi po času trajanja, skladno s tem pa so namenjene različnih ciljnih skupinam brezposelnih oseb. Delavnica tipa B je namenjena brezposelnim osebam, starejšim od 50 let in traja tri dni. Delavnica tipa C je namenjena neposredno zaposljivim osebam, pri katerih ni bilo zaznati večjih ovir pri iskanju zaposlitve, trajanje delavnice je šest dni. Najobsežnejša je delavnica tipa D, ki traja približno dva meseca in je namenjena predvsem dolgotrajno brezposelnim osebam ter tistim, ki potrebujejo dodatne aktivnosti pri ponovnem vključevanju na trg dela. Z izbranimi koncesionarji ministrstvo za vsako leto izvajanja posebej sklene pogodbo o financiranju opravljanja storitev za trg dela, s katero natančno opredeli obseg delavnic in višino sredstev, namenjenih plačilu le-teh. V letu 2014 je ministrstvo za izvedbo delavnic namenilo nekaj več kot 1,6 mio EUR. Koncesionarji so skupaj izvedli 1115 delavnic od načrtovanih 1145, kar predstavlja 97 % realizacijo, vanje pa je bilo vključenih 16.967 brezposelnih oseb. Podobno visoka realizacija ter tudi sredstva namenjena zanjo, je bila v letih 2012 in 2013, medtem ko za leto 2015 načrtujemo nekoliko manjše število izvedb najdaljše delavnice, to je delavnice tipa D. Brezposelne osebe se po izgubi službe nemalokrat soočajo z različnimi stiskami. Vključenost v različne aktivnosti, tudi delavnice, jim pomaga ne le pri lažjemu vključevanju na trg dela, pač pa tudi pri premagovanju teh stisk, pri večanju njihove samopodobe in ne nazadnje, vključenost jim pomaga, da ostanejo v stiku s trgom dela. Z njihovo morebitno ukinitvijo ali zmanjšanjem obsega bi bila brezposelnim odvzeta dragocena pomoč pri njihovi ponovni aktivaciji na trgu dela. Tudi odzivi udeležencev kažejo, da so le-ti z delavnicami in njihovo vsebino zadovoljni. Na delavnicah pridobivajo dragocena nova znanja o vključevanju na trg dela, poleg tega pa obiskovanje delavnic za marsikoga izmed vključenih predstavlja pomembno motivacijo za ponovno aktivacijo iskanja zaposlitve. S pomočjo podajanja teh informacij je bilo v letu 2014 zaposlenih okoli 23 % vključenih v delavnice, medtem ko se je od vseh oseb, ki so delavnice obiskovale v letu 2013, zaposlilo kar okoli 38 % vključenih. To je samo delni odziv misnisterstva, njihova statistika je lažno prikazana, in zavajojoča. To da nakazujejo potne stroške 2x mesečno je tudi laž saj sem sam na zavodu za zaposlovanje, in so taki zapleti okoli potnih stroškov ki jih nikoli nebi dobil. Tudi če bi res dajali potne stroške, tisti ki so dolžni nekateri po svoji krivdi nekateri pa ker jih je recisija pahnila v to da so izgubili svoje službe, ko prejmejo denar od potnih stroškov jim banke trgajo za dolgove, in spet so reveži pahnjeni v še večjo revščino. Ta njihov sistem sploh ne deluje da rešuje revščino ampak da jo povečuje, zato predlagam vladi naslednje in prosim da se to tudi napiše v odzivu pristojnega organa, ter prikaže resnično statistiko. Veliko nas je na zavodu za zaposlovanje in 99% nas ni zadovolnjih z vašo statistiko. Predlogi: -ukinitev delavnic koncesionarjem saj majo samo določeni korist. -če že delavnice morajo bit naj se veliko manj denarja nameni za delavnice in da se delavnice prirejajo tako da ne bo potrebno vračati potnih stroškov (npr.: če delavnica poteka v Novi Gorici naj hodijo na delavnice samo novo goričani in ne iz Idrije v Novo Gorico, delavnice potem naj potekajo v vsaki občini da imajo ljudje čim manj potnih stroškov.) -da se denar porabi za dejansko zaposlitev nezaposlenih (npr.: samozaposlitev subvencije, preko javnih del ne za samo strokovne izobrazbe, subvencije za delodajalce za mlade in starejše kar tega sedaj ni, usposabljanja na delavnih mestih ne samo do 30let, usposabljanja naj trajajo do pol leta saj se bi potem delodajalcu lažje odločiti če bi zaposlil brezposlno osebo, usposabljanja za invalide ter lažja javna dela za invalide do 4h na dan več kot to ne morajo delat.) -predalgam vladi da razkrije statistiko o njihovih koncesionarjih kateri so in koliko so prejeli od kar trajajo delavnice in kdo ima dejansko korist od delavnic ker kar so prikazali sedaj v odzivu je totalno nelogično in bi rad spoznal te ljudi ko so imeli korist od delavnic. In prosim v naslednjem odzivu obrazložitev, ne pa neko nejasno napeljevanje naroda v x smer. V kolikor ne bo odziva pozitivnega, se bo organiziral referendum, in se bo moralo potem razjasniti o vseh koncesionarjih in kdo ima dejansko korist, in se bodo razjasnila vsa ozadja. Odziv pristojnega organa je v priponki in je totalno nejasen in zavajujoč, poznam veliko ljudi na zavodu in noben ni imel koristi od teh delavnic, nekateri imamo komaj za preživetje in z delavnicami nam odvzemate še to revščino kar imamo, z temi predlogi bi se zmanjšalo brezposelnosti veliko več kot pa po zavajajoči statistiki vlade. Zato nekateri ne morejo plačati malice za otroke v šolah, ker se bojijo da bodo zgubili še to malo če se ne udeležijo delavnic. Če se ne udeležiš te enostavno brišejo iz evidence brezposelnih oseb in ti tko ne pripada nobena pomoč več. Z temi delavnicami se širi samo revščina." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6676.txt Mobb 6676 1 2272 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6485/null/answers 2015-04-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/6676 Alternativa odpisu dolgov za fizične osebe "Menim, da je tovrstni odpis, kot ga predlaga Združena levica, krivičen, vsaj kar se tiče zdravih, za delo sposobnih ljudi. Resda obstajajo številni ljudje, ki so glede na svojo situacijo upravičeni do neke oblike pomoči, vendar si upam trditi, da so slednji v manjšini. Predvsem bi ta ukrep podpiral lenobo in finančno nedisciplino tistih, ki socialne transferje že dandanes izkoriščajo, hkrati pa bi izničeval trud tistih posameznikov, ki se iz meseca v mesec trudijo, da svoje dolgove poravnajo sami. Poleg tega je tudi nemogoče objektivno zastaviti kriterije za resnost socialne stiske, mejni znesek za odpis, ipd., po katerih bi odpis izvedli. Zato predlagam sledeč mehanizem: 1. faza: ukinitev socialne podpore in uvedba univerzalnega temeljnega dohodka za vse, 2. faza: namesto odpisa dolgov fizičnim osebam naj se jim ustrezno zmanjša univerzalni temeljni dohodek, dokler ne ta razlika doseže zneska dolga Seveda slednje velja za zdrave, dela sposobne ljudi. Vsekakor pa je potrebno zaščititi ogrožene skupine, kot so otroci, starejši, invalidi, ipd., kjer bi nekatere oblike socialnih transferjev seveda morali ohraniti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6684.txt predlagateljx 10 6684 2015-05-08 3 989 Nezadostna podpora 2015-04-09 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6684 Omogočimo invalidom in socialno ogroženim otrokom cenejši internet "Predlagam da socialno ogroženim invalidom,otrokom,študentom in dijakom omogočimo čim cenejši internet. 1-predlagam da znižate DDV na telekomunikacijske storitve kot je interner,IPTV,kabelska z sedanjih 22 % na znižano obdavčitveno stopnjo 9.5 % ali pa se mu v celoti odpovejte in naj bodo te storitve neobdavčene za invalide ki so to od otroštva in tiste ki so odvisni od pomoči drugih in za socialno ogrožene otroke, -socialno ogroženim študentom in dijakom pa omogočite neobdavčen vsaj internet ki je v sedanjosti nujno potreben pri šolanju. Z tem ukrepom bi vsaj nekoliko pocenili internet in televizijo točno za 22 % kar je bolje kot nič,z tem bi omogočili marsikateri invalidni osebi dostop do interneta,IPTV,kabelske,saj si sedaj večina ne more privoščiti niti interneta kaj šele interneta z IPTV,ki je zelo drag,in si ga z zelo nizkim nadomestilom za invalidnost,invalidsko v višini od 140 evrov do 290 evrov ne morejo niti sanjati o tem da bi imeli internet in IPTV. Tako boste vsaj pokazali nekaj sočutja do invalidov in socialno ogroženih otrok v takšnih primerih ne more biti dobiček-denar na prvem mestu ali se motim,z tem ukrepom ne boste zapravili niti evra več samo odpovedali se boste davku na te storitve v teh primerih. 2-Predlagam vam tudi da daste na ministrstvo za socialo pisno in ustno javno pobudo ponudnikom interneta in njihovih ostalih storitev za občutno znižanje cen njihovih storitev v višini vsaj 30 % trajnega popusta socialno ogrožene invalide,otroke,študente in dijake saj posameznikom ne prisluhnejo in nočejo o tem nič slišati razen v primerih ko je govora po televiziji o kakšnem posameznem invalidnem otroku da mu ji dajo brezplačen internet in IPTV da si naredijo malo reklame. Saj imajo že sedaj razne akcijske ponudbe za nove naročnike kjer nekateri ponujajo celo 1 leto 50 % in več popusta na svoje storitve,vendar to socialno ogoženih invalidom,otrokom,dijakom,študentom ne koristi nič ko morajo po preteku akcije spet plačati polno ceno. trenutno pa nekateri ponujajo zgolj simboličen popust za invalide po preteku akcije okoli 1,2 evra ali pa največ 10 %, na izbrano storitev. 3-Da se popust omogoči tistim ki so od otroštva invalidi in ostalim invalidom ki so odvisni od pomoči drugih najpogosteje od svojih staršev ,saj dobivajo zelo nizko nadomestilo za invalidnost ,invalidsko in so socialno ogroženi,saj bi z vsakim prihranjenim evrom ki bi ga tako prehranili v družini lahko namenili za razna prehranska dopolnila,posebno prehrano,kakšno terapijo več,razne pripomočke,itd.., torej bi lahko ponudniki interneta socialno ogroženim invalidom in otrokom ponudili vsaj 30 % trajen popust na svojo ponudbo vi bi se pa lahko v celoti odpovedali davku v teh primerih,tako bi omogočili občutno več socialno ogroženim invalidom in otrokom dostop do interneta in televizije,in bi v tem primeru pocenili te storitve kar za 52 %. Upam da boste na vladi podprli ta predlog in ga podprli. ga dali v glasovanje v parlamentu in podprli-uresničili še letos in da ne bo spet 1 od tisočih pozabljenih predlogov na predlagam.vladi.si." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6692.txt peter i 5 6692 2015-05-16 18 1412 Nezadostna podpora 2015-04-17 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6692 Študentsko delo "Pozdravljeni! Institut oz. oblika študentskega dela je problem. Pa poglejmo bližje. Kdo dobi in kdo izgubi s študentskim delom kakršnega poznamo. In ali je sploh ga smiselno ohranjati v dosedanji obliki ali bi ga bilo bolje odpraviti in poenotiti in relavitizirati z pogodbeno zaposlitvijo, ne glede ali za določen oz. nedoločen čas, skratka z redno zaposlitvijo. Sam se zavzemam za odpravo študentskega dela v dosedanji obliki. Zakaj? Je pa prva stvar, ki bi jo morala država predhodno storiti, zmanjšati davčna bremena za redno zaposlene. Popolnoma ukiniti davek na plače in še ostale nekatere dajatve. Pa tudi spremeniti (postopoma za mlajše generacije) pokojninski sistem, kar sodi že v drugo temo. Poglejmo s stališča študenta. Študentu med študentskim delom ne teče delovna doba – delati bo moral do 65. leta starosti. Delodajalec ne plačuje prispevkov za pokojnino in ne plačuje ostalih zavarovanj – manjša njegova pokojnina in prikrajšana državna blagajna. Študent tako nima ne kredibilnih referenc za nadaljnje delo. Študent nima plačanega dopusta, nima regresa za letni dopust in nima niti bolniške. Nima nadur, nima praznikov itd. Težje pride do kredita. Kar se tiče njegovih pravic je popolnoma v podrejenem položaju. Glede na našteta dejstva in zaradi davčne ugodnosti je poceni delovna sila, ki se jo zaradi nezaščitenosti še dodatno lahko izkorišča. Torej je zaradi same cene človek z diplomo oz. brez nje in brez študentskega statusa v neenakopravnem položaju glede možnosti zaposlitve. Se pravi, da je študent tudi sam sebi nelojalna konkurenca v prihodnosti. Absolvent ali pa diplomant lahko povsem enako učinkovito opravljata določeno delo, z razliko, da je absolvent poceni, diplomant pa ne, zatorej dobi delo absolvent ne pa diplomant. Absolventa pa brez kakršnih koli ovir po opravljeni diplomi lahko zamenjajo z novim absolventom. Če sedaj študent preseže prag letnega zaslužka iz svojega neto zaslužka plača visoko ceno dohodnine. Zaradi študentskega dela starši niso upravičeni do otroških dodatkov. Razumem državo, ki želi čim hitrejše napredovanje študentov in dokončanje študija. Zato postavlja omejitve glede zaslužkov študentskega dela. Ampak nekateri delajo, da si izboljšajo slab standard, nekateri delajo pa zato, da sploh lahko študirajo. To ni poceni. Če se redno zaposlijo so pa kaznovani z izgubo študentskega statusa, ki prinaša določene ugodnosti. Torej bi bilo najbolj smiselno ukiniti študentsko delo, kot ga poznamo. Bojazen, da potem študenti ne bodo mogli več delati je odveč. Delovna mesta bodo prosta ravno tako kot sedaj in ravno tako bodo delodajalci morali dobiti delovno silo, ki bo opravljala taista dela kot sedaj. Zatorej je pomembno da država drastično zmanjša davčna bremena, ki že na splošno spodbuja delo na črno. Tudi sedaj v primeru izgube študentskega statusa, kjer ni možnosti zaposlitve na študentsko napotnico. Potrebno bi bilo uvesti enoten sistem. Ukiniti študentske servise, ki fino zaslužijo na ramenih študentov in ukiniti zavode za zaposlovanje ter te zavode za zaposlovanje preoblikovati v moderne službe, ki bi ponujale celotno ponudbo in vse usluge, ki so sedaj ločene med študentske servise in zavode. Poenotiti študentsko delo z redno zaposlitvijo, ki bi bila osvobojena davčnih bremen. In ta novi način dela, ki bi postal splošna oblika za vsa dela podobnega značaja, relavitizirati z redno zaposlitvijo. Se pravi. Sorazmerno z opravljenim delom, delodajalec plačuje prispevke. Sorazmerno z opravljenim delom se šteje delovna doba. Če dela dva dni v tednu po štiri ure, je pač opravil le petino delovne dobe enega leta. Sorazmerno z delom je upravičen do letnega dopusta, letnega regresa in bolniške. Bil bi glede dohodnine enakopravno in v sorazmerju obravnavan na redno zaposlenega. Zanj bi v sorazmerju veljala enaka določila glede pravic in dolžnosti kar se tiče zaposlitve. Hkrati pa kljub vsemu postaviti nekakšne omejitve tovrstni zaposlitvi, da ne bi bilo možnosti zlorab. Da se delodajlci ne bi v prevelikem obsegu potem odločali za zaposlovanja s skrajšanim delovnim časom, ki ga pa ureditev tako pozna že sedaj. Študent tako ne bi bil nelojalna konkurenca samemu sebi oz. drugim na trgu dela. Cena bi bila podobna oz. enaka. Država bi pobrala več prispevkov. Delo na črno se ne bi povečalo. Študentje bi lažje prišli do kreditov. Imeli bi uradna potrdila o delu za bodoče delodajalce. Nešteto prednosti za katere so sedaj prikrajšani. Mogoče bi izgubili samo to svobodo, ki jo sedaj študentsko delo prinaša. Ker brez pravic nimajo praktično nobenih obveznosti. Če jutri ne želi delati, lahko enostavno tudi pač ne pride." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/67.txt Jernej Fürst 6 67 2009-12-11 52 13938 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve V času, ko je bil podan predlog na portalu www.predlagam.vladi.si, so bila na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že v pripravi izhodišča za pripravo Zakona o malem delu, v katerem želimo na novo urediti sistem študentskega dela, hkrati pa možnost fleksibilnega in priložnostnega dela preko napotnic razširiti tudi na druge ciljne skupine, predvsem na upokojence in potencialno tudi na brezposelne. Pripravljen dokument »Strokovne podlage in izhodišča za pripravo zakona o malem delu« je trenutno v javni razpravi in je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, poteka pa tudi že dialog s predstavniki študentov in dijakov ter upokojencev. Ugotavljamo, da predlog, ki ste nam ga posredovali, v veliki meri izpostavlja enake problematične točke trenutne ureditve študentskega dela, ki smo jih izpostavili tudi mi v izhodiščih za pripravo zakona o malem delu: Z uvedbo plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje želimo doseči, da se delo, opravljano v času študija, sorazmerno šteje v pokojninsko dobo, hkrati pa zagotovi, da se pridobljene delovne izkušnje tudi formalno upoštevajo pri iskanju zaposlitve. Uvedba plačevanja prispevkov za socialno varnost hkrati pomeni tudi večjo obremenitev malega dela v primerjavi z dosedanjim študentskim delom, torej se bo malo delo po obremenitvi s prispevki približalo ali celo izenačilo z delovnim razmerjem. Malo delo bo ohranilo fleksibilni značaj, ki ga ima sedaj študentsko delo na trgu dela – opravljalo se bo preko napotnic, brez dodatne administracije. Malo delo bo omejeno – predlagamo tako časovno omejitev kot omejitev v znesku, ki ga posameznik lahko zasluži v koledarskem letu, z namenom, da spodbudimo študente, da se posvetijo študiju in ga čimprej zaključijo ter se redno zaposlijo. Predlagamo tudi opredelitev dejavnosti posredovanja malega dela kot nepridobitne dejavnosti, s čimer bi omejili zlorabe s strani študentskih servisov. Predvidene so tudi strožje kazni v primeru ugotovljenih kršitev in učinkovitejši nadzor in spremljanje izvajanja posredovanja malega dela. Več o usmeritvah Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve glede nove ureditev študentskega dela lahko preberete v »Strokovnih podlagah in izhodiščih za pripravo zakona o malem delu« (http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi...). Konkretne rešitve za Zakon o malem delu, ki bodo posledično pomenile tudi korenite spremembe ureditve študentskega dela, bodo pripravljene na podlagi prejetih pripomb civilne družbe, dialoga s predstavniki študentov in upokojencev ter socialnih partnerjev. Tudi rešitve, ki ste jih posredovali v vašem predlogu, ter vse odzive na vaš predlog, bomo obravnavali v tem kontekstu." 2010-01-07 2009-11-12 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/67 Car sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev finan "Car-sharing za javno upravo, državne organe, občine, zavode in vse iz večinsko javnih sredstev financiranih inštitucij. Ogromen vozni park je v lasti institucij, ki so prejemniki javnih sredstev. Natančnega števila žal nisem našel. Službeni avto se uporablja za transport uslužbencev na službeni poti. Tako kot npr. www.prevoz.org učinkovito dopolnjujejo javni transport in znižujejo stroške ter izpuste toplogrednih plinov, saj so osebni avtomobili bolje zasedeni, bi lahko podoben javni interni car sharing sistem vzpostavili za vse javne institucije. Zakaj bi npr. nekdo šel na sestanek v Ljubljano sam, če bi lahko z njim šli kolegi iz drugega mesta in druge institucije, ki imajo prav tako sestanek v prestolnici. Ker je celoten vozni park teh institucij ogromen, bi bilo ponudbe dovolj v obe strani, sploh za bolj frekventne relacije (večja mesta). Dovolj bi bilo, da se min. nekajdni prej sporoči, kam, kdaj in koliko prostih mest bo razpoložljivih za planirano relacijo. Da je tehnično to verjetno lažja rešitev, kažejo primeri kot so prevozi, car sharingi v tujini itd. Finančni prihranek države in pa znižan oglični odtis in onesnaženje so samo nekatere koristi za davkoplačevalce, javni uslužbenci bi se lahko na poti osebno spoznali in izmenjali informacije, kar bi povečalo pretok informacij med institucijami, bili bi manj obremenjeni in lahko bi se vzpostavile možnosti za morebitno boljše sodelovanje med njimi. Največji učinek bi seveda bil, če bi bilo zakonsko predpisano, da morajo vse inštitucije na isti interni portal sporočati kam in kdaj so planirane službene poti in koliko prostih mest imajo na razpolago. Podobno kot je to urejeno npr. pri javnih naročilih, kjer je obveza ponudb, bi tudi tu lahko bila obveza, da se objavi in potem koristi ta servis, če ta omogoča vsaj primerljiv rezultat (npr. prihod v ali odhod iz Ljubljane ob določeni uri itd.). V kombinaciji z javnim transportom, bi takšna rešitev lahko postala zgled transparentnosti in bolj učinkovite porabe davkoplačevalskega denarja z okoljsko noto. Morda bi lahko pogosti uporabniki teh storitev, tudi institucije, bili tudi nekako finančno nagrajeni, npr. tako kot v tujini, kjer je prihod v službo s kolesom nagrajen z nekaj višjo plačo. Vsekakor bi vse institucije lahko privarčevale na potnih stroških. Žal ne pričakujem, da je kaj takega v Sloveniji že možno. Morda pa izvemo, kaj so relane in navidezne prepreke." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6701.txt populus 0 6701 2015-05-19 1 3032 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Trenutno državna uprava uporablja cca 3550 vozil. Predlog je smiseln saj prispeva k racionalizaciji prevoznih sredstev državne uprave. Souporaba voznega parka je smiselna predvsem v primeru, ko se na eni lokaciji oziroma v neposredni bližini nahaja več organov državne uprave in imajo zagotovljena parkirna prostore za službena vozila. Ministrstvo za javno upravo si centralizacijo ravnanja z nepremičnim premoženjem države prizadeva vzpostaviti enoten pregled nad prostori in prostorskimi potrebami državnih organov. Projekt centralizacije bo zaključen z 01.01.2017. Ko bo centralizacija zaključena bomo (upoštevajoč specifike) s prostorskimi prerazporeditvami organe prednostno koncentrirali v tako imenovani upravnih centrih. Od tu dalje bo možno ob uporabi ustreznega informacijskega sistema govoriti tudi o souporabi avtomobilov državne uprave. Opomba UKOM: O uresničevanju predloga vas bomo sproti obveščali." 2015-06-30 2015-04-20 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/6701 prepoved prehitevanja tovornih vozil po prehitevalnih pasovih avtocest in cest rezerviranih za motor Vladi predlagam, da prepove vožnjo po prehitevalnem pasu vseh tovornih vozil na avtocestah. Težka tovorna vozila z vožnjo po prehitevalnih pasovih praviloma z nizko hitrostjo (pod 130 km/h) zelo pogosto ovirajo pretočnost prometa in ogrožajo ostale udeležence v cestnem prometu. Takšna vozila v nobenem primeru ne bi smela voziti po prehitevalnih pasovih. V Italiji ne vidim, da bi kakšno tovorno vozilo vozilo po prehitevalnem pasu na obvoznicah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6711.txt bojanh1 7 6711 2015-05-21 7 2875 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo, pristojno za promet, je že v letu 2007 (zaradi opažanj, da se tovorni promet povečuje in da je prehitevanj tovornih vozil med seboj vse več, kar posledično zelo zmanjšuje varnost uporabnikov) z dopisom pozvalo družbo DARS d.d., da preuči možnosti in pristopi k vzpostavitvi prepovedi prehitevanja za tovorna vozila. V zvezi z dano nalogo je družba DARS d.d. predlagala način postavitve prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje tovornih vozil (znak II-29), s predlogom kriterijev glede mest vzpostavitve, in da se na določenih mestih oziroma pododsekih (pas za počasna vozila, ljubljanski obroč, priključki na zelo prometnih odsekih) ta omejitev ne upošteva, saj bi pomenila le večjo prometno gnečo v konicah. Pri tako oblikovanem predlogu je družba DARS d.d. upoštevala tudi kriterij prometne obremenitve, in sicer 3.000 PLDP (povprečni letni dnevni promet) težkih tovornih vozil na dan. Po potrditvi predlaganih kriterijev s strani ministrstva, pristojnega za promet, je družba DARS d.d. pripravila nalog za postavitev prometne signalizacije na avtocestah v 5. koridorju in to postavitev tudi realizirala v poletnih mesecih leta 2007. Po letu 2007 je bila prepoved prehitevanja vzpostavljena tudi na ostalih novo zgrajenih avtocestah, in sicer tam, kjer je cestna infrastruktura to zahtevala (predori, viadukti in podobno), ter dodatno tudi na celotni avtocesti A5 Pesnica – Pince (prekmurska avtocesta), kjer je bila postavljena tudi signalizacija o zahtevani varnostni razdalji. Na podlagi zahtev avtoprevoznikov, ki so tej omejitvi prehitevanja ves čas nasprotovali, pa je ministrstvo decembra 2007 dodatno naročilo družbi DARS d.d., da pristopi k naročilu in izvedbi dopolnitve že vzpostavljene prometne signalizacije tako, da na znake II-29 doda časovno omejitev tako, da omejitev velja le v času od 6. do 9. ure in od 14. do 17. ure. Dopolnilne table so bile postavljene marca 2008. Z omenjeno problematiko se je v letu 2009 ukvarjala tudi delovna skupina za pripravo Zakona o pravilih cestnega prometa. Člani delovne skupine in strokovna javnost so bili mnenja, da so glede na opisano problematiko prehitevanja najbolj problematične avtoceste in hitre ceste z dvema prometnima pasovoma za vožnjo v eno smer in ne avtoceste in hitre ceste, ki imajo tri ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer. Določba, ki bi po avtocestah in hitrih cestah generalno dovoljevala vožnjo vozilom, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t ter vozil in skupin vozil daljših od 7 m, le po skrajnem desnem prometnem pasu, bi povzročila še večji kaos v cestnem prometu in dodatne zamaške na avtocestah ter s tem nastanek dodatnih nevarnih situacij za uporabnike slovenskih avtocest. Skladno z navedenim je potrebno tudi omeniti, da so posamezni odseki avtocest in hitrih cest različno obremenjeni. Uveljavitev tako striktne omejitve, ki bi veljala za vse avtoceste in hitre ceste (torej ne le za posamezne odseke avtocest in hitrih cest), bi lahko pomenila le še večje zastoje in gnečo v konicah ter s tem nastanek dodatnih nevarnih situacij za udeležence cestnega prometa, prav tako pa bi tako striktna omejitev zahtevala stalen in zelo obsežen policijski nadzor ter od Policije zahtevala več tehničnih, kadrovskih in drugih resursov." 2015-06-15 2015-04-22 35 https://predlagam.vladi.si/predlog/6711 Bojkot nepremičninskega davka "Nepremičninski davek tak, kot je, je nepravičen do amena. Sploh v kombinaciji s sedanjimi obdavčitvami. Za 5000€ mesečne plače na TRRju moraš kot podjetje odkartati nekje proti 15000€ na mesec. Se pravi, da prispevaš v blagajno 10k€, katerih nikoli ne dobiš nazaj. Ker imaš višji standard, si boš seveda privoščil večjo nepremičnino in vzel večji kredit. Z večjim kreditom več prispevaš banki in državi, s 5000€ plačo pa prav tako. Cca 66% zakaj? Za sedanji sistem šolstva, ki ne pelje nikamor? Za zdravstvo, katerega je itak treba doplačat, da se zadeva kamorkoli premakne? Za 400€ penzije? Razumem, da v skandinavskih državah s tem nimajo problema, ampak tam dejansko dobijo nekaj v zameno. Tudi pot do nepremičnine tam ni niti 20% tako trnova, kot v Sloveniji. Za nagrado za odrekanja vsako leto, za reskiranje vsega za uresničitev sanj o sanjski nepremičnini, za metanje enormnih količin denarja državi, pa te doleti še temu sorazmerno višji davek na nepremičnine? Katastrofa. Ko sem imel 12 let, sem na stran dajal žepnino, da sem si privoščil kolo. Bilo bi ironično, če bi mi ob nakupu starši dejali, da zdaj bom pa plačeval parkirnino za kolo v kleti, ki je sorazmerna vrednosti kolesa. S tem davkom dejansko ne naredite nič. Mogoče si bo manj ljudi privoščilo luksuzna stanovanja in nepremičnine in mogoče bo sosedov Janez boljše volje, ker njegov sosed ne bo imel tako višjega standarda. To je pa tudi vse." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6725.txt Janez Kranjski 6725 0 1451 Neustrezen ni predloga sistemske rešitve 2015-04-27 https://predlagam.vladi.si/predlog/6725 položnice Predlagam da se ukinejo vsi prispevki,davki in trošarine ki so obešeni na položnice in nimajo drugega namena kot polnjenje državnega in občinskega proračuna.Samo poglejte kaj vse je obešeno na elektriko in vodo.Najnovejša bedarija je davek na deževnico.Govori pa se tudi o nekem novem prispevku za zdravje ki bo obešen na prostovoljno dodatno zavarovanje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6757.txt andra 1 6757 2015-06-20 5 1047 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Predlog po ukinitvi vseh prispevkov in davkov je popolnoma pavšalen in neutemeljen. Podlago za predpisovanje davkov in drugih dajatev predstavlja Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljnjem besedilu: Ustava), ki v 146. členu določa, da država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. Država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih določata ustava in zakon (147. člen Ustave). Obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov ureja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2). Slednji v 3. členu določa, da je davek po tem zakonu vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Določbe, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za socialno varnost. Davki predstavljajo glavni vir prihodkov države in so za delovanje države, prav tako pa tudi za celotno prebivalstvo in gospodarstvo, bistvenega pomena. Država namreč s prihodki, ki jih v največjem deležu pridobi skozi pobrane davke, zagotavlja delovanje in distribucijo dobrin, kot so šolstvo, zdravstvo, varnost in obramba, promet, kultura itd. To pomeni, da država s prihodki zagotavlja določen obseg storitev celotnemu prebivalstvu in gospodarstvu na eni strani, z enako davčno obremenitvijo istih subjektov na drugi strani. Smiselno enako velja tudi za občine. Stališču, da so davki namenjeni zgolj polnjenju proračuna, tako ni mogoče pritrditi. V zvezi z navedenim dodajamo, da Državni zbor Republike Slovenije za vsako posamezno leto sprejme državni proračun, ki je javno objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, prav tako pa tudi občine objavijo svoje občinske proračune. Iz objavljenih proračunov so podrobneje razvidni prihodki in odhodki države oziroma lokalnih skupnosti po posameznih kategorijah. Odziv Ministrstva za okolje in prostor V zvezi s predlogom sodi v delovno področje Ministrstva za okolje in prostor - storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in storitev javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da je predračunska cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo sestavljena iz omrežnine in vodarine. Omrežnina (za vodooskrbo) vključuje: stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe oskrbe s pitno vodo. V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: neposredne stroške materiala in storitev, neposredne stroške dela, druge neposredne stroške, splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, neposredne stroške prodaje, stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, druge poslovne odhodke in donos. Vodno povračilo je predpisana dajatev za rabo vode, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države na podlagi Zakon o vodah, ki jo je dolžan plačevati imetnik vodne pravice (to je tudi izvajalec gospodarske javne službe, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem vode). V uredbi je določeno, da je vodno povračilo sestavina cene storitve oskrbe s pitno vodo in ne ločen tarifni element cene storitve. To pa zato, ker uporabnik ni zavezanec za plačilo storitve. Na računu se zato vodno povračilo ne sme izkazovati ločeno od ostalih postavk. Prav tako velja za vodne izgube. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Glede na navedeno mora izvajalec predložiti občini celoten elaborat. Na podlagi elaborata občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, ki se imenuje zaračunana cena. Pri oblikovanju cen javnih služb varstva okolja se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovani stroški ter prihodki izvajalca za naslednje obdobje. Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi količino opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno in dejanska količina opravljenih storitev ter morebitna pomoč občine izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju, se v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene za naslednje obdobje in se ne vrača uporabnikom v obliki denarnega vračila. Dobropisi ali povračila se izvajajo le v primeru preplačil, ki so posledica prevelikega obsega zaračunanih storitev. Omrežnina se določi in obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera, skladno s preglednico iz uredbe: Premer vodomera Faktor omrežnine DN < / = 20 1 20 < DN < 40 3 40 < / = DN < 50 10 50 < / = DN < 65 15 65 < / = DN < 80 30 80 < / = DN < 100 50 100 < / = DN < 150 100 150 < / = DN 200 Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera. V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe: odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin, odvajanje padavinske odpadne vode s streh, storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in čiščenje padavinske odpadne vode s streh. Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi. Evidenco o utrjenih površinah in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo mora voditi izvajalec javne službe. V primeru, da se stanje spremeni je treba o spremembi stanja obvestiti izvajalca. V Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sedaj veljavni Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je nadomestila pravilnik, je bilo uvedeno ločeno oblikovanje cen za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, predvsem iz razloga, da storitev dejansko plačujejo tisti uporabniki, ki jo tudi uporabljajo. Tisti, ki padavinske odpadne vode s streh ne odvajajo v javno kanalizacijo in jo npr. sami ponikajo, te storitve tudi ne plačujejo, kar je v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve«. Pred tem izvajalci javne službe teh stroškov niso ločevali in so bili vsi stroški odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode z javnih površin in streh vključeni v enotno ceno odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Tako v pravilniku kot sedaj veljavni uredbi je tudi določba, da dokler izvajalec javne službe ne vzpostavi ustrezne evidence streh, iz katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, cene za to storitev ne more oblikovati in zaračunavati. Priloga 2 k uredbi določa obvezen izpis postavk na računu za storitve javnih služb. Določa cene, ki morajo biti navedene na računu za storitve vsake javne službe. Za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo in storitve odvajanje in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je določeno kot sledi: oskrba s pitno vodo: omrežnina, vodarina, odvajanje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje: omrežnina, cena storitve, čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje: omrežnina, cena storitve, Na podlagi 112. člena Zakona o varstvu okolja je Vlada RS sprejela Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki podrobneje ureja področje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda. Z 11. členom uredbe o okoljski dajatvi je določeno, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode vsak uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in s tem povzroča obremenjevanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode. Kot uporabnik stavbe je v 9. točki 3. člena uredbe o okoljski dajatvi določena oseba, ki je lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda. Z 11. členom je določeno tudi, da za zavezanca za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda okoljsko dajatev izračunava, zaračunava in vplačuje izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (izvajalec javne službe) na območju nastajanja komunalne odpadne vode. V 12. členu uredbe o okoljski dajatvi je določeno, da je za posamezno stavbo osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode seštevek enot obremenitve na letni ravni. Letni seštevek enot obremenitve pa se izračuna kot količnik med celotno letno količino porabljene pitne vode v stavbi, izraženo v m3, in 50 m3. Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem, je letni seštevek enot obremenitve v stanovanjski stavbi enak številu stalno prijavljenih prebivalcev. Iz navedenega torej sledi, da se znesek okoljske dajatve prvenstveno izračunava na podlagi porabe vode, če se ta ugotavlja z merjenjem porabe iz sistema za oskrbo s pitno vodo. Pri tem uredba o okoljski dajatvi ne razlikuje med primeri, kjer je oskrba s pitno vodo urejena z javnim vodovodom, vaškim ali zasebnim vodovodom, ali na kakršen koli drug način. Izvajalec javne službe je torej dolžan upoštevati podatke o izmerjeni porabi vode, tudi če se z vodo oskrbujete iz lastnega vira. Podatke o izmerjeni porabi vode za izračun okoljske dajatve pa je skladno s prvim odstavkom 14. člena uredbe o okoljski dajatvi dolžan predložiti uporabnik stavbe, in sicer na poziv izvajalca javne službe. Okoljska dajatev se plačuje pri storitvah odvajanja komunalne odpadne vode in storitvah povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. V času od uveljavitve uredbe smo zaznali določene pomanjkljivosti uredbe, ki bi jih bilo treba proučiti in ustrezno popraviti. Zakon o varstvu okolja, ki je pravna podlaga za uredbo, področje cen komunalnih storitev zelo skopo ureja. Z uredbo pa določenih zakonskih vsebin ne moremo nadomestiti. Zato smo uvrstili spremembe in dopolnitve uredbe v program dela vlade za leto 2015. V postopek sprememb in dopolnitev bomo vključili vse deležnike in širšo javnost z namenom odprave pomanjkljivosti sedaj veljavne uredbe. V nadaljevanju bomo proučili tudi možnost zakonske dopolnitve, ki bodo bolj natančno uredile oblikovanje cen, sam postopek sprejemanja cen in upravičenost stroškov pri izvajanju storitev lokalnih javnih služb varstva okolja. Na ta način bo možna tudi širša razprava o rešitvah ki bodo sprejemljive za čim širši krog ljudi in deležnikov." 2015-07-29 2015-05-22 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6757 Družbeno koristno delo za prejemanje denarne socialne pomoči Spoštovani! Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, denarne socialne pomoči, za prejemanje do enega leta ni potrebno vračati. Predlagam, da tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, zaradi brezposelnosti in so psihofizično zdravi, za znesek, ki ga prejemajo opravljajo družbeno koristna dela. Pogosto namreč prihaja do zlorab, ki jih je težko ugotoviti. V primeru, da bi bilo za denarno socialno pomoč potrebno oddelati določeno število ur družbeno koristnih del, bi bilo zlorab manj. Tisti, ki pomoč zares potrebujejo, jim delo ne bi bilo odveč, saj bi tako pridobili dodatne delovne izkušnje in pripomogli k boljšemu skupnemu dobremu. Lep pozdrav. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6762.txt zzz zzz 4 6762 2015-06-20 5 2851 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Delo v splošno korist opredeljuje Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in je ob sedanji ureditvi alternativna kazenska sankcija za kazen zapora ali ukrep, s katerim se nadomesti plačilo globe, izrečene po Zakonu o prekrških. V redkih primerih je uporabljen tudi v postopkih poravnave ali odloženega pregona. Centri za socialno delo so pristojni za organizacijo in nadzor izvajanja ukrepa, samo delo v splošno korist pa se izvaja v različnih izvajalskih organizacijah (šole, vrtci, domovi za starejše, zavetišča za živali, Karitas, Rdeči križ, nevladne organizacije...). Delo v splošno korist je ukrep, ki državo stane. Na eni strani so to stroški kadra, na drugi pa stroški, ki nastanejo pri neposredni izvedbi ukrepa. Kader predstavljajo koordinatorji za nadomestno kazen pri CSD, strokovni delavci, ki na CSD pripravijo, organizirajo in nadzirajo izvrševanje ukrepa, na strani izvajalskih organizacij pa so to mentorji. Država napotenim osebam povrne stroške za prevoz na delo/z dela, stroške malice, zavarovanja in usposabljanja za varno opravljanje dela. V letu 2014 je bilo neposrednih stroškov 650.000 EUR. Število oseb, napotenih na izvajanje dela v splošno korist, narašča, na drugi strani pa je izvajalskih organizacij premalo, zato prihaja do čakalnih vrst. Izvajalske organizacije so v preteklih letih tudi navajale različne težave pri izvajanju ukrepa, in sicer kraje, poškodovanje stvari, nezanesljivost napotenih oseb (tudi alkoholizirana stanja...). Na osnovi navedenega na MDDSZ ocenjujemo, da trenutno nimamo ustreznih pogojev za napotitev prejemnikov denarne pomoči v obstoječ sistem izvajanja dela v splošno korist. Poleg tega pa je treba omeniti, da bi nastali tudi novi stroški, in sicer za delovanje komisije za ugotavljaje primernosti oseb za vključitev v delo v splošno korist (zdravstveno stanje in drugo). Glede na to, da država osebam vrača stroške za prevoz na delo/ z dela, malico, zavarovanje idr., ti po višini (lahko) presegajo višino denarne socialne pomoči. Tudi s tega vidika napotitev prejemnikov DSP v sistem izvajanja dela v splošno korist po sedanji ureditvi ne bi bila racionalna." 2015-07-29 2015-05-22 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/6762 Problematika koles z motorjem in skuterjev do 25km/h "Kolesa z motorjem, katerih največja hitrost ne presega 25 km/h, za vožnjo katerih ni potrebno vozniško dovoljenje, prav tako pa tudi ni potrebna njihova registracija, predstavljajo čedalje večjo nevarnost za šibkejše udeležence v prometu na eni strani ter oviro za hitrejše udeležence na drugi strani. Kolesa z motorjem in skuterje, ki ne presegajo hitrosti 25km/h vozijo predvsem mladi, saj za njihovo vožnjo ni potrebno vozniško dovoljenje. Ker gre za neizkušene in mladostno razposajene udeležence prometa, redno prihaja do nevarnih situacij, ki ogrožajo ostale udeležence v prometu. Zaradi tega predlagam: 1. Obvezno registracijo in zavarovanje tudi za to vrsto vozil. S tem bo uporabnikom dano jasno sporočilo, da v prometu niso anonimni (registrska tablica). Lažje bo tudi odkrivati in kaznovati kršitelje CPP in povzročitelje nesreč s pobegom. Obvezno zavarovanje bo odpravilo problem izterjave škode od (najpogosteje mladoletnih) povzročitevljev, kadar ti povzročijo škodo drugim udeležencem v prometu. 2. Obvezni tehnični pregled vsako leto. S tem se bo iz prometa izločilo vozila, ki so predelana tako, da presegajo homologirano hitrost 25km/h (odstranjene blokade). 3. Prepoved vožnje koles z motorjem in skuterjev, ki ne presegajo 25 km/h izven naselij oz. na cestah, kjer je najvišja dovoljena hitrost višja od 50 km/h. Počasna kolesa z motorjem in skuterji močno ovirajo promet na cestah. Ker jih je zaradi širine in vožnje daleč od desnega roba težje prehiteti kot kolesarje, so pogosto vzrok nevarnih prometnih situacij. Ker so tovrstna vozila namenjena premikanju po mestu, naj se prepove njihova uporaba izven naselij oz. na glavnih in regionalnih cestah. 4. Obvezno nošenje čelade (vsaj kolesarske) tudi na kolesih z motorjem in skuterjih do 25 km/h, če je voznik ali potnik mladoletna oseba. Na ta način se bo povečala varnost voznikov in potnikov na teh vozilih, hkrati pa bodo mladi dobili sporočilo, da upravljajo z nevarno stvarjo - posredno se bo povečalo zavedanje nevarnosti. 5. Za večjo varnost kolesarjev in pešcev predlagam tudi, da se vožnjo po površinah za kolesarje in pešce prepove vsem vozilom, razen tistim na človeški pogon. Električna kolesa naj bodo dovoljena, a le, če gre za izvedbo kolesa, kjer je elektromotor v vlogi pomagala, ne pa glavnega poganjala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6766.txt am-fm 15 6766 2015-06-24 16 10246 Nezadostna podpora 2015-05-26 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/6766 Ukrepi za zmanjšanje hrupa in emisij na območju severne ljubljanske obvoznice "Spoštovani minister in ministrski zbor!Stanovalci ob severni ljubljanski obvoznici, ki glede na svojo lokacijo in poselitev območja vpliva na kvaliteto življenja v strnjenih območjih Novih Jarš, BS3, Bežigrada in Dravelj, se soočamo z ignoranco upravitelja avtocestnega križa, konkretneje DARS-a, pa tudi MOL-a, ARSO in nenazadnje resornega ministrstva. Verjetno bi morali poznati rezultate meritev hrupa in onesnaženja, ki jih je izvedel ARSO, kot tudi rezultati meritev, ki jih je opravila MOL in ki presegajo dovoljeno količino hrupa že ob merjenju v nivoju tal (ne pa tudi v višini, kjer hrup neposredno in brez ovir dosega same stavbe), zato ne bomo izgubljali besed. Medtem ko se ukrepi za zmanjšanje negativnih učinkov na okolje in prebivalstvo ob avtocesti na celotnem območju RS rešujejo, država ignorira prebivalce glavnega mesta in pušča enega največjih problemov ob strani. Verjetno bi se zbudili šele, ko bi na podlagi kakšnega ukrepa Evropske komisije ""pokasirali"" kazen za nespoštovanje standardov in neprepoznavanje negativnih vplivov državne infrastrukture na okolje in prostor, ki ga ne more nihče zanikati. Ker pričakujemo, da bo odgovor podan v smislu, da za reševanje problematike ni finančnih sredstev (da so bila sredstva za, denimo gradnjo protihrupnih ovir že razdeljena - sprašujemo se, zakaj se na teh odsekih ni nič zgodilo in zakaj se odgovornost prelaga le na lokalno skupnost, ki ima očitno težave s komunikaciji z državo in obratno), predlagamo ukrepe, ki so enostavni, hitri in ki jih lahko v skladu z zakonodajo odredi sam resorni minister, in sicer: 1. prepoved tranzitnega prometa po severni ljubljanski obvoznici na odseku, ki poteka mimo ali skozi strnjena stanovanjska območja, kot so omenjena zgoraj, saj trenutno vozniki tovornih vozil ne upoštevajo že vzpostavljene prometne signalizacije in jo z vožnjo po odseku kršijo,2. omejitev hitrosti za vsa vozila na omenjenem odseku,3. priporočilo prometni policiji, da v primerih kršitev dosledno ukrepa. Prav tako predlagamo razmislek o tem, zakaj je tovorni promet lokalnih avtoprevoznikov po odsekih avtoceste, kjer ni vzpostavljeno plačilo cestnine za uporabo avtocest, lahko poteka brezplačno. Vozila, ki niso vključena v sistem vinjetnega plačila uporabe avtocest, vzpostavljajo neenakopraven položaj uporabnikov, predvsem napram voznikom/lastnikom osebnih vozil, ki te dele avtocest, prav tako kot lokalni avtoprevozniki, uporabljajo predvsem v smislu lokalnega prometa.Glede na to, da ste, gospod resorni minister, tako ažurno stopili nasproti reševanju vprašanja vinjetnega sistema in uporabe drugih cest na območju priobalnega pasu, kar smo lahko spremljali tudi preko medijev, in na ta način razumeli problematiko ter posledično ustrezno ukrepali, podobno pričakujemo tudi v zvezi s pobudo za izboljšanje kvalitete življenja ob območju severne ljubljanske obvoznice. Ki, mimogrede, v času načrtovanja in gradnje ni bila predvidena kot del avtocestnega križa, posledično v tem smislu niti ni bila grajena, si pa jo je državna družba dobesedno prilastila, brez kakršnih koli osnovnih pogojev za umestitev te infrastrukture v prostor na način, ki bi bil nenazadnje tudi v skladu z našo ustavno ureditvijo, ki določa spoštovanje pravic državljanov do čistega in zdravega okolja.Skupina prebivalcev tega območja, ki je tik pred tem da formalizira novo civilno iniciativo in vanjo aktivno vključi tudi medije, se veseli odziva in pričakuje, da boste čim prej pristopili k reševanju omenjene problematike. Predvsem pa upamo, da boste zmogli toliko korektne politične moči in se uprli lobijem, ki nenehno krojijo dnevno politiko na račun tistih davkoplačevalcev, ki njihovo ignoranco, samovoljo in moč občutijo kot resno grožnjo kvalitete življenja in temeljnih človekovih pravic." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6772.txt ATatjana 1 6772 2015-06-30 2 2463 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor 1.Kratka analiza veljavne ureditve Varstvo naravnega in življenjskega okolja urejata Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) in Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). Določbe prvega predpisa se uporabljajo za hrup, ki ga na posameznem območju osnovne namenske rabe prostora, občutljivem za hrup v okolju, povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom, medtem ko so v drugem določeni ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, zlasti v zvezi z določanjem izpostavljenosti hrupu s kartiranjem obremenjenosti poseljenih območij s hrupom. 2.Analiza predloga V predlogu 6774-171 so vsebovane pobude glede zmanjšanja obremenitve prebivalcev s hrupom zaradi prometa, ki se odvija po severni ljubljanski obvoznici in sicer tistih, ki živijo v strnjenih območjih Novih Jarš, BS3, Bežigrada in Dravelj. Zahtevajo prepoved tranzitnega prometa po severni ljubljanski obvoznici na odseku, ki poteka mimo ali skozi zgoraj navedena strnjena stanovanjska območja, nadalje omejitev hitrosti za vsa vozila in priporočilo prometni policiji, da v primerih kršitev ustrezno ukrepa. 3.Razlogi za primernost predloga za nadaljnjo obravnavo Na podlagi podatkov iz poročil o obratovalnem monitoringu hrupa, ki ga morajo izvajati upravljavci virov hrupa skladno z določili Uredbe o ocenjevanju in ocenjevanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04), je bila v letošnjem letu narejena II. faza strateških kart hrupa zaradi obratovanja pomembnih cest, pomembnih železniških prog ter za poselitveni območji Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor. Na osnovi rezultatov strateškega kartiranja za pomembne ceste oziroma Poročila o izvedbi obratovalnega monitoringa obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v upravljanju DARS d.d., januar 2014, je bilo ugotovljeno, da povzroča obratovanje hitre ceste oziroma cestnega odseka LJ(CELOVŠKA-KOSEZE) na severnem delu Mestne občine Ljubljana čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Zaradi navedenih dejstev je bila z namenom zmanjševanja hrupa na območju Mestne občine Ljubljana v okviru omenjenega poročila izdelana tudi Analiza učinkov omejevanja hitrosti in težkega tovornega prometa na zmanjšanje hrupa na predmetnem območju. Glede na to, da je severna ljubljanska obvoznica ob odseku 0090 (Celovška - Koseze) umeščena na območje z največjo gostoto poselitve, so bili v okviru študije predvideni različni scenariji, katerih skupni imenovalec je prepoved težkega tovornega prometa nad 7,5 t na omenjeni obvoznici ter omejitev hitrosti vožnje v nočnem času na severni in zahodni obvoznici na 80/80 km/h. Ocena je bila narejena na osnovi prometnih podatkov, ki so se nanašali na posamezna obdobja dneva za leto 2011, ob upoštevanju kategorije vozil, hitrostnih omejitev, vrste prometnega toka in lastnosti voziščne konstrukcije glede nagiba in obrabne plasti vozišča. Upoštevani so bili vsi elementi, ki vplivajo na razširjanje hrupa in sicer topološka razgibanost terena kot tudi absorpcijske lastnosti tal ter grajenih struktur z njihovimi lastnostmi ter prevladujoče meteorološke razmere. Na osnovi preveritve različnih scenarijev je bilo ugotovljeno, da bi imela prepoved tranzitnega težkega tovora na ljubljanski severni obvoznici, oziroma njegova preusmeritev na južno in vzhodno ljubljansko obvoznico ter omejitev hitrosti v nočnem času na 80km/h na severni in zahodni obvoznici, za posledico zmanjšanje ravni hrupa na severni in zahodni ljubljanski obvoznici in sicer bi se raven hrupa zmanjšala za cca 4 dBA v nočnem času, medtem ko bi izvedba ukrepa posledično pomenila višje obremenitve okolja s hrupom oziroma poslabšanje obstoječega stanja na južni in vzhodni obvoznici. V primeru, da bi realizirali vse zgoraj naštete ukrepe, bi z dodatno omejitvijo hitrosti na 100/80 km/h v nočnem času stanje na južni in vzhodni obvoznici izboljšali do te mere, da bi bilo primerljivo z izhodiščnim stanjem. Glede na to, da ocenjujemo, da je predlog sprejemljiv za nadaljnjo obravnavo, namerava Ministrstvo za okolje in prostor pri pripravi Operativnega programa varstva pred hrupom za poselitveno območje Mestne občine Ljubljana oziroma pri njegovi realizaciji upoštevati predlagane rešitve z namenom, da se izboljša kvaliteta bivanja prebivalcev, ki so vsak dan bolj obremenjeni zaradi emisij hrupa prometa. Pojasnilo glede realizacije predloga (29.6.2018) Republika Slovenija je kot članica EU obvezana k izpolnjevanju Direktive 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (v nadaljevanju: Direktiva), ki narekuje državam članicam, da v rednih ciklusih izdelajo strateške karte hrupa, o njih obveščajo javnost, poročajo Evropski komisiji in na njihovi osnovi izdelajo in izvajajo akcijske načrte varstva pred hrupom (oz. operativne programe varstva pred hrupom). Marca 2018 je Vlada RS sprejela Operativni program varstva pred hrupom (OPH) z namenom, da se z vidika obremenjevanja okolja z okoljskim hrupom izboljša kakovost življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini s prometom najbolj obremenjenih železniških prog in cest. OPH obravnava območja v bližini železniških prog z več kot 30 000 prevozov vlakov na leto, v bližini avtocest in hitrih cest ter glavnih in regionalnih cest z več kot tri milijone prevozov vozil na leto ter poselitveni območji z več kot 100 000 prebivalci – to sta poselitveno območje Mestne občine Ljubljana in poselitveno območje urbanistične zasnove mesta Maribor. V OPH so za zgoraj navedena območja predstavljeni rezultati (zadnjega) strateškega kartiranja hrupa, ki so jih sicer pristojni upravljavci dolžni izdelati v rednih petletnih obdobjih. Podlaga za ugotavljanje obstoječega stanja obremenjenosti s hrupom in načrtovanje ukrepov v trenutno veljavnem OPH so strateške karte izdelane v letih 2013 in 2014. Na podlagi ocene obremenjenosti prebivalcev, stanovanj in stavb so v OPH določeni tudi ukrepi za zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev in površin s hrupom. V OPH je poglavje 4 namenjeno izključno ugotavljanju stanja in načrtovanju ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti s hrupom za območje Mestne občine Ljubljana. Skupna dolžina vseh obravnavanih cest na območju mesta Ljubljana je 353 km. Za namen ocenjevanja obremenitve s hrupom je bilo v strateško karto hrupa vključenih 71 km omrežja avtocest in hitrih cest, v upravljanju DARS, d. d., 72 km cest glavnih in regionalnih državnih cest, v upravljanju DRSI in 234 km lokalnih cest v upravljanju Mestne občine Ljubljana. Rezultati strateških kart hrupa so pokazali, da živi na območju Mestne občine Ljubljana 42 250 prebivalcev, ki so zaradi cestnega prometa v obdobju celega dne (kazalec Ldvn) izpostavljeni obremenitvi s hrupom nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa, oz. 36 500 prebivalcev, ki so izpostavljeni obremenitvi s hrupom nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa v obdobju noči (kazalec Lnoč). Celovitega in izključno v varstvo pred hrupom usmerjenega programa ukrepov na območju mesta Ljubljana v preteklosti ni bilo. Ne glede na to so posamezni upravljavci virov hrupa na območju mesta izvedli več ukrepov, ki so posredno ali neposredno vplivali na obremenitev s hrupom. V nadaljevanju povzemamo ukrepe, ki se nanašajo izključno na omrežje avtocest in hitrih cest, v upravljanju DARS d.d., vsebina o ostalih ukrepih v pristojnosti Mestne občine Ljubljana in drugih upravljavcev je na voljo v OPH, v podpoglavju 4.5. Izvedeni ukrepi varstva pred hrupom. DARS, d. d., na območju mesta Ljubljana upravlja 18 cestnih odsekov. Na vseh odsekih skupaj je bilo postavljenih 61 protihrupnih ograj v dolžini 17 km, 39 zemeljskih nasipov v dolžini 9,5 km in približno 20 km betonskih varnostnih ograj. Na 26 stanovanjskih objektih ob navedenem cestnem omrežju pa je bila izvedena tudi pasivna zaščita; v največjem obsegu na odseku Zadobrova–Zaloška. Na obravnavanem omrežju avtocest in hitrih cest znotraj mesta Ljubljana so bili v obdobju po izdelavi strateške karte hrupa, v letih od 2013 do 2018, izvedeni tudi naslednji protihrupni ukrepi: na odseku HC-H3 0089/0689- Ljubljana (Dunajska–Celovška), na severni obvoznici, so bili izvedeni zamenjava, povišanje in podaljšanje protihrupne ograje; na celotni severni obvoznici pa tudi prepoved tranzitnega prometa težkih tovornih vozil v nočnem času (22:00–6:00). Ti ukrepi niso bili vključeni v model računanja obremenjenosti s hrupom, zato njihovi učinki ne vplivajo na predstavljeno oceno obremenjenosti prebivalcev. Pojasnjujemo, da so upravljavci virov hrupa trenutno v fazi izdelave obratovalnega monitoringa hrupa na podlagi referenčnih prometnih podatkov za leto 2016. Ministrstvo bo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za zdravje ter upravo Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor začelo z revizijo OPH, med drugim: ocene obremenjenosti prebivalcev in površin s hrupom, identifikacije preobremenjenih območij in predvidenih ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, ko upravljavci virov hrupa izpolnijo svoje obveznosti in predložijo poročila o obratovalnem monitoringu hrupa, na podlagi katerih ministrstvo izdela strateške karte hrupa in so izhodišče za revidiranje OPH. Menimo, da je predlog upoštevan z že izvedenimi ukrepi omejevanja prometa, izgradnjo protihrupnih ograj, ter z načrtovano revizijo Operativnega programa varstva pred hrupom iz prejšnjega odstavka." 2015-07-29 2015-06-01 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/6772 Moznost izbire cenejsega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ne vkljucuje zobozdravniskih sto "Ker so caklane vrste v javnem zobozdravstvu kar dolge in je tudi dokaj tezko dobiti zobozdrvnika s koncesijo in krajsimi cakalnimi vrstami, se nekateri moramo zateci k zasebnim zobozdravnikom in placati storitev sami. Zato predlagam, da bi lahko imeli moznost izbire cenejsega dopolnilnega zdravstva, ki ne bi vkljucevalo zobozdravstvenih storitev. Osnovno zdravstveno zavarovanje pa bi se vedno vkljucevalo nujne zobozdravstvene primere." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6773.txt lostSoul 5 6773 2015-06-30 21 2888 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po svoji naravi in opredelitvah iz prve točke 61. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 − uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C in 111/13 – ZMEPIZ-1) ""krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom tega zakona in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje, oziroma del te razlike, ko se doplačilo nanaša na pravico do zdravil z najvišjo priznano vrednostjo in medicinskih pripomočkov"". Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je torej izključno vezano na doplačevanje vrednosti zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V slednjem so v določenem deležu krite tudi zobozdravstvene storitve, zato v trenutni obliki ni možno oblikovati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki tega ne bi vključevalo. Ministrstvo za zdravje trenutno izvaja podrobno analizo zdravstvenega sistema, pri čemer je predmet analize tudi področje obseg pravic, ki so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi omenjene analize bo znano, ali so možnosti za umik določenih zdravstvenih storitev iz košarice pravic, predvsem tistih, ki dolgoročno ne prispevajo k boljšemu zdravju prebivalstva. Če mednje sodi tudi zobozdravstvo, bodo pokazali z zaključki analize. Takrat bo priložnost, da se razmisli o spremembi obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na prej omenjeni način. Če bo izločeno tudi zobozdravstvo (za odrasle), se lahko oblikujejo komercialna zdravstvena zavarovanja za te pravice." 2015-07-30 2015-06-01 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/6773 spodbujanje slovenskih proizvodov "predlagam znizanje davka na izkljucno v Sloveniji narejene izdelke. S tem bi spodbudili slovenske izdelke, ki bi tako bili konkurencni predvsem na slovenskem trgu, kjer trenutno prevladuje uvoz. Prav tako bi to povecalo prihodek znotraj Slovenije. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6783.txt predlogi123 6 6783 2015-07-07 12 1946 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi s prispelo pobudo, v kateri se predlaga, da bi se uvedlo znižanje davka na izključno v Sloveniji narejene izdelke, ki bi bili tako konkurenčni predvsem na slovenskem trgu, kjer trenutno prevladuje uvoz, ter bi tako povečali prihodek znotraj Slovenije, v nadaljevanju z vidika davčnega sistema, za katerega je pristojno Ministrstvo za finance, posredujemo naslednji odgovor Z vidika delovanja sistema DDV je potrebno predvsem upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga in storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu. Cene blaga in storitev se predvsem oblikujejo na podlagi ponudbe in pOVpraševanja, kot tudi na podlagi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določeno blago oziroma storitev zato posledično ne pomeni nujno tudi znižanja cene Ie-tega. V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur.l. RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13-ZlPRS1314-A, 101I13-ZIPRS1415, in 86/14, v nadaljevanju ZDDV-1) je v Sloveniji uveljavljena splošna stopnja DDV v višini 22% in nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV, ki se uporablja za dobave blaga in storitev, navedene v Prilogi ! k ZDDV-1. Uporaba različnih stopenj DDV, ki bi se v primeru dobav izdelkov uporabljale v odvisnosti od njihovega izvora, bi bila v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminatornosti, ki ga je potrebno upoštevati pri oblikovanju slovenskega sistema DDV, ki je usklajen tudi z zakonodajo DDV na področju Evropske Unije. To načelo zahteva, da se enakovrstno blago oziroma storitve v sistemu DDV obravnavajo enako, ne glede na to, ali so proizvedene na domačem davčnem območju, uvožene iz tretje države ali pridobljene iz druge države članice Evropske unije. Načelo nediskriminatornosti prepoveduje, da bi bila enakovrstno blago ali storitev različno obravnavana, glede na to, kdo je kupec oziroma proizvajalec. Najboljši izraz delovanja tega načela je prav uporaba davčnih stopenj. Potrebno je namreč zagotoviti uporabo določene davčne stopnje (tako splošne kot tudi nižje davčne stopnje) za vse enakovrstne izdelke in storitve. Glede na navedeno pobude za uvedbo znižane stopnje DDV za izključno v Sloveniji narejene izdelke ni mogoče podpreti." 2015-07-29 2015-06-08 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/6783 Dokazila o stopnji izobrazbe študentskega dela za redno zaposlitev "Spoštovani! Sem študentka z delovnimi izkušnjami preko študentskih napotnic pri različnih delodajalcih. Že dalj časa iščem redno zaposlitev in se prijavljam na zaposlitvene oglase, kjer ocenjujem, da izpolnjujem predpisane pogoje. V večini primerov se zgodi, da delodajalci v razpisih zahtevajo dopolnitve vlog z dokazilom o zahtevani stopnji izobrazbe za vsako študentsko delo, ki sem ga opravljala (teh je precej)Če tega ne storim je vloga za delo nepopolna in ni ustrezna za nadaljnjo obravnavo. Količino (trajanje) delovnih izkušenj je mogoče dokazovati z izpisom izdanih napotnic oziroma pridobljenih delovnih izkušenj od študentskih servisov (npr. e-študentski servis ima urejeno aplikacijo Moje izkušnje). NI pa mogoče dokazovati stopnje izobrazbe, ki je potrebna za določeno delo, če ti tega potrdila ne izda sam delodajalec. Naj opomnim, delodajalci študentskih del niso pravno zavezani izdajati kakršnakoli potrdila o zahtevani stopnji izobrazbe za delo, ki sem ga opravljala, ker Zakon o delovnih razmerjih v 78. členu določa, da je delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi na zahtevo delavca dolžan vrniti delavcu (redna zaposlitev) vse njegove dokumente ter mu izdati tudi potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal, vendar pa ta zakon ne ureja pravic študentov. Torej ne obstaja pravne podlage za izdajo takšnega potrdila niti ni formalnega obrazca s katerim bi dokazovala stopnjo izobrazbe za študentsko delo. Poleg tega pa so nekatera podjetja pri katerih sem delala šla v stečaj. ZDR-1, ki določa pogoje zaposlitve, med drugim ureja tudi delovne izkušnje. Delovne izkušnje oziroma vrsto in raven izobrazbe in na kakšen način bo kandidat za zaposlitev dokazoval izpolnitev teh posebnih pogojev pa je stvar in presoja tistega, ki je tak pogoj določil. Iz tega izhaja, da smo študenti s študentskimi delovnimi izkušnjami že v izhodiščni točki v neenakopravnem položaju proti ostalim kandidatom, ki so bili redno zaposleni in njihovemu delodajalcu ZDR v 78. členu nalaga izdajo potrdila o vrsti dela. Delovne izkušnje imam, ki pa jih ne morem dokazati, ker to področje ni pravno urejeno. Vladi predlagam, da spremeni oziroma sprejme zakonodajo ki bi študentom omogočila enakovreden izhodiščni položaj pri iskanju zaposlitve nasproti ostalim, ki so že imeli redne delovne izkušnje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6788.txt S.P. 5 6788 2015-07-11 3 3546 Nezadostna podpora 2015-06-12 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/6788 Izogibanje zaporni kazni in obravnavam na sodišču Predlagam da se spremenijo zakoni o obravnavah na sodišču in o prestajanju zaporne kazni.Kot prvo se mi zdi neumno da nekoga ni na sodišče in se obravnave prelagajo ker noče sprejeti-dvigniti priporočenega pisma.Smiselno se mi zdi,da se osebo obvesti po navadni ali elektronski pošti kdaj bo obravnava in ga,če ne gre drugače,prisilno privedejo na sodišče.Še večji nesmisel pa je,da lahko nekdo ki ima dovolj pod palcem,v nedogled pošilja prošnje za odlog prestajanja kazni. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6807.txt andra 1 6807 2015-07-22 8 2029 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma želimo poudariti, da Ministrstvo za pravosodje ne more podati takšne razlage predpisa iz svoje pristojnosti, ki bi pravno zavezovala druge državne organe ali celo sodišča. Ministrstvo za pravosodje torej v nadaljevanju podaja zgolj neobvezna pojasnila. Iz prvega predloga (glede izogibanja glavnim obravnavam) je moč sklepati, da se nanaša predvsem na obdolženca, saj ima slednji »interes« za izogibanje glavnim obravnavam. Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odločba US, 64/16 – odločba US, 65/16 – odločba US in 66/17; v nadaljnjem besedilu: ZKP) ločuje med pisanji, ki jih je treba vročiti osebno in ostalimi pisanji. Nekoliko poenostavljeno v prvo skupino spadajo najpomembnejša pisanja (npr. vabilo na glavno obravnavo; če obdolženec nima zagovornika, pa tudi obtožni akt, sodba, odločbe, od katerih teče od vročitve rok za pritožbo itd.; 120. člen ZKP). Takšno pisanje se obdolžencu vroči neposredno. Če ga ni, vročevalec poizve, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri doma ali na delovnem mestu, da bo pisanje sprejel. To sporočilo pusti npr. pri odraslih družinskih članih - če se vroča doma, ali pri osebi, ki je na delovnem mestu pooblaščena za sprejem pošte – če se vroča na delovnem mestu. Oboji so pisanje dolžni prevzeti. Če vročevalec tudi potem ne najde naslovnika, pisanje lahko vroči odraslim družinskih članom ali osebi, ki je na delovnem mestu pooblaščena za sprejem pošte. Oboji so pisanje dolžni sprejeti.( ZKP predvideva, da se vročitev lahko opravi tudi npr. sosedu ali sodelavcu, ki je pisanje pripravljen sprejeti. Enako velja glede prej omenjenega obvestila o tem, kje in kdaj naj se naslovnik nahaja, da mu bo pisanje vročeno.) S tem se šteje, da je vročitev opravljena. ZKP poleg tega predvideva cel spekter različnih ukrepov, ki se lahko uporabijo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. To so: vabilo, privedba, obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča, prepoved približanja določenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, varščina, hišni pripor in pripor. Pri izbiri ukrepa mora sodišče upoštevati tudi načelo sorazmernosti, hkrati mora po uradni dolžnosti paziti, ali še obstojijo pogoji za njegovo uporabo (192. člen ZKP). Tako za privedbo obdolženca velja, da jo lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila ali sodbe, s katero mu je bila izrečena zaporna kazen, iz okoliščin pa je očitno, da se obdolženec vročitvi izmika po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni (prvi odstavek 194. člena ZKP). Glede na navedeno štejemo, da je predlog v delu, ki se nanaša na prisilno privedbo, že ustrezno uveljavljen. V zvezi z obveščanjem po navadni pošti oziroma po elektronski poti (kar je navedeno v predlogu) je treba upoštevati, kakšni so morebitni rezultati kazenskega postopka. V primeru obsodbe namreč obdolženec utrpi zelo hude posledice (lahko ga npr. doleti večletna kazen zapora). Glede na navedeno je treba po eni strani zagotoviti, da se obdolženec dejansko lahko seznani s procesnim gradivom, kar je predpostavka za pripravo uspešne obrambe oziroma nenazadnje njegova ustavna in konvencijska pravica, po drugi strani pa preprečiti, da se samemu postopku neupravičeno izogiba. Zaradi instančnosti sodnega odločanja je treba zagotoviti tudi, da morebitna obsodilna sodba lahko prestane morebitne pritožbe in druga pravna sredstva. Zato mora biti vročitev opravljena na način, ki omogoča naknadno preverjanje. Kolikor se nekomu pisanje vroči z navadno pošto ali pa po elektronski pošti na »navaden« elektronski naslov, tega ni mogoče zagotoviti.(ZKP sicer dopušča tudi elektronsko vročanje, vendar po varni elektronski poti in v varne elektronske predale (kar je mogoče zagotoviti med »profesionalnimi« udeleženci kazenskega postopka, obdolženca pa seveda ni mogoče prisiliti, da si odpre takšen predal).) V skladu z zapisanim ocenjujemo, da je veljavna ureditev, kot je opisana zgoraj, v tem delu ustrezna. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) odlog izvršitve kazni zapora ureja v 24. členu. Prvi odstavek omenjenega člena določa, da se sme obsojencu, ki je na prostosti, na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora iz devetih, taksativno določenih razlogov. Ti razlogi so: (1) če obsojenec ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja, (2) če v obsojenčevi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna njegova pomoč, (3) če je odložitev potrebna, da bi obsojenec lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna ali kakšna druga nesreča, pa v njegovi družini ni za delo sposobnih drugih sposobnih članov, (4) če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil, (5) če mora obsojenec končati šolo ali opraviti izpit, za katerega se je pripravljal, (6) če mora poskrbeti za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine (o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina), (7) če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolnih partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora, (8) če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama poskrbi zanj in (9) če je obsojencu potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center. ZIKS-1 v drugem odstavku trajanje odloga izvršitve kazni zapora tudi časovno omejuje. V primeru bolnišničnega zdravljenja se lahko izvršitev kazni odloži, dokler traja bolnišnično zdravljenje. V primerih iz druge, tretje, četrte in šeste točke se lahko izvršitev kazni odloži največ za tri mesece, v primerih iz pete in sedme točke največ za šest mesecev, v primerih iz osme točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz devete točke pa največ za dve leti. ZIKS-1 pa v 25. členu omejuje tudi čas, v katerem lahko obsojenec vloži prošnjo za odložitev izvrševanja kazni zapora, saj določa, da jo je potrebno vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastanejo razlogi za odložitev po prvi do tretji točki prvega odstavka 24. člena pozneje, pa lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni. Iz navedenega jasno izhaja, da je razumevanje predlagatelja, da lahko premožnejše osebe v nedogled pošiljajo prošnje za odlog prestajanja kazni zapora, napačno. Prvič zato, ker vlaganje prošenj za odlog izvršitve kazenskih sankcij ni pogojeno s premoženjskim statusom obsojenca (prošnjo za odlog izvršitve kazni lahko vloži vsak obsojenec, uspešen pa bo pri tem tisti, pri katerem je podan eden izmed taksativno naštetih razlogov za odložitev prestajanja kazni, naštetih v zakonu) in drugič zato, ker zakon omejuje tako trajanje odloga izvrševanja kazni zapora kot tudi čas, v katerem se lahko prošnja poda. Na podlagi navedenega Ministrstvo za pravosodje ugotavlja, da je posredovan predlog neutemeljen oziroma, da je veljavna ureditev ustrezna." 2018-01-22 2015-06-23 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/6807 Davek na cigarete in alkohol naj gre v zdravstveno blagajno Predlagam, da davek od cigaret in alkohola gre v zdravstveno blagajno, ali pa vsaj od cigaret in se bo blagajna kar lepo napolnila. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/689.txt Bojč33 1 689 2010-05-29 5 1862 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V Sloveniji je v veljavi načelo integralnosti državnega proračuna, ki izhaja iz same Ustave RS ter Zakona o javnih financah in po katerem morajo biti vsi prihodki in izdatki države za financiranje javne porabe zajeti v proračunu. Obenem se v zadnjih letih denar iz državnega proračuna razdeljuje po posameznih programih, kar v teoriji pomeni, da mora resorno pristojno ministrstvo (npr. Ministrstvo za zdravje) v naprej pripraviti konkreten program varovanja javnega zdravja (v povezavi s preprečevanjem kajenja ali prekomernega uživanja alkohola), nato pa dobi za to potrebna javna sredstva. Možnosti torej obstajajo, vendar zaradi omenjenega proračunskega načela pot ni prav taka kot jo predlagate. Odziv Ministrstva za zdravje V skladu z odgovorom, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, pojasnjujemo, da je v Sloveniji v veljavi načelo integralnosti državnega proračuna, ki izhaja iz Ustave RS ter Zakona o javnih financah in po katerem morajo biti vsi prihodki in izdatki države za financiranje javne porabe zajeti v proračunu. Denar iz državnega proračuna se razdeljuje po posameznih programih. Ministrstvo za zdravje vsako leto pripravi program varovanja zdravja in zdravstvene vzgoje, na podlagi katerega prejme določena sredstva za izvajanje preventivnih dejavnosti na področju javnega zdravja. Na ministrstvu za zdravje si bomo še naprej prizadevali, da bomo v okviru državnega proračuna pridobili čimveč sredstev za financiranje področja javnega zdravja. Kot priložnost za povečevanje prihodkov države vidimo nadaljnje povečevanje davkov na tobačne izdelke in alkohol, kar bo posredno prispevalo tudi k povečanju sredstev namenjenih za področje preventivne v zdravstvu." 2010-06-30 2010-04-29 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/689 Ekološka taksa "Predlagam da se uvede ekološko takso za ves tranziten promet skozi Slovenijo. Zato ker je Slovenija veliki večini tako tovornega kot osebnega prometa po naših cestah zgolj bližnica do cilja od Avstrije do Italije,Hrvaške,Madžarske in obratno,edino kar pustijo pri nas je onesnažen zrak,uničene ceste,prometne zastoje in smeti ob cestah. Predlagam da se uvede-plača ekološka taksa takoj ob vsakem vstopu v Slovenijo,če so zgolj namenjeni skozi Slovenijo,. Pa naj še nam pustijo kaj denarja v državni malhi poleg smeti,uničenih cest in onesnaženega zraka Za motorje 2 evra za osebna vozila 5 evrov za kombije 10 evrov in za avtobuse in tovorna vozila 15 evrov ekološke takse. Ves tako zbrani denar bi morali nameniti izključno in samo za obnovo in razvoj vseh slovenskih cest zlasti državnih in regionalnih ki so že marsikje takšne kot švicarski sir. www.rtvslo.si/slovenija/na-cestah-se-vedno-zastoji-ceprav-se-promet-po..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6895.txt Izbrisan Uporabnik 12672 4 6895 2015-09-02 11 1606 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo se zahvaljuje za pobudo, ki je sicer koristna, vendar pa je v praksi žal praktično neizvedljiva iz naslednjih razlogov. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zelo omejena glede sprejemanja posameznih nacionalnih ukrepov, kar bi bil v predlaganem primeru ukrep uvedbe ekološke takse za ves tranziten promet skozi Slovenijo. Navajamo, da je bila pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo pri nas že predpisana takoimenovana “cestna taksa”, ki je pa bila po pristopu v Evropsko unijo umaknjena. Eno od najpomembnejših načel Evopske unije je namreč prost pretok blaga in storitev. Upoštevati je potrebno tudi načelo nediskriminatornosti, saj Slovenija ne sme predpisovati dodatnih ukrepov, ki bi veljale le za druge države. V primeru, ki ga navajate, bi namreč ukrep ekološke takse večinoma veljal za tuja prevozna podjetja, ki prečkajo Slovenijo v tranzitu. S tem bi uvedli ukrep, ki bi posegel v načelo prostega pretoka blaga in storitev in bi to lahko privedlo tudi do tožb zoper Slovenije Evropski uniji, za kar bi naša država lahko v končni fazi tudi finančno odgovarjala." 2015-09-25 2015-08-04 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/6895 vgraditev senčil in klimatskih naprav v bolnišnicah in zdravstvenih domovih Predlagam sprejem posebne vladne uredbe, ki bi iz sredstev proračunske rezerve zagotovili instalacijo klimatskih naprav in senčil v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, najbrž sledijo tudi domovi za ostarele in vrtci. Stanje ponekod je nevzdržno. V prenaseljenih bolniških sobah se kuha po 5, 6 in več bolnikov. Bolnikom v čakalnicah ni dosti bolje, pa tudi osebju v ambulantah. Odlok naj prepove instalacijo klimatskih naprav v zaporih in begunskih centrih, dokler s klimatsko napravo ne bo opremljena zadnja bolnišnica. Nedavno sem zasledil, da s klimatskimi napravami opremljajo center za begunce. Halo, prihajajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda, njih pri 30 stopinjah zebe. Da bolniki trpijo v vročini, hkrati pa se zaporniki lepo hladijo v zaporih, je pa moralna sprevrženost najvišje kategorije. Zapor bi moral biti kazen, ne pa uživanje v brezplačnih luksuznih počitnicah, kjer dnevna oskrba stane več kot v najboljših hotelih. ni čudno, da so nekateri tujci že izrazili željo, da bi kazen prestajali pri nas. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6904.txt znalček 1 6904 2015-09-04 3 2390 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ministrstvo za zdravje zaradi omejenosti proračunskih sredstev prednostno izvaja investicije v novogradnje in obnove obstoječih objektov javnih zdravstvenih zavodov. V sklopu teh del so upoštevane vse najsodobnejše smernice glede vgradnje senčil in klimatskih naprav. Prav tako je Ministrstvo za zdravje znotraj projekta energetskih sanacij izvajalo sanacije sistemov klim, prezračevanja, sistemov hlajenja in senčil v javnih zdravstvenih zavodih, ki so se prijavili na ta projekt. Investicijsko vzdrževanje bolnišnic in zdravstvenih domov, kar po namenu vključuje tudi vgraditev senčil in klimatskih naprav, sicer izvajajo in financirajo javni zdravstveni zavodi sami s sredstvi, ki jih prejmejo preko cene zdravstvenih storitev za ta namen." 2015-10-06 2015-08-06 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/6904 Samodejni vpis v seznam nezaposlenih oseb "Glede na to, da deluje sistem samodejne odjave (izbrisa) nezaposlenih oseb iz evidence Zavoda za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) v primeru zaposlitve le-teh oseb predlagam, da se tudi v primeru prenehanja zaposlitve (na kakršen koli način) vzpostavi avtomatski vpis le-teh oseb v seznam nezaposlenih oseb. In to na dan odjave iz ZZZS/ZPIZ - se pravi na dan prenehanja zaposlitve. Na novo nezaposlena oseba bi morala nato prejeti povabilo na razgovor na pristojnem Zavodu, VKLJUČNO z obrazložitvijo vseh pravic in dolžnost, ki ji pripadajo in jih je dolžna upoštevati. Samo in izključno v primeru, da se dotična oseba (večkrat) ne odzove na povabilo, ali ne predloži ustreznega opravičila, se lahko to osebo izbriše iz evidence nezaposlenih oseb. Izkušnje so namreč pokazale, da se osebam, ki se prijavijo na Zavod objasni samo dolžnosti do Zavoda, CSD, države ipd, ne obrazloži pa se jim pravic, ki jih imajo in jih mora spoštovati država in/ali zavarovalnica (npr nadomestilo za primer brezposelnosti). Skratka; če deluje sistem samodejne izvršbe s strani FURS-a za zapadle dolgove samostojnih podjetnikov ter celo izvršbe na prihodke nekdaj zaposlenih v primeru stečaja določenih podjetij zaradi neplačanih prispevkov, bi lahko deloval tudi sistem samodejnega dodeljevanja nadomestila za brezposelnost ljudem, ki so plačevali prispevke za to zavarovanje (!!) v času zaposlitve in to v trajanju in znesku, ki jim pripada po izračunu. Predlog podajam tudi zato, ker Statistični urad RS enači brezposelne osebe s tistimi, ki so prijavljeni na Zavodu kot brezposelni, ne pa z dejansko brezposelnimi osebami." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6919.txt Jaka Zupančič 0 6919 2015-09-08 2 3058 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Analiza obstoječega stanja 1. STATUS BREZPOSELNOSTI IN PRIJAVA V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB V skladu z določbo 10. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14-ZPDZC-1 in 47/15-ZZSDT) se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje le oseba, ki se prijavi pri Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer v evidenco brezposelnih oseb. 8. člen ZUTD v prvem odstavku določa, da se za brezposelno osebo po tem zakonu šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter: ni v delovnem razmerju; ni samozaposlen; ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter - zavodu; - ni kmet; - ni upokojenec; - nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se po tem zakonu štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije in ima prost dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo. Nadalje se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se izobražuje ob delu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja in z namenom aktivno iskati drugo zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, dokler izpolnjuje vse obveznosti brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb. Na podlagi 2 člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Uradni list RS, št. 106/10 in 10/14; v nadaljevanju: pravilnik) zavod prične voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb na podlagi njene prijave, preneha pa jo voditi v navedeni evidenci brezposelnih oseb na podlagi njene odjave ali po uradni dolžnosti. 4. člen pravilnika nadalje določa, da se oseba, ki je vložila prijavo v evidenco brezposelnih oseb in izpolnjuje zakonske pogoje za prijavo, prične voditi v evidenci brezposelnih oseb in pridobi status brezposelne osebe. V skladu z 9. členom pravilnika se lahko v evidenco brezposelnih oseb vpišejo in se v njej vodijo samo osebe, ki so se prijavile pri zavodu z izpolnitvijo obrazca »Prijava v evidenco brezposelnih oseb (obr. BO/1)«; v nadaljnjem besedilu: obrazec prijave), ki je objavljen na spletni strani zavoda in vključen v e-storitve zavoda ter izpolnjujejo ostale pogoje za pridobitev statusa brezposelne osebe, določene v zakonu; za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vpis in vodenje v evidenci brezposelnih oseb, določenih v zakonu, zavod pridobiva podatke iz uradnih evidenc in po potrebi tudi od stranke. 10. člen pravilnika nadalje določa način prijave v evidenco brezposelnih oseb, in sicer z izpolnitvijo in lastnoročnim podpisom obrazca prijave s strani osebe neposredno pri uradni osebi zavoda; za dan prijave se šteje dan izpolnitve in lastnoročnega podpisa obrazca prijave. Oseba lahko izpolnjen in lastnoročno podpisan obrazec prijave zavodu posreduje tudi po pošti; v tem primeru se za dan prijave šteje dan, ko zavod prejme obrazec prijave, v primeru, da ga oseba odda priporočeno, pa se za dan prijave šteje dan oddaje pošiljke na pošto. Oseba se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb tudi preko e-storitev zavoda z elektronsko prijavo v skladu s pogoji in na način, predpisan v splošnem aktu iz drugega odstavka 127. člena ZUTD; za dan prijave se šteje dan, ko je obrazec prijave prejel informacijski sistem za prijavo v evidenco. Na podlagi 11. člena pravilnika lahko oseba za prijavo v evidenco brezposelnih oseb določi pooblaščenca, ki ima lahko splošno pooblastilo ali posebno pooblastilo za posamezna dejanja v postopku prijave (v primeru dvoma v pristnost pooblastila se lahko s sklepom zahteva upravna overitev lastnoročnega podpisa pooblastitelja). V skladu z 12. členom pravilnika so za prijavo obvezni naslednji dokumenti: izpolnjen in lastnoročno podpisan obrazec prijave in javna listina za dokazovanje istovetnosti osebe (v nadaljnjem besedilu: osebni dokument s sliko), ki se predloži na vpogled, razen v primeru elektronske prijave s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Na podlagi 13. člena pravilnika lahko zavod, kadar podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, ob prijavi zaradi pridobitve podatkov o delovni in zavarovalni dobi ter izobrazbi od osebe zahteva tudi predložitev: delovne knjižice, če je bila osebi izdana, spričevala ali diplome o pridobljeni izobrazbi, Če oseba uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, mora ob prijavi predložiti še pogodbo o zaposlitvi za določen čas ali odpoved pogodbe o zaposlitvi ali drugo listino, iz katere je razviden razlog prenehanja pogodbe. 14. člen pravilnika določa, da zavod prične voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem prijave na zavodu. S tem dnem se začnejo voditi v evidenci brezposelnih oseb tudi osebe, ki so na zahtevo zavoda v roku dopolnile manjkajočo dokumentacijo. V skladu z 19. členom pravilnika odjava iz evidence brezposelnih oseb poteka na enak način kot prijava, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 10. in 14. člena tega pravilnika. Nadalje 129. člen ZUTD določa razloge za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, in sicer v primerih, ko: oseba ni več brezposelna po določbah tega zakona; se oseba sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v programe APZ; oseba odkloni vključitev v program APZ ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ; oseba odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve; oseba ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe ali statusa osebe, vključene v program APZ; je po predpisanem postopku ugotovljen obstoj razloga, zaradi katerega oseba začasno ni zaposljiva; pripor traja več kot šest mesecev ali če nastopi prestajanje zaporne kazni v trajanju šest mesecev ali več; pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno; oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom; oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta skladno s šestim odstavkom 113. člena tega zakona. V skladu z 20. členom pravilnika zavod preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb na podlagi razlogov iz 129. člena zakona, in sicer v primerih iz: (a) prve alineje – z dnem nastanka razloga za prenehanje vodenja v evidenci, ki se ugotovi z vpogledom v uradne evidence, če se oseba ni sama odjavila pred tem dnem; (b) druge alineje – z dnem odjave; (c) tretje, četrte, pete in devete alineje – z dnem dokončnosti odločbe organa prve stopnje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb; (č) šeste alineje – z dnem, ko se na podlagi zaposlitvenega načrta ugotovi, da je postala začasno nezaposljiva; (d) sedme alineje – z dnem poteka šestih mesecev od uvedbe pripora ali z dnem nastopa prestajanja zaporne kazni; (e) osme alineje – z dnem, ko je po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, vzpostavljena zakonska domneva o sklenjenem delovnem razmerju za nedoločen čas ali ko zavod prejme obvestilo o pravnomočnosti odločbe o delu na črno; (f) desete alineje – z dnem odklonitve podpisa zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na dokončni odločbi iz šestega odstavka 113. člena zakona. * Več informacij o prijavi v evidenco brezposelnih oseb na spletnem mestu Zavoda za zaposlovanje. 2. DELO ZAVODA Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI V ZVEZI Z AKTIVNIM ISKANJEM ZAPOSLITVE Po prijavi v evidenco brezposelnih oseb zavod z brezposelno osebo dogovori vsebino zaposlitvenega načrta. V skladu s 113. členom ZUTD je zaposlitveni načrt pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, v katerem skupaj: opredelita zaposlitvene cilje; časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanju v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe; opredelita migracijsko območje iskanja zaposlitve. Prvi skrajšani zaposlitveni načrt se za brezposelno osebo pripravi ob prijavi; z njim se opredeli ustrezna zaposlitev za osebo in način njenega aktivnega iskanja ter druge obveznosti. Ob tem se tudi oceni, ali je poglobljeni zaposlitveni načrt zanjo treba pripraviti takoj ali kasneje, v obdobju, predvidenem z doktrino dela iz 79. člena ZUTD, najkasneje pa v štirih mesecih po prijavi. Nadalje 35. člen pravilnika določa, da se zaposlitveni načrt izdela z namenom in ciljem izboljšati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Zaposlitveni načrt je pisni dogovor zavoda in brezposelne osebe, v katerem skupno opredelita zaposlitvene cilje in načrtujeta potrebne aktivnosti za njegovo čimprejšnjo zaposlitev. Z zaposlitvenim načrtom se brezposelna oseba in zavod na podlagi ocene o zaposljivosti in zaposlitvenih možnostih osebe na območnem ali nacionalnem trgu dela ter potrebe po vključitvi v ukrepe na trgu dela, ki se sprejme v procesu kariernega svetovanja, dogovorita za način in intenzivnost aktivnega iskanja zaposlitve in za vključitev v ukrepe na trgu dela. Na podlagi 37. člena pravilnika se prvi skrajšani zaposlitveni načrt za brezposelno osebo pripravi neposredno po prijavi v evidenco ali čim hitreje po prijavi. 38. člen pravilnika določa, da se zaposlitveni načrt spremlja in dopolnjuje na vsaki svetovalni obravnavi pri osebnem svetovalcu. Za vsako novo dogovorjeno aktivnost pri iskanju zaposlitve ali vključevanju v ukrepe APZ zavod izdela nov zaposlitveni načrt; če je na svetovalni obravnavi ugotovljeno, da dopolnitev ali sprememba aktivnosti v zaposlitvenem načrtu ni potrebna, se aktivnosti prenesejo v nov zaposlitveni načrt, v katerem se določi nove roke za realizacijo aktivnosti in naslednji termin svetovalne obravnave. S podpisom zaposlitvenega načrta podpisnika prevzemata vse iz njega izhajajoče obveznosti, in sicer obveznost: osebnega svetovalca, da bo spremljal izvajanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu, v aplikacijo, s pomočjo katere zavod spremlja aktivnosti iskalcev zaposlitve, sproti beležil obvestila o izpolnjevanju aktivnosti ter druga obvestila, prejeta s strani iskalca zaposlitve, pravočasno posredoval informacije o prostih delovnih mestih in ostalih možnostih zaposlitve ter posredoval zaposlitev in izvedel postopke za vključitev v načrtovane ukrepe na trgu dela in brezposelne osebe, da bo v dogovorjenih rokih izpolnjevala vse aktivnosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega načrta ter bo sproti in pravočasno obveščala osebnega svetovalca o spremembah, ki otežujejo ali preprečujejo izpolnitev dogovorov iz zaposlitvenega načrta z opozorilom na posledice opustitve dogovorjenih aktivnosti. 40. člen pravilnika nadalje določa, da v primeru, ko soglasje o vsebini zaposlitvenega načrta ni doseženo, izda pooblaščeni delavec zavoda brezposelni osebi odločbo, s katero se odloči o vsebini zaposlitvenega načrta, glede katerega soglasje ni bilo doseženo. Če brezposelna oseba odkloni podpis zaposlitvenega načrta, katerega vsebina temelji na dokončni odločbi, jo zavod z dnem odklonitve podpisa preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb. V skladu z 41. členom pravilnika zaposlitveni načrt (skrajšani in poglobljeni) vsebuje naslednje sklope podatkov: osnovne podatke o brezposelni osebi, opredelitev ustrezne in primerne zaposlitve, dogovor o aktivnostih za uresničevanje zaposlitvenih ciljev in rokih za izvedbo aktivnosti, dogovor o načinu dosegljivosti, druge dogovore ter pravni pouk o posledicah podpisa ali zavrnitve podpisa zaposlitvenega načrta in posledicah nespoštovanja sprejetih obvez, datum podpisa zaposlitvenega načrta in podpis obeh podpisnikov zaposlitvenega načrta. 42. člen pravilnika določa načine aktivnega iskanja zaposlitve in migracijsko območje. Obvezni načini aktivnega iskanja zaposlitve so: redno spremljanje objav prostih delovnih mest, ki jih objavlja zavod na oglasnih deskah ali na svetovnem spletu, pravočasne prijave na prosta delovna mesta v skladu z zaposlitvenimi cilji, ustrezno odzivanje na napotnice zavoda ali koncesionarjev, vključno s pravočasno prijavo na prosto delovno mesto, udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Dodatni načini iskanja zaposlitve se dogovorijo glede na zaposljivost brezposelne osebe in glede na njene možnosti dostopa do različnih načinov iskanja zaposlitve. Z brezposelno osebo se lahko dogovori tudi širše migracijsko območje. Nadalje 44. člen pravilnika opredeljuje razloge za oprostitev aktivnega iskanja zaposlitve. Tako se lahko osebni svetovalec in brezposelna oseba pred nastankom enega od razlogov za oprostitev obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve v zaposlitvenem načrtu dogovorita, da je oseba oproščena aktivnega iskanja zaposlitve: v času vključitve v usposabljanje in izobraževanje okviru projektov Evropske unije, če je vključitev smiselna po kriterijih, ki veljajo za vključitev v ukrepe APZ, v času odsotnosti zaradi osebnih razlogov, v času usposabljanja za opravljanje nalog ali opravljanje nalog v rezervni sestavi policije do 30 dni letno, v času vpoklica pogodbenega pripadnika slovenske vojske do 30 dni letno, v času napotitve pogodbenega pripadnika Civilne zaščite na usposabljanje ali na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči do 30 dni, v primeru pripora, prestajanja zaporne kazni, varnostnega, varnostnega ali vzgojnega ukrepa v trajanju do šest mesecev, če mu z osebnim načrtom po predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij ni omogočeno aktivno iskanje zaposlitve in v drugih utemeljenih razlogih, katerih trajanje ne presega 15 dni v koledarskem letu. Za opravičljive razloge za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora v zaposlitvenem načrtu pod pogojem, da oseba obvesti zavod ali koncesionarja v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo predloži ustrezna dokazila, se štejejo: nezmožnost brezposelne osebe za delo iz zdravstvenih razlogov ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, kar se izkaže s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika, drugi utemeljeni razlogi, zaradi narave katerih predhoden dogovor ni bil mogoč. * Več informacij o pomoči zavoda pri iskanju zaposlitve na spletnem mestu Zavoda za zaposlovanje. 3. UVELJAVLJANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 118. člen ZUTD določa postopek uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila. O pravici do denarnega nadomestila na vlogo zavarovanca odloča zavod. Vloga za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila se lahko vloži v pisni obliki na predpisanih obrazcih ali po elektronski poti. Vloga se vloži skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice, ki jih ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc. Vsebino in obliko obrazcev določi zavod in jih objavi na svoji spletni strani. V 119. členu ZUTD je določen rok za uveljavitev pravice. Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Navedeni rok ne teče med: boleznijo, če zavarovanec po prenehanju delovnega razmerja ni prejemnik nadomestila med začasno zadržanostjo z dela na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje; upravičenostjo do starševskega dodatka; vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa; prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev. V teh primerih se je zavarovanec dolžan prijaviti zavodu in vložiti zahtevo za denarno nadomestilo v roku 30 dni po prenehanju razloga, zaradi katerega rok ni tekel. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se mu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju razloga za mirovanje roka do dneva vložitve zahteve. * Več informacij o uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila na spletnem mestu Zavoda za zaposlovanje Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Pod 1. (avtomatična prijava osebe v evidenco brezposelnih oseb z dnem odjave delodajalca iz socialnih zavarovanj iz naslova delovnega razmerja) Predlog zaradi sistemske neskladnosti ni sprejemljiv. Vpis v evidenco brezposelnih oseb je, poleg možnosti uveljavljanja določenih pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter koriščenja storitev zavoda kot pomoči pri iskanju zaposlitve, povezan tudi z izpolnjevanjem obveznosti, ki jih zakonodaja nalaga brezposelnim osebam. Veljavna ureditev tega področja izhaja iz predpostavke, da je temeljni cilj vsakega posameznika, ki izgubi zaposlitev oziroma na drug način ostane brez dela, v čimprejšnji ponovni delovni aktivaciji, po drugi strani pa je slednja tudi v interesu države, saj le-ta za reševanje problematike brezposelnosti namenja visok znesek proračunskih sredstev. Zaradi spodbujanja aktivnosti iskalcev zaposlitve v zvezi z doseganjem želenega cilja tako država s predpisi določa obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati vse osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, ter sankcije v primeru njihovih kršitev. Glede na opisano normativno sistemsko urejenost je potrebno presojo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb nujno prepustiti osebni presoji vsakega posameznika, ki se tako svobodno odloči o tem, ali bo poleg koristi, ki mu jih prinaša vpis v navedeno evidenco (t.j. morebitno koriščenje pravic iz naslova brezposelnosti in pomoči pri iskanju zaposlitve), sprejel tudi vse obveznosti iz tega naslova. Ker slednje izključuje vsakršne avtomatizme v zvezi s prijavo v evidenco brezposelnih oseb, predloga ni mogoče upoštevati. Pod 2. (vabilo brezposelni osebi na razgovor, seznanitev z vsemi pravicami in obveznostmi iz naslova prijave v evidenci brezposelnih oseb ter prenehanje vodenja v navedeni evidenci šele po večkratnem neodzivanju na vabilo ali v primeru odsotnosti predložitve ustreznega opravičila) V zvezi s predlogom pod to točko ugotavljamo, da je delo zavoda z brezposelnimi osebami normativno pravzaprav urejeno na podoben način, kot ga v predlogu opisuje predlagatelj, pri čemer je potrebno pojasniti, da brezposelne osebe pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti uveljavljajo samostojno v upravnem postopku (torej po lastni odločitvi), v okviru katerega se presoja izpolnjevanje zakonskih pogojev za priznanje posamezne pravice, medtem, ko pomoč zavoda brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve ni vezana na upravni postopek, ampak je zanjo poleg nujne samoiniciativnosti ter ambicioznosti brezposelne osebe značilna visoka stopnja interaktivnosti odnosa med brezposelno osebo in zavodom v odvisnosti od konkretnih okoliščin posameznega primera, pogojena pa je z izpolnjevanjem vrste obveznosti, s katerimi morajo svetovalci zaposlitve brezposelne osebe vsekakor seznaniti ter jih opozoriti na posledice njihovega neizpolnjevanja. V zvezi z navedbami o neseznanjanju brezposelnih oseb z njihovimi pravicami iz naslova brezposelnosti pa poudarjamo, da se sicer zavedamo, da v praksi komunikacija med svetovalci zaposlitve in brezposelnimi osebami večkrat ni povsem ustrezna; razlogi za navedeno so (poleg človeškega faktorja, ki ga je treba vedno upoštevati) različni, kot glavna pa izpostavljamo izreden porast števila brezposelnih v času recesije ob hkratnem upadanju števila prostih delovnih mest ter posledične kadrovske težave zavoda, zaradi česar se je moral le-ta novim razmeram na trgu dela vseskozi prilagajati. Po drugi strani pa je dejstvo, da so razlogi za šum v komunikaciji večkrat tudi na strani brezposelnih oseb, ki seznanitvi s svojimi pravicami in obveznostmi po prenehanju delovnega razmerja posvetijo premalo pozornosti (čeprav imajo za pridobitev potrebnih informacij vse možnosti še pred nastopom brezposelnosti, npr. če ne že pri delodajalcu, pa na spletnih straneh zavoda in drugih spletnih mestih, z naslovitvijo pisne/telefonske/osebne zahteve zavodu ali tukajšnjemu ministrstvu za podajo pojasnila o pravicah, ne nazadnje tudi s pomočjo neformalnih osebnih stikov in poznanstev ipd.). V primeru, če brezposelna oseba ni računalniško pismena, se lahko neposredno obrne na svojega svetovalca zaposlitve, ki bi ji – v to smo prepričani – na njeno zaprosilo na podlagi razpoložljivih podatkov v konkretnem primeru podal (vsaj osnovne) informacije o zakonski ureditvi področja pravic iz naslova brezposelnosti in iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. V primeru, če brezposelna oseba ne bi bila zadovoljna z delom osebnega svetovalca, pa ima vedno na voljo možnost vložitve pritožbe, ki se naslovi neposredno na generalnega direktorja zavoda. Ne moremo pa se strinjati s predlogom, da se brezposelnim osebam opustitve izpolnjevanja prevzetih obveznosti iz zaposlitvenega načrta brez posledic v obliki prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb opravičijo večkrat, saj menimo, da je na podlagi citirane zakonske ureditve v primeru, če posameznik ne more izpolniti določene obveznosti, več kot dovolj možnosti za pravočasno podajo opravičila in dogovor o naslednjem terminu obveznosti. Opisana zakonska pravila so bila sprejeta z razlogom, saj z vodenjem vsake brezposelne osebe v evidenci brezposelnih oseb nastajajo določeni javnofinančni stroški, ki jih mora brezposelna oseba na drugi strani upravičiti z doslednim izpolnjevanjem vseh obveznosti, ki so ji naložene v zvezi z aktivnim iskanjem zaposlitve, s ciljem njene čim hitrejše delovne aktivacije. Pod 3. (vzpostavitev sistema samodejnega dodeljevanja pravice do denarnega nadomestila) Predlog brez korenitega posega v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ni izvedljiv iz razloga, ker višina vplačil zavarovancev za izplačevanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne zadošča. Prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti je namreč izredno nizek (na podlagi npr. sklenjenega delovnega razmerja znaša prispevek delojemalca 0,14 %, prispevek delodajalca pa zgolj 0,06 % od osnove), zaradi česar se za potrebe izplačevanja pravic iz naslova brezposelnosti v državnem proračunu iz naslova vplačil zavarovancev zbere zgolj približno 8 % vseh sredstev, potrebnih za izplačilo omenjenih pravic, medtem, ko večinski delež potrebnih sredstev zagotovi državni proračun; sistem zavarovanja za primer brezposelnosti torej ne deluje po klasičnem zavarovalniškem principu s sistemom vplačil in izplačil ter tudi nima lastne blagajne (tako kot v sistemih pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja), zato imajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti s tega vidika pravzaprav skoraj v celoti značaj socialnega transferja. Z ozirom na navedeno ima država legitimno pravico in tudi obveznost (do vseh davkoplačevalcev), da ob upoštevanju zmožnosti financiranja pravic in spoštovanju vseh sprejetih zavez ter priporočil, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v EU in mednarodnih organizacijah s področja dela, zaposlovanja in socialne varnosti, za uveljavitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti vzpostavi finančno vzdržen sistem pravil, ki določajo pogoje za njihovo priznanje. Ker je izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev potrebno pred odločitvijo o dodelitvi pravice še ugotoviti in ker zavod z ustreznimi dokazili o tem ne razpolaga, se navedeno zagotavlja v upravnem postopku z vložitvijo vloge ter predložitvijo dokazil o izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila s strani vlagatelja, kar prav tako onemogoča vzpostavitev morebitnih avtomatizmov pri dodeljevanju pravice. Dodatno še pojasnjujemo, da se celotna delovno pravna zakonodaja sprejema v soglasju s socialnimi partnerji, zato predlaganih sistemskih sprememb, potrebnih za uresničitev postavljenega predloga (npr. z radikalnim zvišanjem prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti ali določitvijo drugih alternativnih možnosti – poseben sklad za brezposelne ipd.) tukajšnje ministrstvo samo na podlagi lastne presoje o upravičenosti predloga niti ne bi moglo izvesti." 2015-09-29 2015-08-10 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/6919 ukinitev zahteve o davčni številki pri nagradnih križankah "Vem, da ni davka za nagrade do 42 eu, a to časopisnih hiš ne moti, da ne bi vztrajno zahtevale davčne številke pri vsaki križanki (vsa čast izjemam npr. Nedeljskemu, ki zahteva številko ko si že izžreban). Predlagam, da se ukine zahteva po davčni številki pri križankah, kjer so dobitki manjše vrednosti ali vrednost sploh ni navedena. Piše samo ""praktična nagrada"" ali knjižna nagrada-brez navedbe vrednosti. Glede na to, da časopisi zahtevajo davčno številko in je takšna nagrada potem všteta v dohodnino se mi to ne zdi pošteno. Pri loteriji namreč do vrednosti 300 eu ne plačaš ob izplačilu nobenega davka, nobene davčne ne daš. Čemu potem davek za neko knjigo, ki je morda vredna 18 ali reklamni dežnik ali kak drug reklamni izdelek firme? Saj imamo že z nakupom časopisa in dopisnice,znamke stroške (verjetno tudi kaj od tesga dobi država). Verjetnost, da bomo tolikokrat izžrebani v enem letu, da bi dosegli 300 eu kot pri loteriji, je namreč minimalna. Znanec je dobil nagrado v višini 60 evrov (naročnino na časopis) in so to prišteli v dohodnino in bi bilo vseeno, če nagrade ne bi dobil saj je zato plačal več dohodnine, ker je ""padel"" v višji razred. Poleg tega se verjetno podatki, z navedbo naših naslovov in davčne, valjajo po kakšnih smeteh ko je žrebanje končano." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6926.txt opazovalka 0 6926 2015-09-11 3 1438 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v drugem odstavku 35. člena določa, da mora fizična oseba predložiti svojo davčno številko izplačevalcu dohodkov v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na to, v kakšni obliki jih pridobi. Če fizična oseba tega ne stori, se ta dohodek fizični osebi ne sme izplačati. Iz navedenega izhaja, da sodelovanje posameznika v nagradni igri ne predstavlja zahteve po predložitvi davčne številke (tako tudi Informacijski pooblaščenec v odločbi št. 0712-13/2007/ z dne 12. 1. 2007). Obveznost predložitve nastane šele, ko je nedvoumno ugotovljeno, da je izžrebani prijavitelj k nagradni igri postal dobitnik nagrade, katere vrednost presega 42 evrov in je v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDoh-2 obdavčena kot drugi dohodek." 2015-11-25 2015-08-13 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6926 Večja varnost na cestah "Predlagam postavitev stacionarnih in mobilnih radarjev in tudi vzpostavitev videonadzornega sistema na državnih in lokalnih cestah in avtocestah predvsem tam kjer je večje število prometnih nesreč in neupoštevanja cestnih predpisov, Predlagam tudi da se že končno popravi najbolj kritične odseke cest saj so ponekod že v slabšem stanju kot da bi se vozil po makadamu bomo kajkmalu potrebovali vsi terence za na cesto,in so takšne ceste tudi vzrok številnim prometnim nesrečam na naših cestah. Predlagam da se v okolici vseh vrtcev in vseh šol postavi stacionarne radarje in videonadzor cestnega prometa in ležeče policiste za omejitev hitrosti,zaradi večje varnosti otrok. z temi ukrepi bi občutno znižali število prometnih nesreč,in omejili hitrost voznikov na lokalnih cestah in v naseljih. Pa tudi policisti bi na cestah lažje in učinkoviteje pazili na odseke cest kjer je sedaj najbolj ogrožena varnost voznikov,voznic,kolesarjev in pešcev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6933.txt peter i 8 6933 2015-09-12 25 1436 Nezadostna podpora 2015-08-14 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/6933 Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost "Predlagam da se poviša nadomestilo za invalidnost z sedanjih 288 evrov na vsaj 600 evrov,saj invalid ki je to že od otroštva ne more preživeti z tako nizkim nadomestilom za invalidnost,ki ga še za hrano na mesec ni dovolj kaj šele za kakšna prehranska dopolnila kot so vitamini,posebno hrano,razne pripomočke, itd.... Zelo me moti da se invalide in socialne primere daje v isti koš,zdravi ljudje si bodo še vedno lahko našli kakšno delo,invalid bo pa do smrti odvisen od pomoči drugih in tisto malo denarja ki ga dobi ki ga ni dovolj niti za hrano. pa še invalidske pokojnine jim ne priznate,priznate jim samo nadomestilo za invalidnost zato ker so od otroštva invalidi in niso nikoli imeli službe oziroma delali. Moti me pa tudi to da dajete zavodom za invalide ki živijo pri njih in so v 1 kategoriji celo po 2000 evrov in še več na mesec,za invalide ki živijo doma pa komaj 288 evrov na mesec +nekaj malega dodatka za nego in pomoč na domu,ki jo v veliki večini opravljajo kar starši ki morajo biti svojim invalidnim otrokom na razpolago 24 ur na dan ker potrebujejo stalno pomoč pri vsem celo na stranišču,in si ne morejo privoščiti da bi imeli službo ,in ker je pomočnik občutno predrag ker ga mora invalid sam plačat in nebi od nadomestila za invalidnoost in dodatka za nego nič ostalo. Velikokrat je od dohodka invalidnega otroka odvisna tudi celotna družina saj tisti ki skrbi za invalida to je v večini primerov mati ne more imeti službe in nima lastnega dohodka najhuje pa je v enostarševskih družinah, Če pa živi invalid v zavodu pa država brez vsakega problema da zavodu občutno več denarja za invalidno osebo celo do 2000 evrov in še več na mesec,in me zanima zakaj imate dvojna merila do invaildov mar niso vsi enakopravni in ne potrebujejo iste nege Saj so tudi tisti invalidi ki živijo doma potrebni enake nege kot tisti ki živijo v zavodih mar ne. Zato vam predlagam tudi da znižate zavodom prijemke za invalide na enako višino kot invalidom ki živijo doma pa boste videli da se bodo zaposleni v zavodih takoj uprli in rekli da ni mogoče skrbeti za invalide z tako malo denarja, Torej res ne vem kako lahko preživijo invalidi ki živijo doma in njihovi starši z občutno manj denarja,niti našemu predsedniku države ni dovolj 3000 evrov na mesec in je rekel da komaj shaja iz meseca v mesec,torej kako naj potem nekdo ki potrebuje stalno pomoč in nego z 288 evri na mesec 1-Predlagam da izenačite dohodek med invalide ki živijo v zavodih in doma na enako višino,tako da zavodom znižate prispevke za oskrbo invalidov in to razliko namenite tistim invalidom ki so doma saj so vsi enakopravni, vsaj tako bi naj bilo-pa še nobenih dodatnih finančnih stroškov ne bi imeli. 2-Da se uvede nekakšna evidenca koilko invalidnih otrok in mladostnikov živi v zavodih in koliko sploh doma saj zavodi sedaj zelo lepo služijo na račun invalidnih otrok Sem pred kratkim slišal po TV da živi okoli 25000 invalidov v raznih zavodih. 3-Zanima me koliko denarja ki ga namenite zavodom za oskrbo invalidov sploh dobi osebno invalidni otrok oziroma do 26 leta ko je še lahko v zavodu ali vse poberejo zaposleni v zavodih? 4-Da poostrite nadzor financiranja invalidskih orgenizacij in jih ukinete tiste ki goljufajo ki zelo lepo služijo v imenu invalidov ki pa od tega v veliki večini nimajo nič,razen tistih ki sedijo pri koritu, in morajo invalidi še celo članarino plačevati od svoje invalidnine,ta denar ki se zbere od iger na srečo pa raje namenite neposredno invalidom da bodo vsaj kaj imeli od tega,ne pa da morajo živeti od mizernih nadomestil za invalidnost. Kot primer- invalid ki ima živčno mišično distrofijo in mu odmirajo gibalni živci in mišice bi ga morali že takoj prvič ko pride na invalidsko komisijo avtomatično uvrstiti v 1 kategorijo saj se takšna bolezen oziroma zdravstveno stanje samo še slabša. Ps še to nekaterim invalidom sploh nočete priznati nadomestila za invalidnost pa so v 1 ali 2 kategoriji vem za primer ima epilepsijo in je duševno zaostal takšen zagotovo ne bo nikdar zmožen za samostojno živlenje kaj šele za službo, in mu raje dajete nizko socialno pomoč namesto invalidske in mora mati potem vsakih nekaj mesecev vlagati prošnjo za socialno pomoč ,po novem pa še te ne dobi ker je solastnik malega gozda ki ni nič vreden in se ga ne da niti prodati. - invalidske pokojnine naj veljajo za vse, ne glede na to, kdaj je kdo postal invalid www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/nadomestilo_za_invalidnos... www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico www.stat.si/doc/pub/invalidi-2007-SLO.pdf Lepo vas prosim da se ne izgovarjate spet na že obstoječe zakone tako kot se pri vseh ostalih predlogih na tej strani,torej res ne vem zakaj sploh hočete naše predloge če pa jih potem sploh ne upoštevate,mar niso predlogi za to da se obstoječe zakone ureja spreminja na bolje za vse nas?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6936.txt peter i 9 6936 2015-09-12 10 1343 Nezadostna podpora 2015-08-14 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/6936 Izvajanje dodatne strokovne pomoči v vrtcih in osnovnih šolah "Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (Uradni list RS, št. 109/11, 10/12, 92/12 in 49/13), v členu 1. 6. (Učitelj za dodatno strokovno pomoč) navaja, »Učitelj za dodatno strokovno pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj je lahko, kdor je končal: - univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali - magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, psihologija, pedagogika ali inkluzivna pedagogika. Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč je lahko, kdor: - je končal magistrski študijski program druge stopnje inkluzivna pedagogika, - izpolnjuje pogoje za učitelja v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil študijski program izpopolnjevanja za učitelje za dodatno strokovno pomoč.« Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 52/10 – odl. US in 58/11 – ZUOPP-1) v 9. členu (izvajanje dodatne strokovne pomoči) navaja, »Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci vrtca, šole ali zavoda, lahko pa tudi zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje. Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi, v skladu s standardi in normativi, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo za posamezna področja vzgoje in izobraževanja.« Tako navajata zakon in pravilnik, v praksi pa stvari tečejo drugače. Zavod za šolstvo izda odločbo o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, v kateri med drugim navede tudi število ur in izvajalce dodatne strokovne in/ali učne pomoči za otroka. Pod izvajalce dodatne strokovne pomoči (v veliki večini primerov) navede izključno specialne in rehabilitacijske pedagoge. Predvidevam, da tudi zato, ker ti profili (v glavnem) zasedajo mesta v Komisijah za usmerjanje. Če imajo ravnatelji možnost, da med vsemi strokovnim delavci na šoli izberejo izvajalce za učno pomoč, potem naj imajo možnost izbire izvajalcev dodatne strokovne pomoči med strokovnim delavni, ki jih navaja Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole kot izvajalce dodatne strokovne pomoči. Predlagam, da se v Odločbe o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, preneha navajati izključno specialne in rehabilitacijske pedagoge, kot izvajalce dodatne strokovne pomoči. Predvsem v programu predšolske vzgoje in izobraževalnem programu devetletne osnovne šole. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6969.txt teja-t 2 6969 2015-09-26 5 4792 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Že v vašem predlogu ste povzeli pravilnik, ki ureja izobrazbo učiteljev za dodatno strokovno pomoč v osnovni šoli. V pravilniku so opredeljeni različni kadrovski pogoji za posamezne oblike dodatne strokovne pomoči. Tako učno pomoč lahko izvajajo vsi učitelji, ki imajo ustrezna strokovna znanja in ne le tisti, ki so končali univerzitetni študijski program specialne in rehabilitacijske pedagogike, kot navajate. Pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oz. motenj pa lahko nudi le za posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami usposobljen strokovni delavec, o čemer presoja strokovna komisija na Zavodu RS za šolstvo." 2015-10-20 2015-08-28 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/6969 Nadomestna vinjeta Zako o vinjetah, ko odjaviš avto iz prometa zaradi prometne nesreče je protiustaven saj ti če ne daš avta v razgradnjo ne pripada nadomestna vinjeta ne povrnitev sorazmerne razlike zazaradi neuporabe. Zato pozivam da minisrstvo razmisli o spremembi zakonodaje, ker se nihče če je avto odjavljen ne more voziti po cestah, torej je država legalizirala krajo svojih državljanov. V zakon naj se vneseje predlog spremembe 38 člena kjer bi v primeru odjave vozila zaradi nesreče lahko lasnik vozila dobil povračilo za neuporabljeno vinjeto če prinese odstranjeno vinjeto in potrdilo na dars. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6973.txt nibo 2 6973 2015-09-29 14 3089 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o cestninjenju v 38. členu določa postopek, pogoje in dokazila, ki jih cestninski zavezanec priložiti k vlogi za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete. Vsi pogoji za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete, ki so podrobneje opredeljeni v prvem odstavku 38. člena Zakona o cestninjenju, so bili oblikovani po tehtnem premisleku zakonodajalca, in so povsem primerljivi z ureditvijo predmetnega instituta v drugih državah članicah EU. Gre za primere, ki so oblikovani in predpisani na način, da so v največji možni meri preprečene zlorabe instituta nadomestne vinjete, s katerimi smo se soočali v začetnem obdobju uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja. Pravica do nadomestne vinjete je vezana zgolj na primere, ko je zaradi objektivnih okoliščin nedvoumno, da se vozilo ne more več pojaviti v cestnem prometu z že nameščeno vinjeto. Tega v primeru, ko je vozilo zgolj odjavljeno iz evidence registriranih vozil, ni mogoče zagotoviti, saj se lahko vozilo z že nameščeno vinjeto ponovno pojavi v cestnem prometu. Ob tem naj spomnimo, da je pravna ureditev, ki je kot pogoj za uveljavljanje pravice do nadomestne vinjete določala zgolj odjavo vozila iz evidence registriranih vozil, veljala določeno obdobje po uvedbi vinjetnega sistema cestninjenja. Zaradi številnih zlorab, ki so se dogajale na tem področju (v primeru nameravane prodaje so se vozila odjavljala iz evidence registriranih vozil zgolj za en ali nekaj dni za potrebe uveljavljanja upravičenja), se je zakonodajalec odločil za zaostritev pogojev na tem področju na način kot ga poznamo danes, s čimer so preprečeni primeri uveljavljanja predmetnega upravičenja v primerih, ko gre za prodajo vozila. Slednje iz dejstva, ker postane vinjeta z njeno namestitvijo na vozilo sestavina vozila, zato deli pravno usodo glavne stvari, torej vozila. Ob tam naj pripomnimo, da gre pri uveljavljanju pravice do nadomestne vinjete za običajen primer, ko je zakonodajalec povsem jasno in nedvoumno predpisal pogoje pod katerimi je možno uveljavljati upravičenje. Takšni primeri so poznani tudi na drugih pravnih področjih (npr. socialnem, delovnem, obligacijskem). Po našem mnenju v predmetnem primeru ne gre za poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, saj Zakon o cestninjenju razpolaganja cestninskega zavezanca z vozilom ne omejuje, določa pa pogoje, ki jih mora izpolniti, če želi uveljavljati upravičenje. Cestninski zavezanec se lahko povsem svobodno in neodvisno odloča o razpolaganju s svojim vozilom. Glede na navedeno in dejstvo, da v zvezi z ureditvijo uveljavljanja pravice do nadomestne vinjete zadnjih nekaj let ne beležimo pritožb, menimo, da je ureditev povsem ustrezna, zato vaši pobudi ne moremo ugoditi." 2015-11-06 2015-08-31 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/6973 Odprava diskriminicije pri plačilu prispevkov zaradi starševstva "Spoštovani! Predlagam spremembo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, saj je diskriminatoren do samozaposlenih oseb, ki opravljajo dejavnost v okviru s.p. in v podobnih oblikah (samostojnih poklicih, npr. zasebni zdravnik s koncesijo). Če ima taka oseba 4 otroke, ne more koristiti ugodnosti, da ji država plačuje prispevke na podlagi 52. člena ZSVDP, razen če zapre s.p. (Takšno je bilo pojasnilo CSD). To ni življenjsko, saj je logično, da imajo tudi s.p.-ji zaposlene ljudi, ki jih nadomeščajo v času odsotnosti (npr. ob rojstvu otroka). Če želi mama (nosilka dejavnosti) po rojstvu otroka ostati doma npr. še 1 dodatno leto (poleg 1 leta starševskega dopusta), bi morala zapreti s.p. Kar pa seveda ne more, saj s.p. normalno posluje in ima zaposlene ljudi (ki prejemajo plačo, plačujejo se vsi davki in prispevki). Takšni mami štirih otrok je torej onemogočeno zaradi starševstva za določeno obdobje izstopiti iz trga dela oz. lahko to stori le, če sama prevzame nase vse stroške (vključno s plačilom vseh prispevkov). S tem je dikriminirana napram drugim mamam, ki niso samozaposlene, ta okoliščina pa po mojem mnenju ne predstavlja ustavno dopustnega razloga za diskriminacijo. Zato predlagam takojšnjo spremembo zakona." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6985.txt ThomasMore 1 6985 2015-10-13 1 1978 Nezadostna podpora 2015-09-14 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/6985 Evidentiranje prisotnosti poslancev na delovnem mestu-ponovno "Ponovno posredujem predlog in prosim za razlago, v čigavi pristojnosti pa je ta tema, če ni v pristojnosti Vlade RS Razlog za zavrnitev: ni v pristojnosti Vlade RS Evidentiranje prisotnosti poslancev na delovnem mestu Glede na slabo udeležbo poslancev pri delu in pri slabih rezultatih dela v državnem zboru predlagam: Da se za vse poslance in ostale funkcionarje uvede kontrola prihoda, vseh odhodov iz delovnega mesta v delovnem času in odhoda iz dela. To pomeni, da se uvede enaka kontrola kot pri večini delavcev v podjetjih, bankah in še kje. Sedaj lahko poslanci prosto prihajajo na delo, v državnem zboru sedi včasih le nekaj poslancev. Predlagam tudi, da se delo v različnih komisijah, delovnih skupinah omeji le na delo in ne na medsebojna obračunavanja, podtikanja in da predsedniki teh komisij za to poskrbijo in da se tudi delo omeji na določeno časovno obdobje. Ključne besede Evidentiranje prisotnosti Kategorija: Javna uprava" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/6994.txt Marija Krajnc 6994 0 583 Neustrezen ni v pristojnosti Vlade RS, ampak Državnega zbora 2015-09-09 https://predlagam.vladi.si/predlog/6994 Bresposelni bi morali opravljati javna dela "Pozdravljeni, V naši mali državi je ogromno mladih, ki ne želijo delati oz. delajo na črno in zraven dobivajo socialno pomoč. In zaradi tega bi uvedel javna dela, ki bi jih morali upravičenci do socialne pomoči opravljati 4 ure vsak delovnik, naslednje štiri ure bi pa bile dovolj za iskanje zaposlitve in razgovore. Seveda razen tistih za katere se ne da najti primernega dela (starejši, invalidi, bolniki...). Ker sem mnenja, da bi se z tem ukrepom zmanjšalo število bresposelnih, povečala bi kvaliteta življenja (bolj urejeno okolje, javne površine, igrišča...),povečal občutek do javne lastnine, v tem programu javnih del bi se lahko tudi organizirale prekvalifikacije (npr. slikopleskar...), bresposelni bi v takem programu ohranjali stik z delovnim okoljem in bi se zgubil upliv dolgoročne brezposelnosti... In tudi država bi nekaj dobila za ta denar, ki ga vsak mesec nakazuje na račune. Vem, da bom sedaj dobil komentarje, imam previsoko izobrazbo in ne bom tega delal. Vam že dam takoj odgovor. ZA TISTEGA, KI JE RES POTREBEN SOCIALNE POMOČI NI DELA, KI GA NE BI POČEL! In na tak način bi se tudi našlo več denarja, ki bi ga lahko dobili tisti, ki ga res potrebujejo (starejši, bolniki, invalidi...), ki so tudi po mojem edini upravičenci do dolgoročne socialne pomoči. L.P." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/700.txt Robar 700 0 2875 Neustrezen podoben predlog že obstajaPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/631 2010-05-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/700 Prevarjanja dejanskega stanja gospodinjtev oseb, katere so registrirane kot mati samohranilke "V Sloveniji se veliko poudarja da sistem socialne pomoči ni učinkovit. Da država temu sistemu nameni kar nekaj denarja, katerega pa sistem ni sposoben razdeliti pravično – tistemu ki ga res potrebuje. Ker je take lažne solidarnosti kar precej sem se odločil, da predlagam sledeči predlog: Prevarjanja realnega in birokratskega stanja gospodinjtev oseb, katere so registrirane kot ""mati samohranilke"" Vedno večkrat od prijateljev/znancev/naključnih ljudi v debatah poslušam kako nekateri pari izkoriščajo sistem socialne pomoči s tem, da so prijavljeni na različnih naslovih, dejansko pa živijo skupaj. Ko se to počne se za žensko reče da je “umetna samohranilka”. S tem so taki pari večinoma neupravičeno deležni ugodnosti pri otroških dodatkih, plačilih vrtca in podobno. Za to početje bi lahko kar rekli da je nacionalni šport. Pri tem gre stvar tako daleč, da to počnejo tudi tisti ki imajo zelo dobre avtomobile ali, kot sem zadnjič slišal, zidajo hišo. Pri tem pa plačujejo minimalen vrtec in imajo visoke otroške dodatke. Če želimo da socialno pomoč res prejemajo samo tisti, kateri so jo potrebni, je za ureditev tega stanja potrebna sistemska rešitev – preverjanje stanja, katero se izvaja ves čas. Morebiti so za taka preverjanja že možnosti, katera temeljijo na prijavah - tega ne vem. Tudi če so, to ni zadosti - potrebno je intervalno preverjanje, saj se le tako zagotovi, da se bo stanje prej ali slej izkristaliziralo in bo tudi birokratsko tako, kot je v realnosti. Preverjanje dejanskega stanja bi potekalo nekako takole: vsaka mati samohranilka bi bila preverjena vsak 3x na leto. Preverjanje bi se naredilo v poznih večernih ali zelo zgodnjih jutranjih urah. - preverjanje bi pomenilo obisk doma samohranilke s strani 3 oseb, ki bi imele pristojnosti vstopiti v stanovanje. Te osebe bi bile: delavka centra za socialno delo, davčni inspector in policist za varovanje postopka in varnosti prvih dveh - ob obisku se identificira vse osebe ki so v stanovanju/hiši in preveri se ali so te osebe dejansko prijavljene za bivanje tam - preveri se tudi vsak sum, da število oseb ki so v stanovanju ni takšno kot kažejo okoličine: naprimer da sta pred hišo parkirana 2 avtomobila katerega lastništvo enega ni od nobene osebe v hiši; da so prijavljene samo ženska in 2 otroka, v veži pa so moški čevlji in jakne, ipd… Ekipe za preverjanje bi se formirale na način da je zloraba (oz obveščanje kje bodo) nemogoča: ob dnevu za preverjanje se v nekem večjem kraju (recimo Kranju) zbere po 5 policistov, inšepktorjev in socialnih delavk. Ti izžrebajo kdo je v ekipi s kom in nato izžrebajo katere naslove morajo obiskati. Ko obiščejo prvega lahko odprejo kuverto kjer je napisano kateri je naslednji preverjanec. Koga se preveri naključno preveri program – nobenih abecednih in podobnih (determinističnih) seznamov. Ob prvi ugotovitvi da stanje na terenu ni enako kot v evidencah se izda opozorilo za uskladitev stanja in čas 3 mesece (v tem času ni preverjanj). Ob drugi ugotovitvi se izda kazen. Kazen bi morala biti zelo visoka – naprimer 3 mesečni prihodki vseh odraslih oseb za katere se izkaže neusklajenost stanja + 3 letna nezmožnost prejemanja katerihkoli socialnih prejemkov s strani države za vse v gospodinjstvu kjer je bila ugotovljena kršitev. Pred uveljavitvijo zakona bi država pozvala prebivalce naj v roku 6 mesecev uskladijo dejansko in birokratsko stanje. Menim da je tak zakon potreben, saj je teh zlorab državnega denarja zelo veliko in čas bi že bil, da država naredi red tudi na tem področju. Ta nacionalni šport igra vedno več ljudi – v bistvu si že bedak, če si pošten in se prijaviš na isti naslov oz se poročiš in tako ne izigravaš sistem socialne pomoči. Če davčni inšpektorji vsakodnevno pregledujejo gostince in podobne male podjetnike, potem ni razloga, da nebi počasi začeli delati red tudi na tem področju. Kdor je pošten tako ali tako nima nič za skrivati, kajne?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7006.txt Matej Poklukar 4 7006 2015-10-13 17 5352 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. I. RS, št. 69/04 - ur. p.b.; v nadaljevanju ZZZDR) v nobeni od svojih določb ne definira pojma enostarševske družine oziroma pojma samohranilke oziroma samohranilca. Pojem enostarševske družine pa npr. v 3. odstavku 72. člena, v okviru pravice do otroškega dodatka, opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) (Ur. I. RS, št. 26/14), ki določa, da je enostarševska družina skupnost enega od staršev z enim ali več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema. Iz tega izhaja, da so pravice in dolžnosti, ki jih ima eden od staršev oziroma se nanašajo na enostarševsko družino predmet urejanja področnih zakonov, ki določajo posamezne pravice in dolžnosti ter načine za njihovo uresničevanje. Področni zakoni urejajo enostarševsko družino za potrebe uveljavljanja pravic po teh zakonih in takšna definicija ne velja na splošno. Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je nova socialna zakonodaja, ki se je uveljavila v letu 2012, določila domnevo, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Oseba lahko izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti. Dokazno breme je tako na stranki." 2015-11-09 2015-09-14 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/7006 Samoplačnik zdravstvenih storitev, v primeru predoziranja drog "Ko pride pacient v nujno zdravstveno oskrbo zaradi zlorabe alkohola je samoplačnik. Ampak, ko pride v zdravstveno oskrbo oseba, ki je zlorabila droge (overdose), plača storitev zavarovalnica. Predlagam, da se tudi zloraba drog (overdose) obravnava kot samoplačnika, ker je to samoškodovanje, tako kot alkohol. To bi hkrati bila tudi preventivna poteza, saj bi drugič prej dvakrat premislili, preden bi se predozirali." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7009.txt Park 7009 0 1599 Neustrezen podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7010 2015-09-15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7009 Davek na dohodek tihotapcev z ljudmi Predlagam Vladi Republike Slovenije uvedbo davka na dohodek tihotapcev z ljudmi s stopnjo 100 odstotkov. Osnova za davek naj bo znesek, ki ga tihotapec prejme od tihotapljene osebe. Tako pobrani denar naj se namensko porabi za stroške bivanja, varovanja in prehrane tihotapljene osebe v zbirnih centrih za tujce v Sloveniji. Dejansko to pomeni, da tihotapljene osebe niso več strošek državnega proračuna. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7011.txt Marjan Bizilj 7 7011 2015-10-17 7 1993 Nezadostna podpora 2015-09-18 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/7011 Predlagam da se spremenita 128 . in 129 člen zakona o dedovanju v delu, ki govori omejitvi . "SPOŠTOVANI : Namreč , predlagam da se nujno spremenita 128 in 129 člena zakona , ker je ne ustaven in nesocialno naravnan oziroma pomanjkljiv . Predlagam , da se nemudoma tak zakon ustavi oziroma izbriše , saj ni primeren za Državljane Republike Slovenije , ker je v tem primeru zakonodajalec nezakonito posegel v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33člen ustave ) zaradi varstva pravice do socialne varnosti drugih državljanov ( prvi ostavek 50 člen ustave ) Po mnenju zakonodajalca za dosego tega cilja je bil poseg v pravico iz 33. člena ustave nujen . Torej je razvidno da so potihoma posegli tam kjer nebi smeli in žal se tega državljani ne zavedajo . Po mojem mnenju , gre za kredit države ki zahtevajo povračilo socialnih pomoči in varstvenih dodatkov , tukaj je nezakonito posegano v pravice pomoči in si je džava spremenila tako da je sedaj namesto pomoči uveljavlja kredit . Skratka , zahtevam takojšnjo spremembo in da se takšne stvari uredijo v dobrobit državljanov . Namreč , Vladi smo že predlagali spremembo s 21.12.2011 in do danes niso ukrepali popolnoma nič , skratka , samo so odali dopis in zaključili oziroma da se obrnemo na poslanske skupine , namreč , moje mnenje da se nemudoma sprejme v obravnavo in se ustrežno določi nov zakon oziroma takšen ki bo primeren za državljane ki jim ne bo potrebno vračati oziroma nezakonito vračati tudi njihovim dedičem , na primer otroči , to je nezaslišano in ne ustavno oziroma nedopustno da si država privošči socialno okrožene ljudi in jim namesto pomoči , postavi kredit za vračanje . Zahtevam takojšnje spremembe in ponovno odločanje ." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7028.txt Sandi Fras 24 7028 2015-10-28 13 2121 Nezadostna podpora 2015-09-29 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/7028 Sprememba sedeža podjetja in registrska številka zavezanca "V primeru spremembe sedeža podjetja podjetje dobi novi registrsko številko, zaradi katere mora vse delavce pod prejšnjo registrsko številko odjaviti iz zdravstvenega zavaorvanja ter vse delavce prijaviti pod novo registrsko številko, kar potegne za seboj ogromno dela, zlasti pri podjetjih, ki imajo večje število zaposlenih – konkretno je bilo to pri nas za 250 zaposlenih. Poleg tega je potrebno pri tujcih, ki imajo po sebi zavarovane družinske člane na podlagi 098, vse odjaviti pod prejšnjo registrsko številko ter vse družinske člane na podlagi 098 ponovno prijaviti pod novo registrsko številko. Tukaj se je pojavil velik problem, saj mora naš zavod za zdravstveno zavarovanje poslati obrazce v potrditev bosanskemu Zavodu za zdravstveno zavarovanje, tako da je zadeva trajala tudi po 2 meseca in več, družinski člani pa v tem času niso bili zavarovani in so morali zdravstvene storitve plačevati sami, kar predstavlja za te ljudi velik strošek. Pogostokrat so na Bosanskem zavodu za zdravstveno zavarovanje tudi trdili, da niso prejelo obrazcev od slovenskega Zavoda za zdravstveno zavarovanje, čeprav jih je naš zavod poslal, zaradi česar se je zadeva še dodatno komplicirala. Dobili smo tudi informacijo, da so morali v enem izmed večjih slovenskih podjetij na ta način odjaviti in na novo prijaviti preko 1000 ljudi. To je nepotrebno delo, poleg tega pa tega ni mogoče narediti v zakonskem roku 8-ih dni, saj za izvedbo takšnega velika obsega dela, potrebuješ cel bataljon ljudi, da »naštancajo vse potrebne obrazce«. Zaradi tega predlagamo, da ima podjetje eno samo registrsko številko od ustanovitve do prenehanja, ne glede na to, ali spremeni sedež podjetja, naziv podjetja ipd. Prepričani smo, da je to možno narediti oz. če na Zavodu za zdravstveno zavarovanje tega niso sposobni narediti zaradi zastarele informacijske tehnologije, naj pač staknejo glave skupaj informatiki in rešijo zadevo. Rešitev zagotovo obstaja in delodajalci jo pričakujemo, saj nam bo to prihranilo en kup nepotrebnega dela oz. administracije" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/703.txt Tarin 0 703 2010-06-03 4 4831 Nezadostna podpora 2010-05-04 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/703 Prometni predpisi "Predlog: Preučiti omejitve na vseh kategorijah cest. Znaki so zastareli in kažejo eno in isto omejitev v lepem vremenu, v času dežja, ko sneži in ko je megla. Pr, tam kjer je omejitev 50 je to nastavljeno na najmanjšo vrednost in lepo paše, ko dežuje. Ko pa je lepo vreme je neprimerno in bi hitrost marsikje lahko bila 70. Vozila so danes i tako sodobno aktivno in pasivno dosti bolj varna, kot pred 30 leti, ko so oznake po cestah postavljali in ki povečini še vedno stojijo z istimi številkami. Še to bo problem - avtoceste, kjer se ve, da bodo postavljeni radarji, ki kontrolirajo hitrost - pr: tunele. Varno se lahko vozi po 120 in sicer brez problemov. Vozniki pa so i tako dolžni prilagajati hitrost na manjše vrednosti, kot je dovoljeno v odvisnosti od situacije. Potem se bo zgodilo naslednje - vsi bodo prisiljeni voziti pridno - pr 100 in to dalj časa in tam se bodo ustvarjali ti. prometni zamaški - ozka grla - znan fenomen valovanja, ko iz neznanega razloga, brez nesreč nastajajo večkilometrski zamaški. Rezultat bo, da bodo potem vsi - večinoma v zelo dobrih vozilih pospeševali, probali nadoknaditi izgubljeno in nervozno (psihološki faktor tudi) vozili in prehitevali druge. Ogroženost bi tako morala naraščati in ne se zmanjševati. Država bo namesto na dobičku na izgubi - finančno - zavarovalnice bodo pljuvale veliko denarja za škode in zdravljenja, invalidnosti in ostalo namesto, da bi to ostajalo v njeni vreči. Večinoma bodo vsi govorili o kulturi vožnje in pametovali na vse mogoče načine o hitrosti, so pa tudi drugi pomembni faktorji - vozniki in njihova psihologija pa tudi tehnologija v katero smo tako močno vpeti. Država in občine bi tudi prednostno morale financirati oziroma vpeljati ti. ""zeleni val"" v vseh večjih mestih s tem, da bi posodobile vklope in izklapljanja semaforjev. Za to pravzaprav ni potrebno nobenih sredstev, ker se v Mariboru to dogaja - rdeči val na enak način že desetletja. Torej popraviti način vklopov in izklopov na pravi način in sprostiti temperaturo vožnje oziroma napetost voznikov. Vozil sem se namreč po enem velemestu z omejitvijo 60 in verjeli ali ne skozi največjo gnečo iz enega v drugi del mesta - vse v dolžini 11 km prevozil v6-7-8 min. Brez ustavljanja na enem semaforju. To je bilo po glavnih ulicah seveda. V Mariboru pa za dosti manjše razdalje potrebuješ 10-15 min nervozne vožnje. Vsak semafor je tvoj -rdeča luč?! PS. Pred kratkim me je slikal radar na avtocesti, kjer je omejitev postavljena na 60 zaradi del na cesti in to pri nekem počivališču (Zima) Jaz pa vozil malo manj kot 100. Ok jaz kriv. Po zakonu. Samo ta radar ni slikal okoliščin - pred mano 200 m nobenega, za mano 500 m nobenega, na počivališču, kjer vedno pogledam, nobenega tovornjaka, nobenega vozila, ki bi izstopalo od tod. Za čudnih in nepotrebnih 60 je to v mojem primeru bilo160/80 € a v luči predhodnega predloga in opisa - pa vprašljiv prometni znak in - na računu države na dolgi rok." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7044.txt gb100 9 7044 2015-11-11 2 1503 Nezadostna podpora 2015-10-13 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/7044 Študentsko delo - Zakon o malem delu "Podajam predlog za popolno ukinitev t.i. študentskega dela. Sem tudi proti Zakonu o malem delu, - ki spet dodatno komplicira in ustvarja še en nepotreben zakon, ker bi se lahko obstoječega popravilo in dopolnilo, - dodatne zahteve za državno birokracijo (komplicira delitev prispevkov/davkov na malo delo). - spet se bo ustanavljalo neke posebne posredovalnice tega dela in napotnice - s postavljanjem urnih postavk popolnoma razvrednoti ceno dela in delavca. Veliko nepotrebnega dela za nekaj kar se bo spet pokazalo kot anomalija na trgu. Predlagam, da se ne uvaja novih oblik dela, ampak da lahko študentje in upokojenci delajo kar preko obstoječih oblik npr. Pogodbe za določen čas (tako kot v drugih državah). Njihovi prispevki in davki pa naj bodo v taki višini kot od vseh ostalih delavcev (da bodo/mo vsi za delodajalce enako konkurenčni), imajo naj tudi iste pravice (pokojninska doba, zdr. zavarovanje, ipd). Študentje in upokojenci pa naj dobijo preveč plačane davke nazaj z uveljavljanjem olajšav pri dohodnini. Študentsko delo je že sedaj huda konkurenca rednim delavcem, tudi z omejevanjem del. ur, kot to predlaga novi zakon, se bo to delo še vedno lahko zlorabljalo in bo konkuriralo izkušeni delovni sili. Študentsko delo je slabo, ker: - študentje, ko doštudirajo ne morejo dobiti rednih služb - izkušeni delavci ne dobijo rednega dela za nedoločen čas - še vedno bodo delali tudi drugi na te napotnice - nizke urne postavke študentskega dela zbijajo plačila drugim delavcem (absolutno je neprimerno, da bi država regulirala te urne postavke, cene dela naj postavi trg ). Po zakonu o malem delu naj bi bila max bruto urna postavka 8 eur, kar popolnoma razvrednoti tako delo, kot študente, kot vse ostale delavce. Iz izkušenj lahko povem, da študentje že sedaj težko sprejmejo delo pod 5 eur/h, saj jim to že skoraj potnih stroškov ne pokrije. Država naj vsem delavcem/zaposlenim (brez izjem) omogoči normalno stopnjo prispevkov in davkov, da bomo lahko od slovenskih plač živeli ne samo životarili! To je edini način za zmanjšanje dela na črno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/709.txt Tipsy 5 709 2010-06-03 9 5297 Nezadostna podpora 2010-05-05 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/709 Predmet Dom, obramba in zaščita "Povzemam in nadgrajujem na različnih mestih že večkrat pojavljeno pobudo za uvedbo srednješolskega predmeta tipa gospodinjstvo in domača ekonomija, ki jo dopolnjujem in približneje opredeljujem. Tečaj prve pomoči največja večina dijakov opravi, a šele pri 18-19 letih v sklopu vozniškega izpita in slednji ni obvezen. Nekaj vsebin o varni udeležbi v prometu in zmerni zabavi sicer prejmejo v sklopu zdravstvene in spolne vzgoje, vendar občutno premalo. Zato menim, da je veščine prve pomoči nujno treba vključiti v vsebine rednega dela pouka vseh srednjih šol oz. 9. razreda. Nadalje med vsebine predmeta prištevam splošna (aplikativna) medpredmetno povezana znanja s področja vodenja gospodinjstva in upravljanja s premoženjem, kar je hkrati kompromis tudi za vse tiste, ki stokajo, da so srednješolske vsebine ""premalo življenjske"", s čimer se sicer nikakor ne strinjam - združitev teh veščin iz različnih predmetov naj bo tudi smiselno podprta s poglavji iz pripadajočih predmetov (statistika, obrestni račun, amortizacijsko narčtovanje itn.). Predmetu prištevam še znanja in sposobnosti s področja rokovanja s kemikalijami in varnega dela v laboratoriju ter kemični in radiološki ter avijacijski zaščiti oziroma kot nazorneje sledi iz spodnjega seznama. Predmet izvaja več profesorjev glede na področje. Obseg je na primer 1. semester 1. letnika, v razpravo spada tudi 2. semester 9. razreda. 1. PRVA POMOČ - pomoč nezavestnemu, pomoč utapljajočemu se, pomoč zastrupljenemu, pomoč opitemu, pomoč elektrošokiranemu, dermatološka pomoč, povijanje ran, izmetavanje tujka, temeljni postopki oživljanja 2. PROMETNA VARNOST - demonstracija posledic neuporabe varnostnega pasu, učinek hitrosti pri trčenju, učinek parametrov vremena na zavorno pot, učinek parametrov opreme na zavorno pot, učinek parametrov voznika na odzivni čas in vidno polje, zavarovanje kraja prometne nesreče, varčna vožnja, trajnostno vzdrževanje vozila, sonaravne oblike prometa 3. CIVILNA ZAŠČITA - protipožarna, protipotresna in protipoplavna varnost s preventivo in postopki 4. TELESNA ZAŠČITA - dermatološka, radiološka in fizična zaščita ter samoobramba pred lažjimi (kraja) in težjimi delikti (spolni napad) in varnost pri delu 5. ZAŠČITA TERITORIJA - ravnanje v primeru kemičnega, radiološkega, aviacijskega napada ali teritorialne okupacije, vojaška strategija in sistem poveljevanja v Republiki Sloveniji, poznavanje zaščitne tehnike z obrambnim orožjem ter streljanje z zračno puško 6. KEMIČNA ZAŠČITA - rokovanje s kemikalijami, varno delo v laboratoriju, skladiščenje in ravnanje s kemičnimi sredstvi 7. GOSPODINJSKA VZGOJA - varčna uporaba gospodinjskih aparatov, energetsko učinkovite prakse, ukrepi za energetsko učinkovitost, energija in okolje 8. RODITELJSKA VZGOJA - izbrana poglavja reproduktivne biologije, poznavanje zdravil in cepiv in sodobne metode vzgojne psihologije 9. PRAVNA VZGOJA - ustavna ureditev, posredna demokracija in volilni sistem Republike Slovenije, državljanske pravice in dolžnosti, davčna politika, urejanje gospodinjske dokumentacije, spletno bančništvo in domača ekonomija" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7110.txt studenecuros 4 7110 2015-12-01 3 1885 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se zavedamo, kako pomembna je vzgoja in izobraževanje na področju prve pomoči, prometne varnosti, civilne, telesne in kemične zaščite, ravno tako gospodinjske, roditeljske ter pravne vzgoje. Tako v okviru svojih pristojnosti skrbimo, da so osnove omenjenih vsebin del izobraževalnega procesa. Srednješolsko izobraževanje je zelo razvejano, deli se na poklicno in strokovno ter splošno izobraževanje, v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja se dijaki lahko izobražujejo v preko 160 izobraževalnih programih znotraj 20 različnih strokovnih področjih. Zato bi omenjeni predmet zelo težko umestili v obvezni predmetnik vseh srednješolskih izobraževalnih programov (za razliko od osnovne šole kjer se vsi učenci izobražujejo v enakem programu). Vsebine predlaganega predmeta v celoti, ali njegovi posamezni deli, v srednješolskih izobraževalnih programih veliko lažje najdejo svoj prostor znotraj odprtega krikuluma, interesnih dejavnosti, ki so sestavni del programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe ter obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del predmetnikov programov splošnih in strokovnih gimnazij. Zahvaljujemo se za posredovano pobudo, ki jo bomo odstopili tudi javnim zavodom pristojnim za pripravo oziroma prenovo izobraževalnih programov." 2016-01-19 2015-11-02 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/7110 Prometna ureditev na Ljubljanski severni obvoznici Kot eden od desettisočev uporabnikov, ki med delovniki vsaj dvakrat na dan prevozimo severno ljubljansko obvoznico med Kosezami mimo Bežigrada proti Jaršam in nazaj ugotavljam, da je postala ob konicah obvoznica dejansko nepretočna in v obe smeri promet stoji oz. poteka v strnjeni izjemno počasni koloni. Čeprav se vozniki prilagajamo vožnji po obvoznici in se po njej razvrščamo glede na dolžino vožnje po njej (vsi ki potujejo mimo najbolj prometnih izstopov in vstopov na obvoznico (Bežigrad, Šiška), se razvrstijo na levi vozni pas) to ne pomaga in promet poteka v počasni strnjeni koloni. V že tako gost promet pa na tem odseku še dodatno otežujejo promet in hkrati ogrožajo varnost ostalim udeležencem v prometu tovorna vozila. Le-ti namreč ne glede na to, da potujejo v smer vzhod zahod ali obratno zavijejo iz avtoceste in uporabljajo hitro cesto. V že tako gostem prometu pa se naredijo pravi konvoji (zaporedno vozečih 5 in več tovornjakov), ki izjemno otežujejo razvrščanje prometa po obvoznici. Ter kar je še najbolj nevarno z nenadno spremembo pasu vedno večkrat uporabljajo prehitevalni pas za svojo vožnjo. S tem poplnoma zakrijejo pogled na dogajanje pred vozniki vozečimi za njimi. Kar nemalokrat pripelje do naletov oz. do sunkovitih ustavljanj. Zato predlagam, da se čimpreje sprejme uredba s katero se omeji vožnjo tovornih vozil nad 3,5 tone po celotni severni obvoznici. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7118.txt TomažW 0 7118 2015-12-05 3 2341 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo je skupaj z upravljavcem DARS že obravnavalo možnosti za omejevanje tovornega prometa na severni obvoznici v Ljubljani. Vendar pa je ključni problem v tem, da se na celotnem avtocestnem obroču okoli Ljubljane soočamo s prometno preobremenjenimi odseki. Glede prometnih obremenitev na cestnem omrežju v Republiki Sloveniji je namreč v ospredju Ljubljanski avtocestni obroč s priključnimi kraki, kjer so dnevne obremenitve od 55.000 do 60.000 vozil, na odseku Brdo-Kozarje pa je v letu 2016 povprečna dnevna obremenitev dosegla 74.400 vozil, kar je blizu meje prepustnosti. Zato je skladno s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 75/2016 z dne 30. novembra 2016) poleg predvidene uvedbe javnega prometa na glavnih prometnih smereh predvidena tudi širitev avtocestnega omrežja v šestpasovnico na avtocestnem obroču okoli Ljubljane s priključnimi kraki. Zgolj preusmeritev prometa tovornih vozil ni ustrezna rešitev brez celovite preučitve in celovite rešitve problematike preobremenjenega avtocestnega obroča okoli Ljubljane. Po naročilu DARS je v zaključni fazi izdelava študije, ki bo predlagala ustrezne ukrepe na celotnem avtocestnem obroču okoli Ljubljane s priključnimi kraki. Na severni obvoznici pa je iz okoljskih razlogov že uvedena prepoved tranzitnega prometa tovornih vozil v nočnem času (med 22. in 6. uro)." 2017-12-27 2015-11-06 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7118 Homologacija vozil / kazenska in materialna odgovornost "Po nedavni, oziroma še vedno aktualni aferi s prirejanjem rezultatov izpustov pri vozilih VW se je uradno izkazalo, da je HOMOLOGACIJA ZA VOZILA povsem neverodostojen dokument. Številke, ki so navedene v homologaciji tako ne ustrezajo dejanskim. Predvsem so to podatki, ki se tičejo izpustov ter porabe goriva. Navedbe praviloma odstopajo v visokih odstotkih, kar pa že predstavlja zavajanje kupcev in pa tudi zavajujoče stanje onesnaževanja okolja. Predlagam, da se uvede preverjanje podatkov navedenih v homologaciji ter omogoči ustrezno sankcioniranje nepravilnosti v obliki kazenske in materialne odgovornosti proizvajalca. Vsak tip vozila bi moral biti preverjen pred vstopom na trg. Poleg navedenega, bi moral zavedeni kupec imeti brezpogojne možnost reklamacije vozila, v zakonsko določeni dobi, ki je daljša od klasične garancijske (predlagam obdobje vsaj 5 let od prve registracije) v kolikor se izkaže, da izpusti ter poraba odstopata od oglaševane (homologirane)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7126.txt ProtiSem 7 7126 2015-12-15 4 2176 Nezadostna podpora 2015-11-16 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/7126 pametni semaforji "Takle predlog sem podal pred 5 leti in ga ponavljam, ker se ni zgodilo nič. Niti enega pametnega semaforja v Ljubljani. Niti enega semaforja s priporočljivo hitrostjo. ""Predlagam, da se semaforizirana križišča začnejo opremljati z opremo, ki bi omogočila boljše izkoriščanje zelenega vala, s tem boljši pretok skozi križišča, manjšo izgubo časa, nižje emisije škodljivih plinov, manjše izdatke za gorivo, manj živčnosti ... Ena taka možnost je montaža tabel (semaforčkov) s priporočljivo hitrostjo, s katero naj voznik vozi, da bo v naslednjem križišču prišel na zeleno luč. Ker so semaforji (vsaj v Ljubljani) v glavnem med seboj povezani, to ne bi bil večji problem. Kot zanimivost naj povem, da je pred kakimi 40 leti en podoben semaforček stal za križiščem Slovenske in Zoisove in kazal, ali naj vozniki vozijo 40, 50 ali 60 km/h, da bodo na Šubičevo prišli na zeleno. Ker ni ustavljanja in vnovičnega speljevanja, je tudi pretočnost mnogo večja. Druga možnost (skupaj s prvo) je namestitev opreme, ki s pomočjo ustreznih senzorjev prepoznava obremenjenost določenih smeri in glede na to prilagaja dolžino semaforskih intervalov. Tako pa danes večkrat vidimo, kako gori zelena luč v smeri brez enega vozila, v prečni smeri pa so nepregledne kolone. Taka tipala v tleh so ponekod že bila montirana, lahko bi dodali tudi optična tipala in tako opremo namestili v najbolj prometne smeri. Primerno bi bilo potrebno tudi optimizirati SW."" Takle pa je bil takrat odgovor: ""Odziv Ministrstva za promet Ministrstvo za promet si prizadeva, da bi bila prometna ureditev na naših cestah takšna, ki bi v prvi vrsti zagotavljala čim večjo varnost vseh udeležencev cestnega prometa, hkrati pa bi zagotavljala tudi večjo pretočnost prometa, ki iz leta v leto narašča. Zato tudi spremljamo razvoj tehnoloških rešitev in jih poskušamo čim prej uporabiti tudi na našem cestnem omrežju. Upravljavci na državnih cestah že nameščajo sodobna tehnična sredstva (tudi v križiščih), ki povečujejo pretočnost prometa in posledično zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ter zmanjšujejo slabo voljo udeležencev cestnega prometa. Dejstvo je, da ni moč vsega narediti naenkrat, so pa naše aktivnosti usmerjene vsekakor v zlasti najbolj prometno obremenjena okolja. V mestih so ceste v pretežni meri v lasti občin in z njimi upravljajo občinski upravljavci. Slednje pomeni, da tudi prometno ureditev na teh cestah določajo občinski upravljavci. Se pa Ministrstvo za promet zaveda tudi problematike, ki ste jo izpostavili v vaši pobudi, zato smo že pred časom pričeli z aktivnostmi čim tesnejšega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, saj smo prepričani, da je potrebno udeležencem cestnega prometa ustvariti prijazno in varno prometno okolje neodvisno od tega, kdo upravlja s posamezno cesto, ki je v javni uporabi. Glede na navedeno bomo vašo pobudo v prvi vrsti predstavili občini Ljubljana, ki ste jo omenili v dopisu in apelirali na njihove pristojne organe s ciljem, da zadevo proučijo in jo uporabijo tudi v praksi, saj mora biti naš skupen cilj v prvi vrsti varen cestni promet, ki ob vseh varnostnih standardih še vedno zagotavlja ustrezno mobilnost uporabnikov.""" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7141.txt znalček 4 7141 2015-12-22 13 2179 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Prvenstvena naloga pristojnega ministrstva za infrastrukturo je priprava ustrezne regulative, ki omogoča ustrezno prevoznost in pretočnost cestnega omrežja, uporabo tehnično skladnih vozil v prometu ter racionalizacijo delovanja in usklajevanja standardov na področju vodenja prometa. Urejenost teh področij omogoča hitro, nemoteno in varno odvijanje prometa ter varnost udeležencev cestnega prometa. Organizacijska naloga vodenja prometa sodi na upravljavski nivo. Mestna občina Ljubljana ima na svojem cestnem omrežju preko 300 semaforiziranih križišč in prehodov za pešce. Vsa križišča in prehodi so povezani v Center za upravljanje, kjer so razdeljena v prometne cone, na podlagi katerih delujejo različni krmilni programi z usklajevanjem semaforjev med seboj. Prometno odvisne naprave podaljšujejo fazo v posamezni smeri glede na količino prometa in so spremljane preko vgrajenih talnih zank, mikrovalovnih detektorjev ali video detekcije. Prav tako je večina križišč opremljenih v LED tehnologiji, glede na uredbo o zelenem javnem naročanju. Nekatera križišča imajo odštevalne prikazovalnike, ki prikazujejo posamezni čas faze, prav tako pa je tudi veliko prehodov za pešce opremljeno z odštevalnimi prikazovalniki časa. Vsa navedena oprema je vgrajene glede na prometne potrebe in finančne zmožnosti. Ob tem je potrebno poudariti, da je v zadnjem času tako na državnih, kakor tudi na občinskih cestah zabeležen občutno povečan promet motornih vozil, kar pa se pozna pri pretočnosti prometa. Iz tega razloga se težko zagotavlja pretočnost v križiščih glede na to, da so prometni tokovi običajno povečani v vseh smereh. Promet je namreč dinamična zadeva, kjer morajo udeleženci spremljati prometne razmere, na pa da se med vožnjo ukvarjajo s telefoniranjem, pisanjem sporočil in drugimi kozmetičnimi opravili, ne spremljajo pa prometa. Zadnji trendi na področju trajnostne mobilnosti prinašajo ukrepe, s katerimi se vzpostavlja primerne oblike javnega prometa, ki bodo razbremenile urbana središča, na področju cestne infrastrukture pa se izvajajo projekti, kjer se tranzitni in lokalni promet ne prepletata med seboj." 2020-02-13 2015-11-23 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/7141 Davek na športne konje "Predlagam,da če more gostinec plačat ddv od kavice,lahko prodajalci športnih konj tudi. Sam vem za več primerov kjer se konji prodajajo za vrtoglave zneske,davka od tega ne plača nihče. Pred mesecem je Mariborčan prodal svojega konja Coriano-Carhtago za vrtoglavih 450.000 eurov,od tega niti centa ddv. Začnite ddv pobirat pri takih?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7163.txt roxy5 0 7163 2016-01-05 4 3277 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13-11-UPB.. 90/15; ZDDV-1) se DDV obračunava in plačuje od vsake dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije, razen če ni v zakonu predpisana oprostitev plačila DDV. Da je posamezna dodava blaga ali storitev obdavčena morajo biti izpolnjeni vsi našteti pogoji. Za davčnega zavezanca za namene DDV se šteje vsaka oseba, ki neodvisno opravlja dejavnost. Kot razumemo zgoraj podani predlog je prodajo športnega konja opravila fizična oseba, ki se ne ukvarja z vzrejo oz. preprodajo športnih konj. V tem primeru obveznost obračuna DDV ne nastane, saj ni izpolnjen eden od osnovnih pogojev za obračun DDV, da je dobava opravljena s strani davčnega zavezanca v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti. Enkratna prodaja se ne more šteti za opravljanje ekonomske dejavnosti v okviru ZDDV-1. Ne glede na navedeno, pa nastane obveznost obračuna DDV v primeru prodaje športnega konja, če iz vseh okoliščin primera izhaja, da gre v omenjenem primeru za opravljanje ekonomske dejavnosti, kar pa se ugotavlja od primera do primera posebej." 2016-01-20 2015-12-07 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7163 Alternativno zmanjšanje stroškov javne uprave - zmanjšanje števila ur "Spoštovani, v mnogih javnih in tudi gospodarskih službah (agencije, direktorati, zavodi ipd), se na raznih delovnih mestih pojavi problem, ko dela za 8 ur enostavno ni ! Predlagam; v takih primerih, bi bilo smiselno in pravično napram preobremenjenim delovnim mestom uvesti skrajšani delovni čas. Če je dela samo za 6 ur, se lahko v tednu uvede dan, ki je prost in neplačan, npr. prosti petki. Veliko javnih uslužbencev, bi lahko hodilo v službo samo 4 dneve v tednu, kar pomeni 20% manjšo finančno obremenitev na določeno delovno mesto. Zmanjšala bi se tudi gneča na cestah, ljudje bi imeli več časa za družine, za razliko denarja, bi se lahko več zaposlovalo v zdravstvu.." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7175.txt Janez Podobnikar 2 7175 2016-01-05 6 1767 Nezadostna podpora 2015-12-07 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/7175 Socialne pravice priseljencev-priseljenk v Slovenijo "Predlagam da se vsem priseljencem in priseljenkam iz tujine ki se preselijo v našo državico Slovenijo omeji pravico do vseh socialnih transferjev-nadomestli za brezposelnost,otroških dodatkov,nadomestil za velike družine,enkratnih socialnih pomoči in vseh drugih. Predlagam da so vsi priseljenci in priseljenke upravičeni do največ v višini polovice zneskov-socialnih transferjev, do kolikor so upravičeni socialno ogroženi,družine z otroki in brezposelni Slovenci in Slovenke in ostali državljani in državljanke Republike Slovenije. Priseljenci in priseljenke ne smejo biti upravičeni do dodatka za velike družine,do otroških nadomestil za višje število otrok od 3,tako da za vsakega nadaljnega otroka niso upravičeni do otroškega dodatka.. Zato ker mnogi priseljenci in priseljenke zlasti iz revnejših držav in muslimanskih držav dobesedno izkoriščajo pravice do socialnih transferjev do katerih so opravičeni po zakonu v Sloveniji ker velikokrat uradno nimajo ničesar so velikokrat v priviligiranem položaju in so upravičeni do vseh socialnih transferjev in ugodnosti. Tako da se jim sploh ne ljubi iskat zaposlitve da bi lahko normalno živeli,in rajši izkoriščajo našo državo vse nas ki plačujemo davke in razne prispevke in socialne pravice,za svoje lagodno življenje dobijo polne socialne pomoči,,enkratne socialne pomoči nekajkrat na leto,otroške dodatke,dodatek za velike družine,brezplačno zdravstveno zavarovanje,hrano in oblačila z karitasa,rdečega križa in ostalih dobrodelnih organizacij,subvencionirane najemnine,socialna stanovanja.le zakaj bi morali delati če pa lahko noge v zrak tiščijo in uživajo v naši-vaši dobrodelnosti. Zato ker če imamo Slovenci in Slovenke kar koli v lasti-solasti ali privarčevanega čeprav le 200 evrov in če smo na-primer brezposelni nismo upravičeni skoraj do ničesar in smo diskriminirani in v slabšem položaju kot priseljenci-priseljenke,romi,državljani in državljanke iz bivše Jugoslavije ki živijo v Sloveniji ki seveda velikokrat uradno nimajo ničersar v lasti. Predvsem zato ker priseljenci vsaj velika večina niso nikoli plačevali raznih prispevkov-dajatev in davkov republiki Sloveniji,in zato ne morejo koristiti enakih pravic in vseh ugodnosti kot Slovenke-slovenci in ostali državljani in državljanke Slovenije ki smo in plačujemo razne davke,prispevke,dajatve... Dodatno predlagam da se popravijo zakoni in predpisi da bo ta predlog ustrezen za sprejetje in uveljavitev. Z tem predlogom ne kršim nobenih konvencij,zavez,sporazumov in osnovnih človekovih pravic,če jih kršim potem tudi vi zavestno kršite Ustavne pravice Slovenk in Slovencev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7183.txt Izbrisan Uporabnik 12672 4 7183 2016-01-08 9 1799 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Najprej želimo pojasniti, da imamo v Republiki Sloveniji sistem socialne varnosti, ki je sestavljen iz: sistema socialnega zavarovanja (pravice na podlagi zavarovanja - npr. pokojninskega, invalidskega zavarovanje, zavarovanja za primer brezposelnosti, zavarovanja za starševsko varstvo) in sistema socialnega varstva (denarne pomoči in družinski prejemki - npr. denarna socialna pomoč, otroški dodatek, znižano plačilo vrtca). Do pravic na podlagi zavarovanja so upravičene le osebe, ki so vplačevale ustrezne prispevke za zavarovanje. Osnovna funkcija pokojninskih sistemov je zagotavljanje finančne varnosti v starosti ali invalidnosti, ko si posameznik ni več sposoben s svojim delom zagotavljati sredstev za preživetje. Pokojninsko zavarovanje je polega zdravstvenega zavarovanja najpomembnejše področje sistema socialne varnosti. Ze sam pojem pokojninsko in invalidsko zavarovanja pove, da gre za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja in so rezultat vplačevanja prispevkov v to obliko zavarovanja. Tako na primer zavarovanec lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine ob določeni zakonski starosti zgolj v primeru, če je dopolnil 15 let zavarovalne dobe. Pravice iz obveznega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Med pravice iz socialnega zavarovanja sodijo tudi pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, in sicer so do njih upravičeni vsi zavarovanci za starševsko varstvo v RS: pravica do (materinskega, očetovskega, starševskega) dopusta, pravica do (materinskega, očetovskega, starševskega) nadomestila, pravice iz naslova krajšega delovnega časa, pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok, pravica do nadomestila v času odmora za dojenje. Pri upravičenosti do pravic iz socialnega varstva so predpisani različno strogi pogoji (za uveljavljanje pravic tujcev) glede na namen posamezne pravice. Ker imajo transferji z našega področja v večini socialno naravo, je po našem mnenju nedopustno, da bi tujcem dodeljevali nižjo višino socialnih transferjev, saj bi bilo to v nasprotju z ustavno prepovedjo diskriminacije pred zakonom (gmotno stanje). Skladno z veljavno zakonodajo je dopustno omejiti dostop tujcem do posameznih pravic (v kolikor je to utemeljeno), ne pa do različnih višin pravic. Glede denarne socialne pomoči (skupaj z vsemi njenimi izrednimi oblikami) in varstvenim dodatkom pojasnjujemo, da so do te pravice upravičeni (3. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih; v nadaljevanju: ZSVarPre): državljani ali državljanke Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci ali tujke pa le v primeru, če imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek lahko uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Iz zgoraj navedenega izhaja, da so priseljenci običajno tujci iz druge alineje, ki pa so lahko do denarne socialne pomoči (in varstvenega dodatka) upravičeni le pod pogojem, da imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v RS. Opozoriti želimo, da je v 52. členu Zakona o tujcih določeno, da se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda tujcu, ki pet let neprekinjeno prebiva v RS na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, kar je varovalka glede dodeljevanja pravic tujcem. Glede tujcev iz druge alineje želimo opozoriti, da gre za relativno majhen krog ljudi, ki jim je priznan status begunca z mednarodno zaščito po Zakonu 0 mednarodni zaščiti, ki pa je v postopku spremembe (predlog je v delu naravnan v zmanjšanje pravic teh ljudi) - zakon je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. Ta posebna kategorija je tujcev zaradi izjemnih okoliščin upravičena do minimalnih sredstev za preživljanje za čas bivanja v naši državi. V zadnji alineji so tujci, ki so državljani članic EU. Iz drugega odstavka 3. člena ZSVarPre namreč izhaja, da Republiko Slovenijo, kot podpisnico Pogodb EU, obvezujeta tudi Uredba št. 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji in Direktiva 2004/38 ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Pri tem je treba poudariti, da je uredba v celoti zavezujoča in neposredno uporabna v vseh državah članicah, direktivo pa je treba implementirati v pravni red, vendar velja, da v kolikor je država ne implementira le ta učinkuje proti državi članici neposredno in se posameznik lahko sklicuje nanjo (npr. pred sodiščem). Uredba in direktiva ločita med državljani EU, ki so delavci in tistimi, ki to niso. 3. člen ZSVarPre so tako zajeti le delavci (zaposleni) iz drugih držav članic EU in ne tudi brezposelni državljani držav članic EU. Do denarne socialne pomoči in drugih pravic po ZSVarPre so tako upravičeni tudi ti tujci (delavci državljani članic EU), ki imajo status delavca v naši državi. V povezavi z denarno socialno pomočjo in varstvenim dodatkom sta tesno povezani tudi naslednji pravici: pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Za navedeni pravici veljajo enaki pogoji kot za denarno socialno pomoč/varstveni dodatek. Glede subvencije najemnine pojasnjujemo, da so načeloma upravičeni le državljani Republike Slovenije, razen v primeru tujcev, državljanov EU, ki so lahko upravičeni do te pravice ob pogoju vzajemnosti (skladno s 160. členom Stanovanjskega zakona; v nadaljevanju: SZ-1) – po naših podatkih (do sedaj) vzajemnosti ni v nobeni državi članici EU, zato se načeloma ta določba ne uporablja. Pri subvenciji malice in kosila so lahko upravičeni vsi otroci ne glede na državljanstvo – prosilci za azil so upravičeni do brezplačne malice. Menimo, da je to področje primerno urejeno. Pri znižanem plačilu vrtca so lahko upravičeni tudi tujci, če so zavezanci za dohodnino. Osnovni pogoji"" za pridobitev navedene pravice (tudi tujcev) so določeni v Zakonu o vrtcih, medtem ko je v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev le dohodkovna lestvica. Zakon o vrtcih je v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za pridobitev pravic do družinskih prejemkov Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa različne pogoje in sicer: pravico do starševskega dodatka ima mati/oče 77 dni od rojstva otroka, če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji; pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji; pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji; pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji; pravico do dodatka za nego otroka ima eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji; pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek ima eden od staršev ali druga oseba, če imata otrok in eden od staršev ali druga oseba stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. V večini primerov je pogoj stalno prebivališče enega od staršev in/ali otroka, le pri pravici do otroškega dodatka je pogoj prijavljeno prebivališče (začasno ali stalno) otroka. V vseh primerih pa je pogoj za pridobitev pravic dejansko prebivanje enega od staršev in/ali otroka. Menimo, da je navedena ureditev pravic do družinskih prejemkov ustrezna, saj bi bilo razlikovanje na podlagi državljanstva v nasprotju z ustavno prepovedjo diskriminacije pred zakonom." 2016-03-22 2015-12-10 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/7183 Alternativa bencinskemu centu oz. delimo stroske za ceste VSI "Predlagam uvedbo registracij za kolesa s katerimi se drzavljani vozijo po cestah. To bi imelo vec pozitivnih ucinkov: 1. kolesa bi morala biti tehnicno pregledana in izpravna, z vsemi potrebnimi svetlobnimi in ostalimi sredstvi 2. vsako kolo bi imelo tablico s stevilko ki bi imela najvecji pomen v smislu izboljsanja obnasanja kolesarjev na cesti saj se velikokrat zgodi da vozijo po dva ali vec vzporedno, prav tako se nocejo umikati kolonam vozil za njimi se posebej se kolona naredi v klancih ko je za njimi kaksen tovornjak. Tako bi lahko kolesarje ki neupostevajo cpp tudi eventuelno prijavil. 3. kolesarji bi prav tako prispevali v cestni sklad - veliko se gradi kolesarskih stez, uporabniki (ki jih velikokrat sploh ne uporabljajo ampak so raje kar na cesti) pa niso zanje ali za vzdrzevanje prispevali prav nic, na drugi strani se planira se vecja obdavcitev pogonskih goriv. 4. na ta nacin bi lahko tudi preprecili da se otroci (vsaj tisti ki bi zakon spostovali) nebi sami vozili po izredno prometnih cestah ampak bi moral za registracijo kolesa dopolniti neko temu primerno starost. 5. kolesa bi bila tudi zavarovana saj lahko tudi kolesar nekomu naredi skodo na avtomobilu po svoji krivi, ki je lahko tudi presenetljivo visoka in bi jo sedaj krila zavarovalnica. 6. kolo bi postalo uradno registrirano prevozno sredstvo s cimer bi se otezila kraja in preprodaja le - teh. 7. pred leti se je na podoben nacin in iz podobnih razlogov uvedla registracija tako imenovanih mopedov - menim da je bila to dobra stvar in obcutno prispevala na varnost in red med uporabniki koles z motorji in ostalih udelezencev v prometu, pa tudi nekaj sredstav se natece na ta racun. 8. sem tako kolesar kot uporabnik raznih motornih vozil, pa vendar bi si zelel vec reda med kolesarji saj so nekateri zaradi svoje cestne ""anonimnosti"" kar prevec pogumni in objestni kar pa mece slabo luc na vse nas... Zelo bi bil vesel povratnih informacij se posebej z ministrstva.... Hvala!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7184.txt Franco Frkic 20 7184 2016-01-06 8 2145 Nezadostna podpora 2015-12-08 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/7184 Javna dela "Predlagam, kontrolo nad javnimi deli! Kot vemo so javna dela namenjena za neprofitna dela ( namene),oziroma v ozadju redna zaposlitev.Veliko društev in pravnih oseb s pridom izkoriščaja javna dela in z njimi delavce,saj so zastojn delavna sila.Poznam primer ribiške družine G.Radgona, kjer imajo več javnih delavcev v svojih enotah vsako leto, že od samega začetka cc leta 2000.Vsaka enota, ima svoj bife, oziroma ena ima celo gostilno in ravno pri tej, ki ima gostilno poznam primer, da delavca večino, časa delata v gostilni, oziroma tudi kuhinji,ostali čas pa kosita pred gostilno in urejata njeno okolico.Delata tudi sobote in nedelje,gostilna v letnem času med vikendi na dan proda 500 porcij hrane,imajo še zunanje prostore,ki dajajo v najem ,od gostij,zaklučnih družb......do prodaje ribiških kart..itd.. Kako lahko nekdo,ki ni neprofiten, dobi javna dela, vsako leto? Ni kontrole kaj delavci sploh delajo,na papiru,pa ni težko zadovoljit pogoje!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7190.txt roxy5 0 7190 2016-01-12 7 3397 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Javna dela se izvajajo na podlagi določb 49.. 50., 50, a.,51., 52., 53. in 116. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 10011 3, 32/14-ZPDZC-1 in 47/15-ZZSDT; v nadaljevanju: ZUTD), namenjena pa so aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb. Partnerji pri izvajanju javnih del so poleg Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) še izvajalci javnih del (delodajalec, ki z vključeno dolgotrajno brezposelne osebo sklene pogodbo o zaposlitvi) in naročniki (npr. občina), ki za posamezni program javnih del potrjuje obstoj javnega interesa. Področja izvajanja, nazive in vsebine programov javnih del določa Katalog programov javnih del (v nadaljevanju: katalog). Posamezni programi javnih del se izberejo na letnem javnem povabilu za izbor programov javnih del (v nadaljevanju: javno povabilo). Ponudbo za izvajanje programa javnih del na javno povabilo lahko oddajo le neprofitni delodajalci, ki morajo izpolnjevati vse pogoje javnega povabila, med katere sodijo tudi naslednji pogoji: da za program javnih del, ki je predmet ponudbe, obstaja javni interes naročnika (npr. občine), da je vsebina predlaganega programa javnega dela sklad na s katalogom, da predlagani program javnih del ne zajema del, ki predstavljajo izvajanje redne dejavnosti izvajalca ter da se z udeleženci ne sme nadomeščati dela »redno« zaposlenih, ki opravljajo izvajalčevo redno dejavnost. Izbor programov javnih del izvajajo strokovne komisije na posamezni območni službi zavoda. Ponudba neprofitnega izvajalca je lahko izbrana na vsakem letnem javnem povabilu, seveda če le ta izpolnjuje pogoje javnega povabila ter ob pogoju, da obseg sredstev javnega povabila zadostujejo za obravnavo vseh prispelih ponudb. Vendar pri tem ne gre spregledati dejstva, da je lahko dolgotrajno brezposelna oseba vključena pri istem izvajalcu programa javnih del največ 24 mesecev (drugi odstavek 50. člena ZUTD). Nadzor nad izvajanjem programov javnih del izvajajo pristojne območne službe zavoda v sodelovanju s Centralno službo zavoda. Zavod je v letu 2015 izvedel 170 nadzorov, dne 22. 4. 2015 pa je opravil tudi nadzor nad izvajanjem vsebin programa javnih del pri Ribiški družini Radgona v občini Apače. V nadzoru zavod ni ugotovil nepravilnosti, udeleženec programa javnih del je času nadzora opravljal košnjo trave oziroma urejal okolico. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Iz poslovnega registra Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) izhaja, da ima Ribiška družina Radgona pravnoorganizacijsko obliko društva, na podlagi sektorske pripadnosti pa sodi med nepridobitne institucije (sektorska pripadnost - SKIS: 8.15). Ribiška družina Radgona ima več temeljnih enot (v nadaljevanju: TE), na podlagi informacij zavoda pa javna dela že vrsto let izvajata le TE Tišina in Apače. V letu 2015 sta ti dve TE izvajali program javnih del z nazivom »Društvene dejavnosti na podeželju« v okviru katerega so se lahko, v skladu z vsebinami, ki jih določa katalog, opravljala dela namenjena pomoči pri izvajanju programov ribiških družin. V poslovnem registru AJPES-a izkazan nepridobitni status. dopušča Ribiški družini Radgona (nepridobitna institucija - društvo, sektorska pripadnost 3.15) oddajo ponudbe na vsako letno javno povabilo. Predlog državljana je vsekakor potrebno razumeti, kot usmeritev zavodu, da okrepi nadzor nad izvajanjem vsebin programov javnih del." 2016-02-02 2015-12-14 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7190 Prvi petek v mesecu dela prost dan "Predlagam vladi, da postanemo vzor celemu svetu in postopno uvedemo zmanjsanje delovnih ur iz 40 ur na mesec na priblizno povprecnih 38, tako, da se vecini ljudem omogoca, da imajo vsak prvi petek v mesecu dela prost dan, oziroma PRAZNIK drzavljanske pobude, katerega mnogi aktivisti in protestniki zahtevajo. Dolgorocni cilj bi bil seveda uvesti skrajsan 30-32 urni delovnik z 5x6 ur na teden, ozirma 4x8, zaradi vecje ucinkovitosti dela, manjsih potnih stroskov, prehrane, ter onesnazevanja okolja. Cas je, da se ljudem podari zasluzen pocitek, saj praznikov je kronicno premalo in v taksnih delovnih razmerah nihce ne vidi prihodnost, da bo moral delati do 65ega leta, tako, da prav je, da resno vzame ta predlog, katera boste slisali se veckrat, saj cas je ZA SPREMEMBE in spostovanje volje ljudstva. Ta predlog bo ljudem podaril do 12 novih dela prostih dni, tam kjer je to mogoce, saj nekateri delajo 3 ali 4 izmene in jim ta predlog ne bo zadosti pomagal, za kar bodo potrebne nadaljne resitve, poleg tega se bodo obstojeci prazniki krizali z petkovim praznikom, tako, da se zna zgoditi, da bo manj kot 12 dni na leto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7196.txt Anti NWO 8 7196 2016-01-12 16 3760 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 52/10, 40/12 – ZUJF in 19/15; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan. Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta veljavna ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, pri čemer ti prosti dnevi ne obeležujejo izključno le praznikov katoliške vere. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države. Omeniti želimo tudi dejstvo, da je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer sta bili dve realizirani v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005 in 2010, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države. Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznovanja verskih praznikov v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva ureditvam v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga." 2016-03-15 2015-12-14 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/7196 Trošarine na dieselsko gorivo "Predlagam izenačitev trošarin na plinsko olje in bencin. Z bistveno nižjimi trošarinami na dieselsko gorivo spodbujate k nakupu avtomobilov na dieselski pogon, čeprav je javno znano in dokazano, da dieselski motorji bistveno bolj onesnažujejo okolje (s prašnimi delci, Nox in nenazadnje tudi CO2) in predvsem v mestnih središčih povzročajo med drugim tudi rakasta obolenja prebivalstva. Prav iz tega razloga so dieselski avtomobili v marsikaterem mestu v svetu že prepovedani, pri nas pa z ugodnejšimi trošarinami vzpodbujate njihovo uporabo. S tem postavljate v slabši konkurenčni položaj tudi hibridna vozila, pa tudi plugin hibridna vozila, ki dokazano prispevajo k čistejšemu zraku in so skoraj v vseh primerih kombinacija električnega in bencinskega in ne dieselskega motorja. Če že, razen ekosklada, ne dajete vzpodbud za elektrifikacijo voznega parka, prosim vsaj ne vzpodbujajte prebivalstva k nakupu nevarnih, glasnih in okolju neprijaznih dieselskih vozil. Plugin hibridna vozila so samo korak med klasičnimi vozili z notranjim izgorevanjem in popolno elektrifikacijo, zato bi bilo super, da vzpodbujate njihov nakup ali pa ga vsaj ne destimulirate z drastično cenejšim a škodljivim dieslom. Hvala. PS: Če je kdo izmed vas bil že kdaj npr. v Dubaju, je lahko ugotovil, da je zrak ob cestah bistveno boljši, čeprav je gostota prometa neprimerno večja. Pri čemer tam niti nimajo hibridov, ki to še izboljšajo. Boljši zrak in tudi za uho prijaznejše okolje je zato, ker tam ne poznajo avtomobilov na dieselski pogon. Pri nas pa je zaradi velike količine dieselskih avtomobilov ob prometni cesti že na prvi pogled (vdih) bistveno slabša kvaliteta zraka in dokazana zdravju izjemno škodljiva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7216.txt Adolf Špenko 7 7216 2016-02-10 3 2725 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Trošarine na pogonska goriva so določene v Zakonu o trošarinah (Uradni list RS št. 47/16) in na njegovi podlagi sprejetih uredbah. Pri oblikovanju trošarinske politike in pri določanju višine trošarine na dizelsko gorivo Vlada Republike Slovenije upošteva tako cilje ekonomske politike kot tudi gospodarsko situacijo, ob upoštevanju omejitev, določenih v zakonodaji, sprejeti na ravni Evropske unije. Prav tako se pri oblikovanju trošarinske politike upošteva tudi proračunski vidik, saj so prihodkovno trošarine na dizelsko gorivo pomemben in stabilen proračunski vir. Višina trošarine je rezultat premisleka o ustreznem uravnoteženju med navedenimi dejavniki. Po podatkih iz Matičnega registra vozil in listin je bilo konec leta 2016 v Sloveniji registriranih skoraj 1.470.000 cestnih vozil. Konec leta 2016 je 53 % registriranih osebnih avtomobilov vozilo na bencin, 46 % na dizelsko gorivo in 1 % na utekočinjeni naftni plin (LPG). Vozila na alternativne energente, tj. električna in hibridna vozila predstavljajo trenutno zelo majhen delež. Glede na veljavno strukturo voznega parka v Sloveniji višina trošarine na dizelsko gorivo in bencin in trenutno razmerje med obema trošarinama omogoča stabilen obseg povpraševanja po pogonskih gorivih in stabilne prihodke iz naslova dajatev na obe pogonski gorivi. V zvezi z navedenim zato menimo, da ukrep spremembe zvišanja trošarine na dizelsko gorivo trenutno ni primeren, saj bi takšen ukrep neposredno negativno vplival na prihodke državnega proračuna. Previdnost pri spremembah višine trošarine je potrebna predvsem, ker so trošarine na pogonsko gorivo pomemben in stabilen proračunski vir v času, ko konsolidacija javnih financ še ni zaključena. V Sloveniji na področju trošarin trenutno omogočamo nižjo obdavčitev električne energije, utekočinjenega naftnega plina in zemeljskega plina za pogon, glede na obdavčitev dizelskega goriva in bencina, za namen spodbujanja rabe navedenih alternativnih goriv za pogon. Cena alternativnega goriva je tako bistveno nižja, kot je ta za dizelsko gorivo in bencin. Dodatno izpostavljamo, da se v Sloveniji z veljavnimi ukrepi že spodbuja rabo alternativnih goriv in vozil. V letošnjem letu je Vlada Republike Slovenije na 152. redni seji sprejela ""Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji"". V Strategiji, ki postavlja v ospredje vozila na električni pogon in hibridna vozila ter omogoča uporabo vozil na fosilna goriva, ki dosegajo visoke standarde in imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi, so za doseganje okoljskih ciljev v prometu določeni okviri za spodbujanje uporabe vozil na alternativne vire energije in za postavitev polnilne infrastrukture. Predlogi so usmerjeni na področja spodbujanja gospodarskega razvoja, inovativnosti in raziskav na področju alternativnih goriv in njihove uporabe, informiranosti in medijskih strategij, finančnih spodbud in davčnih ukrepov, odprave administrativnih ovir, sprememb zakonodaje, poklicnega usposabljanja in izobraževanja, demonstracijskih projektov in priporočil lokalnim skupnostim. V strategiji je oblikovano preko 50 predlogov, ki lahko kot celovit sistem zagotovijo, da bodo cilji spodbujanja rabe alternativnih goriv in zavez na področju prometa doseženi." 2017-11-07 2016-01-12 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/7216 Predlagam, da čiščenje zobnega kamna pri odraslih postane pravica iz obveznega zdravstvenega zavarov "Predlog: Predlagam spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bo čiščenje zobnega kamna postalo pravica iz obveznega (in prostovoljnega dodatnega) zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance, ne glede na starost. Predlagam torej, da se črta 1. točka prvega odstavka 29. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se glasi: »Zavarovane osebe nimajo pravice do: odstranjevanja zobnega kamna in čiščenja zobnih oblog pri osebah, starejših od 18 let«. Obrazložitev: Zobni kamen ni samo estetski problem, ampak je predvsem zdravstveni problem, saj vodi v nastanek različnih obolenj zob (parodontoza, gingivitis, zobni karies) in bolezni drugih telesnih organov. Več o tem na spletni strani http://www.denvita.de/wissenswertes/zahnstein-entfernen/ Iz zgornjega vira je tudi razvidno, da v Nemčiji čiščenje (odstranitev) zobnega kamna plača njihovo obvezno zdravstveno zavarovanje. 1. točka prvega odstavka 29. člena pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se glasi: »Zavarovane osebe nimajo pravice do: odstranjevanja zobnega kamna in čiščenja zobnih oblog pri osebah, starejših od 18 let«, kar pomeni, da je pravica do čiščenja zobnega kamna v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omejena na otroke in mladino do 18. leta starosti, starejši pa do njega nimamo pravice. Zdravstveno zavarovanje bi z uvedbo tega predloga res imelo dodatne stroške (del stroškov bi odpadel tudi na prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje), vendar pa bi se stroški povrnili v obliki boljšega zdravja zob (manj zobnoprotetičnih posegov,...) in boljšega splošnega zdravja prebivalstva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7232.txt lipi 0 7232 2016-02-02 10 2534 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ministrstvo za zdravje je predlog posredovalo v mnenje Razširjenemu strokovnemu kolegiju za stomatologijo, ki je na 1. seji RSK za stomatologijo v letu 2016, dne 1. 3. 2016, sprejel naslednji sklep: ""RSK za stomatologijo meni, da so preventivni postopki v sklopu celostnega stomatološkega zdravljenja ključnega pomena. Za paciente bi bilo izredno dobro, da bi bila za to namenjena dodatna finančna sredstva. Vendar pa morajo biti te storitve realno ovrednotene. Izraz »Čiščenje zobnega kamna« se ne uporablja več ker ni strokovno utemeljen.""" 2016-05-17 2016-01-04 42 https://predlagam.vladi.si/predlog/7232 Predlagam razširitev dohodninske olajšave za invalide "Prvi odstavek 112. člena Zakona o dohonini (Ur. l. RS št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Zdoh-2) določa: ""Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 14.971 eurov letno, če mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. "" Iz navedenega izhaja, da imajo pravico do dohodninske olajšave v znesku 14.971 eurov pravico le invalidi s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centra za socialno delo ali upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov. Predlagam, da se navedena dohodninska olajšava v sorazmernem deležu razširi na vse invalide, ne glede na stopnjo telesne okvare in ne glede na to, ali jim je priznana pravica do tuje nege in pomoči (na katerikoli podlagi). Da bi se zagotovilo sorazmerje, predlagam, da se uvede zvezna progresivna rast davčne olajšave, ki bi bila odvisna od odstotka telesne okvare (tj. uporaba eksponentne funkcije). Za osebe, ki imajo pravico do tuje nege in pomoči, pa predlagam, da se uvede še dodatna dohodninska olajšava, saj bi v primeru uveljavitve zgoraj navedenega predloga prišlo do tega, da bi invalid, ki nima pravice do tuje nege in pomoči imel enako dohodninsko olajšavo kot invalid z isto stopnjo telesne okvare, ki ima pravico do tuje nege in pomoči. Podoben sistem imajo v Nemčiji, kjer imajo invalidi, ki imajo najmanj 50 % telesno okvaro, pravico do posebne dohodninske olajšave za invalide, ne glede na to, ali imajo pravico do tuje nege in pomoči. Je pa višina dohodninske olajšave odvisna od odstotka telesne okvare. Z uveljavitvijo navedenega predloga bi spodbudili delodajalce k zaposlovanju invalidov, saj bi jim delodajalec lahko dano neto plačo izplačal ob nižji bruto plači, saj bi moral od plače odvesti bistveno manj (ali celo nič) dohodnine. Prav tako bi navedeni predlog ugodno vplival na življenje invalidov, saj imajo mnogi nizke dohodke, od katerih so po zdajšnjih predpisih dolžni plačevati tudi dohodnino. Ob implementaciji navedenega predloga od nizkih dohodkov invalidov ne bi bilo več dohodnine, saj je dohodninska olajšava zelo visoka. Večini invalidov tako ne bi bilo treba plačevati dohodnine, ostali pa bi plačevali bistveno nižjo dohodnino. Seveda pa so za dvig stopnje zaposlenosti invalidov poleg implementacije navedenega predloga potrebni še drugi ukrepi. Predlog bo sicer imel vpliv na prihodke državnega proračuna (nižji prihodki od dohodnine), vendar pa ocenjujem, da bo implementacija zgoraj navedenega predloga imela tudi pozitivne učinke na zaposlenost invalidov, tako da bo manjša potreba po socialnih transferih tistim invalidom, ki so brezposelni, ker ne dobijo (primernega) dela, kar pomeni, da se bo izpad prihodkov od dohodnine sčasoma povrnil." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/725.txt lipi 2 725 2010-06-05 5 3542 Nezadostna podpora 2010-05-06 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/725 Davčne blagajne brez povezave V situaciji, ko imajo nekateri davčni zavezanci zaradi komunikacijskih težav probleme s potrjevanjem računov, po drugi strani pa jih uporaba vezane davčne knjige zaradi počasnosti delovanja ovira pri delu, bi želel predlagati alternativno varnostno rešitev. Računi, ki bi bili izdani brez povezave, naj vsebujejo podatek o zbirnem prometu davčnega zavezanca v koledarskem letu, ločeno za vsako stopnjo DDV-ja. Podatek bi lahko bil eventualno tudi šifriran, čeprav promet davčnega zavezanca ni poslovna skrivnost. Druga rešitev bi bila prikaz zgolj zadnjih nekaj številk v skupnem prometu, ob upoštevanju največje smiselne vrednosti posameznega računa. Ta sistem bi še vedno omogočal brisanje zadnjega ali zadnjih nekaj izdanih računov, vsekakor pa bi bil sorazmerno varen. Njegova izvedba bi bila enostavna na vseh računalniških blagajnah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7256.txt Gregor Drofenik 8 7256 2016-02-09 6 1754 Nezadostna podpora 2016-01-11 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/7256 CO2 takse za avtomobile, kaj pa za stavbe? V hladnejših mesecih leta lahko velikokrat opazimo zelo gosto zadimljene ulice, ki so seveda posledica kurjave veliko bolj kot prometa samega. Zanimivo je, da se davki pobirajo le za onesanževanje z vozili, medtem ko hiše in bloki s kurilnicami niso obdavčeni in nimajo filtrov za trde delce kot tudi ne predpisov, kakšen material se lahko uporablja za peči. Če se k problemu pristopa celostno, je stigamtiziranje vozil kot glavnih onesnaževalcev okolja skoraj patetično, razen v velikih mestih, kjer obstojajo toplarne. Kje je logika? http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7292.txt Tomozuki 12 7292 2016-02-20 7 1728 Nezadostna podpora 2016-01-22 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/7292 določitev drugega dela (delo izven 30 urne delovne obveznosti z otroki) v zakonodaji tudi za "Predlagam, da Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport, na podlagi revizije računskega sodišča v osnovnih šolah tudi v vrtcih določi oziroma natančno definira drugo delo vzgojitelja, ki je delo izven neposrednega dela z otroci. Delo z otroci oziroma neposredno delo vzgojitelja znaša dnevo 6 ur, na teden 30 ur.Natančno je treba definirati ure za posamezne obveznosti izven neposrednega dela, torej za 10 ur dela na teden. Delavec mora opraviti 40 ur dela na teden, saj dobi plačoza 40 ur/teden. Morda bi moralo računsko sodišče narediti revizijo tudi v vrtcih. Prav tako imajo vzgojitelji, ki so doponili 50 let starosti na teden 2 uri manj obveznosti iz neposrednega dela na teden. v tem primeru greza te delavce za 12 ur dela na teden. Določitije zakonsko potrebno, kaj delajo ti vzgojitelji dve uri na teden! To je boniteta, ki je v kolektivni pogodbi za vzgojo. Gre za dvojno boniteto, saj imajo ti delavci še dodatno 5 dni dopusta. Problem je tudi, da so enako plačane ure neposrednega dela, ki so pedagoške ure in ure, ki niso delo z otroci ( neposredno delo). Sedaj je to prepuščeno ravnateljem. Prav tako obstaja tudi dvojna boniteta, položajini dodatek za vzgojitelja, ki vodi enoto vrtca ne glede na število oddelkov in za to dobi še dodatno 4 dni dopusta." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7297.txt 123456 5 7297 2016-02-24 1 2017 Nezadostna podpora 2016-01-26 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/7297 Najvišja dovoljena hitrost na avtocestah "Sobotna nesreča na primorski avtocesti okoli 14. ure je bila najhujša prometna nesreča po številu udeležencev pri nas. V več naletih je trčilo okoli 70 vozil, tudi štiri tovorna vozila in en avtobus. V nesreči so umrli štirje ljudje, več kot 30 je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, goste megle in prekratke varnostne razdalje. V ZDA je najvišja dovoljena hitrost na večini avtocest 65 milj na uro, kar je 105 km na uro. Predlagam, da se na naših avtocestah najvišja dovoljena hitrost vozil zniža iz 130 na 110 km na uro." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7317.txt dan 36 7317 2016-03-02 32 2967 Nezadostna podpora 2016-02-02 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/7317 Študentsko delo - dolžnosti in pravice študentov "Študentje tarnajo nad slabim položajem in so mnenja, da jim vlada ne prisluhne. Vendar je potrebno razmisliti in zadevo obravnavati celostno. Strinjam se, da je študentsko delo potrebno ukiniti. Vse preveč je namreč nezaposlenih, ki bi z veseljem opravljali kakršno koli delo, vendar nimajo možnosti zaposlitve, saj podjetja raje zaposlujejo študente. Ne strinjam pa se s trditvijo, da študentje zaradi dela zanemarjajo študij, TISTI, KI SI RES ŽELI DOŠTUDIRATI, BO TO TUDI DOSEGEL, PA ČE BO DELAL ALI NE (pišem iz lastnih izkušenj). Veliko je študentov, ki se vpisujejo na fakultete zato, da imajo status, študirajo pa ne. Zakaj s svojim vpisom ""zasedajo"" sedeže v predavalnicah tistim morebitnim slušateljem, ki bi z veseljem in marljivo študirali? Tudi študij študentov bi bilo potrebno slediti in ob neizpolnjevanju študijskih obveznosti ustrezno ukrepati. Tipičen primer okoriščanja s statusom študenta je subjekt, ki se že šest let vpisuje na različne fakultete, izključno z namenom ohranjanja statusa. Predlagam, da: - se najprej ukinejo vse študentske organizacije, saj na ta način bogati le nekaj posameznikov. Z dobičkom, ki so si ga ustvarile, bi lahko študenje dobili kar nekaj dodatnih postelj. - za urejanje in delovanje študentskih zadev naj se v javni upravi (ali kjer koli drugje v okviru državnih institucij) ustanovi posebna služba (odsek, oddelek ali sektor), ki bo imela enako funkcijo, kot so jo imele do sedaj študentske organizacije. Izvršuje naj se sproten in strog nadzor nad delom te službe. - delo vsakega študenta naj bo zakonsko omejeno na 20 ur mesečno v posameznem podjetju. Tisti študent, ki bo denar resnično potreboval (zaradi resnično slabega socialnega stanja svojih skrbnikov ali staršev), si bo delo poiskal v večih podjetjih. - delo študentov naj bo opredeljeno kot vsako drugo delo: do določenega zneska zaslužka naj delo ne bo obdavčeno, vse ostalo naj bo obdavčeno. - delo študentov naj se šteje v delovno dobo. - prehrano naj študentje plačujejo s študentskimi izkaznicami, ki naj bodo obenem tudi plačilne kartice. Študentska izkaznica je identifikacijski dokument, s katerim naj se vsak obvezno identificira pred koriščenjem storitev - možnost zlorab se zmanjša. - številne stavbe v celotni državi so zapuščene, niso v nobenih postopkih (vračanje premoženja), pa vendar jih nihče ne koristi. Takšne stavbe naj se uredijo in s tem zagotovijo dodatne postelje študentom (saj, ko bi le tukaj imeli ves tisti denar, ki so ga pobrali posamezniki v nekaterih študentskih organizacijah). - delo in dosežke študentov je potrebno sprotno spremljati (in ne samo dosežke Zoisovih štipendistov), saj bomo s tem dosegli kvaliteto. Tisti, ki si res želijo doseči določeno izobrazbo in se aktivno vključiti na trg dela na določenem področju, se bodo trudili in te rezultate tudi dosegli. Ostali naj visokošolske ustanove zapustijo - s tem bomo dosegli, da lahko študira vsak tisti, ki si to RES želi in je pripravljen za to tudi delati (študirati). Če lahko v podjetjih odpuščajo zaposlene zaradi nesposobnosti (kar je ustavno nesprejemljivo, saj nesposobnih ni; vsak posameznik je pač dober na določenem področju), zakaj ne bi izključevali študentov zaradi neizpolnjevanja študijskih obveznosti? - predvsem pa je potrebno tej generaciji študentov dopovedati, da morajo delo v podjetjih opravljati pod takšnimi pogoji, kot vsi ostali zaposleni. Odgovarjati morajo za svoje napake in neupoštevanje navodil." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/733.txt InesH 5 733 2010-06-08 6 5608 Nezadostna podpora 2010-05-07 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/733 Obvezna registracija ter izpit za skuterje, ki so omejeni do 25 km/h "Predlagam, da se za skuterje do 25 km/h uvede naslednje stvari oziroma zakon, ki bo določeval, 1.) Obvezno letno registracijo, recimo 5% od vrednosti skuterja. Ker veliko voznikov mislil, da so anonimni in, da lahko kršijo prometna pravila. (Vožnja čez rdečo, vožnja po pločniku, itd) 2.) Obvezno zavarovanje za primer nesreče, ki jo povzročijo vozniki skuterjev. 3.) Obvezen CPP, veliko voznikov ne pozna osnovnih prometnih pravil in signalizacije (Prihajam na prednostno cesto, desno pravilo, itd) 4.) Obvezen vsakoletni tehnični pregled, ker nekateri skuterji so v slabem stanju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7358.txt SLO 7358 0 1377 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7002 2016-02-19 https://predlagam.vladi.si/predlog/7358 Ukinitev instituta priznanja krivde "Vladi predlagam, da nemudoma ukine institut priznanja krivde, ki obtožencem omogoči nižjo kazen v zameno za priznanje krivde. Zadnji odmevni primeri obtoženih tajkunov, ki so se s tožilstvom pogodili za zelo nizke kazni in jih je tožilec celo javno hvalil, da so zgled poštenja, kaže, da lahko gre pri tem institutu za velika korupcijska tveganja, saj jo z nizkimi kaznimi odnesejo predvsem zelo premožni obtoženci. Menim, da kazen nima prav nobene zveze s priznanjem krivde in bi morala biti odvisna samo od teže kaznivega dejanja. Institut priznanja krivde tako pomeni zasilni izhod za bogate obtožence, po drugi strani pa predstavlja dodaten pritisk za manj bogate obtožence, ki se včasih verjetno raje odločijo za priznanje krivde in nižjo kazen, ker si enostavno ne morejo privoščiti dokazovanja nedolžnosti v kazenskem postopku." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7366.txt ahac36 nuncij 12 7366 2016-03-24 13 1384 Nezadostna podpora 2016-02-24 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/7366 davek na dobiček Predlagam vladi, da uvede poseben davek na dobiček farmacevtskih podjetij, proizvajalcev medicinske opreme in materiala, iz katerega naj financira izobraževanja zdravnikov in medicinske raziskave. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7379.txt potomci Slovenije 10 7379 2016-03-29 5 1641 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davki so po definiciji splošne obligatorne dajatve, ki jih predpisuje država. Stekajo se v t.i. integralni proračun in so namenjeni pokrivanju splošnih kolektivnih potreb oziroma kritju javnih izdatkov. Posledično nimajo narave namenskih dajatev, kot jih imajo npr. prispevki, in jih ni mogoče uporabiti kot je predlagano, to je neposredno za izobraževanja zdravnikov in za medicinske raziskave. Pri oblikovanju davčnega sistema se vedno sledi ciljem davčne politike, upoštevaje tudi cilje drugih politike in trenutno javnofinančno situacijo. Menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2016-05-03 2016-02-29 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7379 Pozicijske luči Predlagam, da imajo vsa vozila tudi podnevi obvezno prižgane zadnje pozicijske luči. Večina novih vozil, ki imajo spredaj tako imenovane dnevne LED luči, je zadaj brez pozicijske osvetlitve. Zadnje pozicijske luči se namreč prižgejo šele s posredovanjem voznika, ob zagonu vozila pa se prižgejo le sprednje dnevne luči, zadaj pa je vozilo neosvetljeno. V primeru megle, pršenja in v podobnih primerih slabše vidljivosti so taka vozila od zadaj slabo vidna in je zato povečana možnost naleta od zadaj. Verjamem, da se precej voznikov teh vozil sploh ne zaveda, da je njihovo vozilo zadaj neosvetljeno. S tem bi povečali prometno varnost pri vožnji v slabših razmerah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7409.txt Digifotko 7409 0 1846 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6405/null/answers 2016-03-11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7409 pokojnina po pokojni mami za katero skrbiš 24 ur na dan že več kot 10 let in več "Tisti otrok, ki živi z mamo in, ki mami zaradi bolezni (parkinsonova bolezen) zagotavlja popolno oskrbo (24 dnevno pri vseh življenjskih opravilih, ki jih sama ne zmore) v domačem okolju, kar pomeni, da jo osebno oskrbi in nudi pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in jo varuje, nadalje ji nudi zdravstveno oskrbo tako, da sodeluje z osebnim zdravnikom, organizira dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, skrbi za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvaja določene fizioterapevtske postopke, oskrbuje rane, preprečuje ter oskrbi preležanine, nabavlja zdravila po receptu in pripomočke z napotnico, pomaga pri gibanju, pomaga pri uporabi in čiščenju pripomočkov in nadalje nudi socialno oskrbo z pomočjo pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne predvsem sorodstvene zveze, ureja vso pošto in osebno administracijo, informira zdravnico in patronažno sestro o stanju in potrebah mame nadalje ji nudi vso gospodinjsko pomoč in sicer ji pripravlja primerno hrano in napitke, čimbolj zdravo in naravno, vzdržuje prostore in pazi, da je prostor primerno ogrevan, v katerih živi mama, postilja in preoblači posteljo, vzdržuje čistočo in pere perilo in obleke, ureja bivalno okolje glede na potrebe mame, itd naj pridobi pravico do pokojnine tistega za katerega skrbi (npr. pokojnino od mame, ko ta umre)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7437.txt verso verso 10 7437 2016-04-20 4 2241 Nezadostna podpora 2016-03-22 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/7437 Najemodajalci naj plačujejo polne prispevke za pokojinisko in invalidsko zavarovanje Predlagam vladi, da odpravi privilegiran položaj najemodajalcev, ki živijo od oddajana nepremičnin v najem. Le-ti ne plačujejo nobenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, čeprav opravljajo dejavnost kot vsak drug s.p. ali d.o.o. oz. redno zaposleni. Vsi smo prisiljeni plačevati visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, ki se seveda ne akumulirajo na našem računu ampak so takoj nakazani za pokojnine trenutnih upokojencev. Pri najemodajalcih pa ni tako in niso dolžni plačevati nobenih prispevkov oz. lahko sami varčujejo za svojo pokojnino namesto da bi plačevali za pokojnine drugih. tako imajo ob upokojitvi prihranjen bistveno višji znesek, ki bi ga dobili iz pravic pokojninskega zavarovanja, pa še glavnica (nepremičnina) jim ostane v celoti. Ureditev je po mojem mnenju protiustavna, saj najemodajalce postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi, ki opravljajo dejavnost. Vladi zato predlagam, da dejavnost oddajanja nepremičnin lahko opravlja samo s.p., ki plačuje polne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7452.txt ahac36 nuncij 9 7452 2016-05-01 14 3824 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zahvaljujemo se za izraženo mnenje in hkrati v zvezi predlogom pojasnjujemo, da avtor predlaga novo ureditev sobodajalcev, za katere predlaga, da lahko opravljajo to dejavnost zgolj v primeru, da se vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pojasnjujem, da so navedbe predlagatelja, da sobodajalci ne plačujejo nobenih prispevkov ter niso pokojninsko in invalidsko zavarovani netočni. Vsi sobodajalci so namreč dolžni plačevati prispevke za socialno varnost, vendar pa nekateri med njimi lahko plačujejo zgolj prispevke za posebne primere zavarovanja. Sobodajalce je namreč potrebno ločevati glede na obseg njihovega poslovanja, saj je od tega odvisen njihov status in posledično tudi način vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V vsakem primeru pa so sobodajalci dolžni plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar pa je obseg le-teh odvisen od obsega dejavnosti, ki ga opravljajo. 13. člen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 44/14 - ORZPlZ206, 85/14 - ZUJF-B, 95/14 ZUJF-C, 90/15 - ZIUPTD, 102/15 in 40/17) ZPIZ-2 določa, da se obvezno zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu. Če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih vtem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. 14. člen ureja dolžnost vključitve v zavarovanje delavcev v delovnem razmerju, 15. člen dolžnost samozaposlenih oseb, 16. člen dolžnost kmetov, 20. člen pa ureja vključitev v obvezno zavarovanje za posebne primere. 14. člen Zakona o gostinstvu določa, kdo je sobodajalec in določa, da so sobodajalci po tem zakonu fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki, društva ali pravne osebe, ki nudijo gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije. Tudi v primeru sobodajalcev je njihova vključitev v zavarovanje torej odvisna od pravnega razmerja na podlagi katerega opravljajo delo. Sobodajalci, ki opravljajo delo v okviru samostojne dejavnosti, se v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključijo na podlagi 15. člena ZPIZ-2 kot samozaposlene osebe in so dolžni iz naslova opravljanja te dejavnost plačevati vse predpisane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na enak način kot drugi posamezniki, razen če so na podlagi prednostnega vrstnega reda vključeni v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. V slednjem primeru iz naslova opravljanja dejavnosti plačujejo zgolj pavšalne prispevke. V koliko opravljajo to dejavnost opravljajo društva ali druge pravne osebe, se v okviru Ie-teh pod enakimi pogoji kot v drugih dejavnostih v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključijo osebe, ki v njihovem okviru opravljajo delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot družbeniki, itd. Izjema pa so v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja sobodajalci, ki opravljajo to dejavnost kot fizične osebe zgolj občasno, največ 5 mesecev letno in v skladu z zakonom o gostinstvu, tako niso osebe, ki bi se bile dolžne obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 (samozaposlene osebe). Te osebe so se dolžne zavarovati zgolj za posebne primere zavarovanja po 20. členu ZPIZ-2 (t.i. pavšal), in sicer za primer nastopa invalidnosti in smrti, ki je posledica poškodbe pri delu. Posebni primeri zavarovanja so predpisani tudi za druga dela in dejavnosti, na podlagi katerih oseba ni vključena v obvezno zavarovanje (posameznike na prostovoljni praksi, dijake in študente pri praktičnem pouku, pa tudi za posameznike, ki sodelujejo pri organiziranih delovnih akcijah, reševalnih akcijah ali pri zaščiti in reševanju v primerih naravnih nesreč, pa tudi za gasilce, gorske reševalce, itd). Problematika se je želela tekom zakonodajnega postopka sprejema ZPIZ-2 spremeniti, vendar pa je bil predlog zakona v 20. členu amandmiran na zgoraj opisan način, torej da se sobodajalci, ki to dejavnost opravljajo zgolj občasno kot fizične osebe, dolžni vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje zgolj za posebne primere. Zakonodajalec je kot razloge za tako ureditev navedel upoštevanje posebnosti oseb, ki opravljajo dejavnost sobodajalcev in dejavnost domače in umetnostne obrti. Te osebe se zaradi narave in obsega dejavnosti že predhodno dejansko nikoli niso zavarovale po predhodno veljavni zakonodaji, temveč so vedno plačevali pavšalne prispevke, pri čemer se jim je določila tudi posebna ugodnost, da za celotno leto zavarovanja plačajo prispevke, ki ustrezajo višini 5-mesečnega pavšalnega prispevka, ki ga lahko plačujejo mesečno po dvanajstinah ali pa v enkratnem letnem znesku. Zato je v tretjem odstavku dodana nova osma alineja, v kateri se njihov status ohranja. Izpostavljamo še, da so se v zadnjem času, kar je bilo obsežno izpostavljeno že večkrat tudi preko medijev, pojavile težnje po manjši obremenitvi sobodajalcev, torej v smeri ukinitve obveznosti plačila oziroma znižanja tudi prispevkov za posebne primere zavarovanja (20. člen ZPIZ-2) za to kategorijo sobodajalcev, ki dejavnost opravljajo zgolj občasno kot fizične osebe, čemur MDDSZ ni bilo naklonjeno. Glede na različne predloge po spremembi ureditve (ukinitev zavarovanja oziroma plačilo nižjih prispevkov; vključitev v zavarovanje sobodajalcev za polni obseg) ugotavljamo, da bo potrebno ob morebitni reformi pokojninskega sistema posebno pozornost podati tudi temu področju, pri čemer bo treba narediti ustrezne analize ter iskati razloge za ohranitev trenutne ureditve oziroma za njeno spremembo. Vsekakor bo potrebno tudi v prihodnje morebitno odstopanje ureditve sobodajalcev v primerjavi z drugimi posamezniki, ki opravljajo dejavnost, utemeljiti s tehtnimi argumenti, ki tako odstopanje utemeljujejo oziroma poiskati tiste razloge, zaradi katerih bi bilo smiselno to področje urediti enako kot so urejena druga področja opravljanja dejavnosti. Vsekakor je začasnost oziroma omejen obseg dela teh sobodajalcev (največ 5 mesecev na leto) razlog, ki govori v smer drugačne ureditve te kategorije zavarovancev tudi z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar pa na drugi strani obstajajo tudi razlogi, zaradi katerih bi bilo morebiti smiselno poenotenje vseh posameznikov, ki opravljajo dejavnost. Izpostavili pa bi radi še težnje, ki se pojavljajo tako v javnosti kot tudi v Beli knjigi o pokojninah, po vzpostavitvi načela »vsako delo šteje« v polnem obsegu ter po poenotenju zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov, kjer bi morebiti večji poudarek pri zavarovanju veljalo podati dejanski skupni višini prejemka posameznika in ne toliko podlagam, na katerih je posameznik ta prejemek prejel. Vsekakor bo potrebno pri prihodnjih spremembah pokojninskega sistema ravnati preudarno ter vzpostaviti sistem, ki bo čim bolj pravičen z vidika vseh generacij, ob ohranjanju temeljnih načel socialnega zavarovanja ter ob širokem družbenem konsenzu, ki bo vzpostavil tudi večje zaupanje zavarovancev v sam sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja." 2017-10-02 2016-04-02 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7452 uvesti pravično cestninjenje z uvedbo elektronskega cestninjenja za vsa vozila ali da se cestninjenj Slovenija naj uvede končno PRAVIČNO cestninjenje z uvedbo elektronskega cestninjenja za vsa vozila. Vsak bo tako plačal po prevoženih kilometrih TO JE PRAVIČNO. NEPRAVIČNO pa je da tisti, ki malo uporablja avtocesto plača isto za cestninjenje kot tisti, ki jo vsakodnenvo. To se da urediti le in samo z uvedbo elektronskega cestninjenja za vsa vozila ali pa da se cestnine sploh ne zaračunavajo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7454.txt verso verso 12 7454 2016-05-03 8 3544 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Na področju razvoja cestninskega sistema se je Republika Slovenija že pred časom zavezala, da se bo nadaljevalo z razvojem sistema, ki bo na sodoben način omogočal elektronsko pobiranje cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo po načelih uporabnik in onesnaževalec plača. S sodobnim elektronskim sistemom cestninjenja v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, se bo dejansko lahko zaračunavalo cestnino na celotnem omrežju glede na prevoženo razdaljo. Aktivnosti v zvezi z navedenim vodi družba DARS d.d., kot upravljavec omrežja avtocest in hitrih cest. Elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku za osebna vozila bi sicer res omogočal plačilo cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo, je pa vzpostavitev tovrstnega sistema veliko bolj zahtevna in kompleksna kot cestninjenje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Prav tako še ni na voljo enotna naprava za cestninjenje (t.i. naprava OBU), ki bi bila po možnosti že serijsko vgrajena v osebna vozila, kar bi v veliki meri odpravilo logistične težave z opremljanjem lahkih vozil z napravami OBU, do katerih bi glede na tranzitno lego naše države prihajalo pri občasnih uporabnikih cestninjenega omrežja (predvsem tujcih). V skladu z zakonodajo je za vožnjo motornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, po avtocestah in hitrih cestah v upravljanju družbe DARS d.d. predpisana obvezna uporaba vinjet. Vinjetni sistem cestninjenja je bil uveden s ciljem izboljšanja pretočnosti prometa osebnih vozil in zmanjševanja emisij v okolje. Vinjetni sistem cestninjenja do nadaljnjega torej ostaja v veljavi, saj podatki kažejo, da je vzpostavljeni sistem ustrezen in dobro sprejet s strani uporabnikov. Zaradi uvedbe vinjet se je promet osebnih vozil na omrežju avtocest in hitrih cest precej povečal, kar posredno pozitivno vpliva tudi na večjo prometno varnost. Kot že navedeno, za osebna vozila na evropskem nivoju še niso definirane ustrezne tehnične, pravne in komercialne rešitve, ki bi omogočale racionalno izvajanje enotne storitve cestninjenja na področju celotne EU. Ocenjujemo, da je v okviru predhodne obrazložitve ustrezno pojasnjen obstoječi sistem cestninjenja v Republiki Sloveniji. Ne glede na navedeno si Ministrstvo za infrastrukturo kot pristojni resor stalno prizadeva, da se iščejo čim bolj prijazne rešitve, ki uporabnikom omogočajo, da lahko učinkovito ter s čim manjšimi stroški realizirajo svoje potrebe po mobilnosti." 2016-06-07 2016-04-04 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/7454 Plačevanje davka od dobička po plačani realizaciji "Predlagam, da se uvede sistem plačevanja davka od dobička po plačani realizaciji, tako kot je to možno že pri DDV-ju. Torej v kolikor od kupca nisi dobil plačano, le tega računa ne daš v prihodke. Prav tako, pa ne smeš dati v stroške račun, ki ga nisi plačal. Tako bi na nek način pomagali podjetnikom, ki imajo težave zaradi neplačil, po drugi strani bi pa marsikdo vsaj konec leta, če ne že prej plačal račune svojim dobaviteljem, da bo lahko uveljavljal stroške." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7456.txt Jolly123 3 7456 2016-05-03 1 3466 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, ąt.117/06 in naslednji, v nadaljevanju ZDDPO-2) v 12. členu na splošno določa, da se davek od dohodka/dobička plača glede na prihodke in odhodke, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma v letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida. Prihodki, odhodki in poslovni izid, so določeni na podlagi ZDDPO-2 in v skladu z računovodskimi standardi. Omenjena določba za davčnega zavezanca pomeni določeno poenostavitev, saj davčnemu zavezancu ni potrebno voditi dvojnih knjig, to je za poslovne namene po računovodskih pravilih in za davčne namene po davčnih pravilih. Dodajamo tudi, da računovodski standardi predstavljajo pravila stroke, ki zahteve računovodenja podrobneje razčlenjujejo, pojasnjujejo in tudi določajo način njihove uporabe. Ena od temeljnih računovodskih predpostavk je upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, ki pomeni, da se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu." 2017-01-03 2016-04-04 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7456 Zaposlovanje invalidov in izpolnjevanje kvote invalidov "6. člen Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov ( Uradni list RS, št.: 32/2007, z dne 10. 04. 2007 ) v 1. odstavku določa, da delodajalec lahko izpolni kvoto le z zaposleninimi invalidi, ki jih je prijavil v zavarovanje v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide. Nadalje v 2. odstavku določa, da se v kvoto za posamezni mesec štejejo le invalidi, ki so bili prijavljeni v zavarovanje kot invalidi najpozneje do zadnjega dne v mesecu. Predlagam spremembo tega člena, saj se mi zdi nesmiselno in nelogično, da bi delodajalec, ki sicer zaposluje ustrezno število invalidov ali z zaposlenimi invalidi celo presega zahtevano kvoto, plačeval prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote po 15. členu Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, ni pa ga prijavil v zavarovanje kot invalida. Menim, da je že dejstvo, da ima delodajalec zaposlene invalide dovolj, da se lahko na podlagi tega ugotovi, da izpolnjuje kvoto in mu ni potrebno plačevati prispevka. Dogaja se namreč, da delodajalec v prijavi invalida ali pri spremembi podatkov enostavno spregleda in pozabi v rubriko 37 na obrazcu M-3, vpisati šifro za »vrsto invalidnosti« in mora zaradi tega plačati prispevek, enako kot delodajalec, ki sploh nima zaposlenih invalidov. 6. člen deluje po mojem mnenju na delodajalce destimulativno, saj so lahko kaznovani s plačilom prispevka, kljub temu, da izpolnjujejo oz. presegajo kvoto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/746.txt Tarin 1 746 2010-06-11 0 4853 Nezadostna podpora 2010-05-13 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/746 odločba o prejetju socialne denarne pomoči naj vsebuje podatek koliko je prejemnik dosedaj prejel in Predlog je na mestu in sicer, da se obvezno v izrek odločbe o prejetju socialne denarne pomoči navede tudi znesek, ki ga je do te izdaje prejemnik socialne pomoči že prejel in navedba, da se bo skupni zneske prejemkov socialne pomoči vračal najkasneje v času dedovanja po prejemniku denarne socialne pomoči ali pa že prej če prejemnik dobi zaposlitev ali se samozaposli ali dobi sredstva, da lahko vrne prejeto socialno pomoč. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7462.txt verso verso 10 7462 2016-05-03 11 2175 Čaka odziv 2016-06-02 2016-04-04 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/7462 Takojšnja uvedba davka na nepremičnine "Vladi R Slovenije predlagam, da že z začetkom l. 2017 uvede davek na nepremičnine. Vrednotenje nepremičnin po GURS-u je opravljeno, določeni so količniki... Dejansko se država v času, ko se gre za vsak € nesmiselno odpoveduje nekaj 100 milijonom € proračunskega prihodka. Uvedba samega davka na nepremičnine bi imela zelo pozitivne učinke. Imetnike večih nepremičnin bi prisilila v racionalizacijo in s tem ponudila trgu več nepremičnin po dostopnejših cenah. Prazna stanovanja (ki se trenutno obravnavajo kot naložba/hranitelj vrednosti) bi se zopet ponudila v najem za dostopnejše najemnine. Starejši/upokojenci bi svoja prevelika stanovanja (stroški!) menjali za manjša itd. Prednosti je nešteto. Zato je vsakršno čakanje in odlašanje nesmiselno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7467.txt Sony Globokar 16 7467 2016-05-10 19 2182 Nezadostna podpora 2016-04-11 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7467 Prepoved ponudb za delo preko sp ali doo "Pojavila se je poplava ponudb s strani podjetij za delo preko sp ali doo za povsem navadna dela, kot so delo v trgovini, turistični agenciji, voznika, ... Ljudje so tako, v želji da bi dobili zaposlitev prisiljeni odpreti sp, tudi če ga ne želijo in nimajo nobene podjetniške dejavnosti niti namena ali ideje za podjetniško dejavnost. S tako obliko dela delavec marsikaj izgubi, torej plačan dopust, možnost odpustitve in s tem priložnost delodajalcev za mobing in ustrahovanje. Vsaka oseba si zasluši dostojno delo in pravo pogodbo za delo. Takšne oblike dela ljudi postavlajnjo v nemogoč položaj in bistveno slabši kot so pogodbe za določen čas in o redni zaposlitvi. Vsi si zaslužimo pogodbo o zaposlitvi, odpovedni rok, pravice ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (redni/ za določen čas). Naj navedem slabost dela prek sp in doo: V primeru da te delodajalec odpusti kot zunanjega izvajalca in delaš le zanj, saj si zaradi njega odprl sp, zapreš podketje v želji da ne bi plačal dodatnih stroškov, potem pa se lahko zgodi, da zopet moraš odpreti sp. Mislim, da bi ljudem moralo biti prihranjen takšen stres. Sp je primerna oblika dela za podjetja, ki svoje specifične, izključno strokovne storitve opravljajo za več podjetij. Tu lahko štejemo na primer: keramičarstvo, elektroinštalacija in tako dalje. Težko pa tu štejemo delo prodajalca na primer." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7469.txt Ana Sols 7 7469 2016-05-10 7 3342 Nezadostna podpora 2016-04-11 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/7469 Davek na IQ "Država naj uvede nov davek, ki naj se imenuje davek na IQ. Kdor ima visok IQ je pameten in ima več možnost veliko zaslužiti na trgu. Mi z nizkim, pa se moramo zelo potruditi za neprimerno nižje prihodke. Zato predlagam, da je ta davek progresiven. Višji kot ima državljan IQ, več tega davka plača. Merjenje IQ naj postane obveznost vsakega državljana." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7496.txt Gama 14 7496 2016-06-02 9 1856 Nezadostna podpora 2016-05-04 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/7496 Ukinitev velikonočne in binkoštne nedelje kot dela prostega dneva "Predlagam majhno spremembo praznikov - dela prostih dni: Kot dela prosta dneva/praznika naj se ukineta velikonočna in binkoštna nedelja. Obrazložitev: V Sloveniji je uradno 14 dela prostih dni, od tega velikonočna in binkoštna nedelja seveda vedno padeta na vikend, zaradi tega je dejanskih dela prostih dni pri nas 12 (v idealnem primeru). V predlogu se dejansko število dela prostih dni ne spreminja, prav tako se ne gre za ukinjanje praznika, pač pa le za prekategorizacijo praznika. Večina evropskih držav omenjenih dveh dnevov ne obravnava kot dela prosta dneva in ob primerjavi dela prostih dni med državami lahko pride do napačnega vtisa, da je pri nas več dela prostih dni, kot jih je dejansko." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7505.txt bombon 7 7505 2016-06-07 19 3777 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05-UPB1, 52/10, 40/2012-ZUJF in 19/15; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan. Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta veljavna ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, vključno z velikonočno in binkoštno nedeljo, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države. Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bile tri realizirane v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države. V ureditev praznikov je posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan. Kot že navedeno, imajo delavci pravico do odsotnosti z dela na z zakonom določen dela prost dan s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan. V primeru, da mora delavec glede na planirano delovno obveznost delati tudi na praznični oziroma dela prost dan, je za ta dan upravičen do plačila za delo ter do dodatka za delo na praznik oziroma dela prost dan, katerega višina se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V skladu s 128. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in 78/13- popr. in 47/15 - ZZSDT, v nadaljevanju ZDR-1) namreč delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ter za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu. Če delavec dela v nedeljo in je ta nedelja tudi po zakonu, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji prost dan, delavec prejme samo en dodatek, in sicer tistega, ki je višji. Morebitna ukinitev velikonočne in binkoštne nedelje, kot z zakonom določenih dela prostih dni, bi tako pomenila tudi ukinitev posebnega dodatka za delo na z zakonom določen dela prost dan za vse delavce, ki delo opravljajo tudi ob nedeljah, pri čemer dodajamo, da sta dodatek za delo na nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu v kolektivnih pogodbah dejavnosti pogosto opredeljena v različnih višinah, in sicer je višina dodatka za delo na dela proste dneve po zakonu največkrat opredeljena v višjem znesku. Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga." 2016-07-12 2016-05-09 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/7505 Sprememba zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji "Ker je po ustavi Republike Slovenije Cerkev ločena od države, menim, da bi moralo to veljati na vseh področjih. Eno takih področij je seveda tudi področje praznikov in dela prostih dni. Zato predlagam, da se sprejme sklep, s katerim bi se ločilo vse trenutne verske dela proste dni od državnih praznikov. Naj vnaprej poudarim, da se verskih dela prostih dni nikakor ne bi ukinjalo, preganjalo ali kakorkoli drugače omalovaževalo, temveč le prekategoriziralo, in sicer iz dela prostih v delovne dni. Verska »dela prostost« bi se tako namenila državnim praznikom, ki trenutno še niso dela prosti dnevi. Ker je verskih dela prostih dni po trenutni zakonodaji šest (četudi sta dva od teh neizbežno nedelji), državnih praznikov, ki pa niso dela prosti dnevi, pet, bi lahko celo razmišljali o ponovni uvedbi 2. januarja kot dela prost dan ali pa o ustanovitvi kakega drugega praznika, ki bi bil med časovno med seboj najoddaljenejšima praznikoma, da bi bili prazniki tako enakomerneje razporejeni. Hkrati tudi predlagam, da se preuči smiselnost tega, da se praznik dela praznuje dva dni zapored, saj trenutno noben drug praznik poleg tega ne traja dva dni in nekako ruši urejenost. Namesto 2. maja bi spet lahko uvedli kak nov praznik, ki bi bil med časovno med seboj najoddaljenejšima praznikoma. Seveda bi bilo delavcu omogočeno, da si ob dovolj zgodnjem posvetovanju z delodajalcem lahko vzame prost dan na delovne dni, ki bi sicer pripadli verskim dela prostim dnevom. Tako bi bilo vsem zadoščeno. Koledarček praznikov in hkrati dela prostih dni bi brez verskih dela prostih dni bil videti takole: dan praznik 1. 1. novo leto 8. 2. Prešernov dan 27. 4. dan upora proti okupatorju 1. 5. praznik dela 2. 5. praznik dela 8. 6. dan Primoža Trubarja 25. 6. dan državnosti 17. 8. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom 15. 9. dan vrnitve Primorske k matični domovini 25. 10. dan suverenosti 1. 11. dan spomina na mrtve 23. 11. dan Rudolfa Maistra 26. 12. dan samostojnosti in enotnosti" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7583.txt DavidLove 7583 0 1585 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7340/null/answers 2016-06-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/7583 Absurd zakonodaje - absolutna prednost vozila s spremstvom "Znano je, da ima vozilo s spremstvom absolutno prednost. (Politiki, gospodarski pomembneži in podobni.) Čeprav je to pravilo trapasto, tukaj ne bom o tem. Kar me moti in ni zgolj trapasto, temveč predvsem neodgovorno do družbe, je to, da imajo ta vozila prednost tudi pred intervencijskimi vozili. Reševalno vozilo, gasilsko vozilo, policijsko vozilo (na ""navadni"" intervenciji). (Na razširjenem seznamu je še nekaj vozil; zelo pomembno je intervencijsko vozilo plinske družbe.) Mediji radi poudarjajajo, da ob nesrečah kot tudi posledicah bolezni, starosti itd. štejejo sekunde. A vendar ""iznenada"" te sekunde niso pomembne, ko je na poti elita. To bi bilo potrebno ukiniti. Še bolje - obrniti sliko. Intervencijska vozila bi morala imeti absolutno prednost. Lep pozdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7586.txt pončo 0 7586 2016-07-13 5 4454 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Vozila za spremstvo so glede na določbo prvega odstavka 101. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo) prav tako kot vozila s prednostjo motorna vozila, na katerih se za izvršitev določenih nujnih nalog uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki. Nadalje je v 101. členu tega zakona še naveden pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov oziroma obveznosti drugih udeležencev v prometu ob uporabi posebnih svetlobnih in zvočnih znakov na vozilih, ki smejo takšne znake uporabljati. Samo na ta vozila jih je tudi dovoljeno namestiti oziroma vgraditi (tretji in četrti odstavek Pravilnika o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo (Uradni list RS, št. 48/11 in 69/13)). Zakon o pravilih cestnega prometa ne določa absolutne prednosti vozil s spremstvom. Tretji odstavek 101. člena namreč določa, da voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja." 2016-08-09 2016-06-14 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/7586 Poenotenje kolektivnih pogodb pri pravici do stavke "Predlagam, da se z zakonom ali s spremembo vseh kolektivnih pogodb, poenotijo pogoji pravice do stavke, hkrati s pravico do denarnega nadomestila plače za čas trajanja stavke. Pogoj bi lahko bil enoten v približno tej obliki: Za čas stavke pri delodajalcu, organizirane v skladu z zakonom, ki je posledica težje kršitve pravic delavcev pri delodajalcu, so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače. Nadomestilo je omejeno na največ 3 delovne dni. Pri poklicih, kjer stavka ni dovoljena, nebi bilo sprememb. Obrazložitev: Pravica do stavke je z ustavo zaščitena (in se s predlogom tudi ne zmanjšuje), a se zelo razlikuje med kolektivnimi pogodbami; v nekaterih kolektivnih pogodbah je urejena podobno kot je navedeno v predlogu, v drugih - predvsem v kolektivnih pogodbah javnega sektorja so pogoji za stavko navedeni ohlapno in tem zaposlenim za čas stavke pripada pravica do nadomestila plače v višini 100%, kar je potratno, nekonstruktivno, ne vodi v hitro reševanje sporov, pač pa ima za posledico pogoste in včasih neupravičene stavke, ter je napram drugim panogam tudi sporno zaradi večjih pravic. Kot primer se lahko vzame npr. Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja, SKEI in ureditev v tujini, kjer je stavkanje prav tako urejeno zelo različno - npr. v Švici se med stavko pogodba o zaposlitvi zamrzne in s tem tudi pravice iz zaposlitve, v Novi Zelandiji pa ima delodajalec pravico zaradi stavke zmanjšati plačo v višini neopravljenega dela, ali pavšalno v višini 10% na mesec, kadar je delavec stavkal. Predlog se lahko tudi spremeni, a slediti bi moral načelu, da delavec, katerega pogodba o delu je težje kršena, obdrži pravico do stavke, da imajo vsi poklici enake pravice na tem področju, ter da ureditev ne vzpodbuja pogostih, neupravičenih stavk in neupravičene porabe sredstev delodajalca ali javnih financ." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7591.txt bombon 3 7591 2016-07-13 6 1990 Nezadostna podpora 2016-06-14 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/7591 Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide "Predlagam, da se spremeni višina kazni za vse, ki niso invalidi, pa brez vsakega sramu parkirajo na parkirnih mestih, označenih za invalide. Višina kazni bi morala biti drastična, npr. 5.000 € - potem zagotovo nihče več ne bo niti pomislil, da bi svoje vozilo parkiral na takih mestih. V sklop predmetnih parkirnih mest bi bilo potrebno upoštevati poleg javnih parkirišč tudi vsa parkirna mesta, ki se nahajajo pred nakupovalnimi središči in drugod. Vsa predmetna parkirišča bi morala biti opremljena z obeležji, na katerih bi bila dobro vidna navedena višina kazni za nepravilno parkiranje. Sedanja zakonodaja na tem področju je smešna. Ne le, da so kazni za predmetne prekrške prenizke, tudi nadzora ni- ne na javnih ne na drugih parkiriščih. Z omenjenim predlogom - torej višina kazni in kaznovanje na vseh površinah, javnih in zasebnih, kjer so označena parkirišča za invalide, bi se problem, ki je sedaj zaradi samovšečnih voznikov nerešljiv, rešil v kratkem času." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7597.txt rufslo 10 7597 2016-07-13 19 4753 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Temeljni zakon, ki ureja pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu, je Zakon o pravilih cestnega prometa. Določa, da morajo vsi udeleženci cestnega prometa ravnati tako, da promet poteka nemoteno, umirjeno in varno. Če udeleženci v prometu ne ravnajo v skladu z njegovimi določbami, se kaznujejo z globo, katere višina je odvisna predvsem od vpliva prekrška na varnost prometa. Pri določanju višine kazni se upošteva načelo sorazmernosti, ki izhaja iz nadrejenih predpisov, smernic in sodne prakse. Ena izmed temeljnih človekovih pravic je, da resnost kazni ne sme presegati teže kaznivega ravnanja. Globe za prometne prekrške so predpisane v določenem znesku. Za te globe Zakon o prekrških določa, da so lahko za posameznika predpisane v znesku od 40 do 2.000 evrov. Znotraj tega okvira so določene globe za nepravilno parkiranje v višini od 40 do 80 evrov. Globa 80 evrov je predpisana za neupravičeno parkiranje na označenem parkirnem prostoru za invalide. Globe za prometne prekrške so v Sloveniji razmeroma visoke. Za primerjavo navajamo, da so predpisane globe za nepravilno parkiranje v Nemčiji v višini od 10 do 60 evrov, v Avstriji pa od 21 do 72 evrov. Predlagana globa za prekršek nepravilnega parkiranja na označenem parkirnem prostoru za invalide v višini 5.000 evrov bi bila zaradi navedenega nesorazmerna in je glede na določbe Zakona o prekrških tudi ni možno predpisati. Dodajamo še, da s predpisano globo še ni doseženo spoštovanje določb predpisov. Pomemben je predvsem učinkovit nadzor, ki ga na vseh prometnih površinah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajata policija in občinska redarstva. Tudi razmeroma nizka globa je lahko učinkovita, če se sankcije izrekajo dosledno." 2016-08-02 2016-06-14 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/7597 Sprememba premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja "Predlagam, da se valjavna zakonodaja glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sporemni tako, da da se premija dodatnega zavarovanja izenači za vse zavarovance. Veljavna zakonodaja dovoljuje zavarovalnicam, da zavarovancem, ki na novo sklepajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaračunavajo dodatnih 5 % osnovne vednosti premije za vsako leto, ko niso imeli sklenejnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Taka rešitev diskriminira tiste, ki niso imeli sklenjenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, saj morajo plačevati nekaj, česar jim zavarovalnica ni dala - vse ""nadstandardne"" zdravstvene storitve so si v času, ko so bili brez dodatnega. zdravstvenega zavarovanja plačevali sami iz lastnega žepa. Zavarovalnice teh zneskov za nazaj seveda ne refundirajo, čeprav denar iz dodatnih 5 % na letno premijo kasirajo vsako leto trajanja zavarovanja zavarovanca, ki je dopolnilno zdravstveno zavarovanje sklenil na novo, in si s tem ustvarjajo dodaten zavarovalni fond, ne da bi v preteklosti za to kaj dale. Prav tako bi terjatve, če bi jih zavarovalnice do takih zavarovancev seveda imele, zastarale, z izpodbijano rešitvijo pa zavarovalnice svoje (ne)storitve zaračunavajo za poljubno število let nazaj, torej tudi za leta, za katera bi se zavarovanci lahko sklicevali na zastaranje. Z uveljavitvijo predlagane spremebe bi se dodatno zdravstveno zavarovanje tudi izenačilo z ostalimi zavarovanji. Pri zavarovanju premoženja npr. premija ni višja, ne glede na to, kako pozno (ali zgodaj) je zavarovanec zavaroval svojo hišo ali avto. Tam je premija pri enaki zavarovalni vrednosti vedno in za vse enaka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7617.txt BJ 12 7617 2016-07-21 9 2361 Nezadostna podpora 2016-06-22 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7617 Dodatki k osnovnemu znesku izplačila Zoisove štipendije Nepojmljivo se mi zdi, da se dijakom in študentom, ki se izobražujejo v tujini, dodeljuje Zoisova štipendija (v nadaljevanju ZŠ) v kar dvakratnem znesku osnovne. Na lastno izbiro so namreč odšli v tujino, kjer imajo že tako ali tako določene ugodnosti. Ne zdi se mi v redu, da nas mlade na ta način še dodatno posredno spodbujajo k izseljevanju iz Slovenije. Podobno ne vem, zakaj bi moral nekdo, ki prejema štipendijo, tj. vsaj 120 € mesečno, imeti 80 € dodatka, ker živi vsaj 25 km od kraja šolanja. Kot študent, ki se izobražuje v prek 100 km oddaljenem kraju razumem, da gre veliko časa za prevoz in denarja za bencin, avtobusne in druge karte, toda za to so že na voljo številne subvencije za javni promet, ki vse to dodobra omilijo (in ki jih seveda Zoisovi štipendisti lahko koristijo). Če pa smo že iskreni, se na mesec tudi ne porabi ravno 80 € za prevoz, ampak bistveno manj. Prav tako ne vidim smiselnosti dodatka v višini 50 € za dijake in študente s posebnimi potrebami. To področje je že (oziroma naj bi bilo) dovolj urejeno. Nočem zveneti kot abilist (oseba, ki posameznika diskriminira na podlagi njegove telesne prizadetosti), ampak kaj točno je namen tega dodatka? Dijaki in študenti s posebnimi potrebami imajo po trenutnih ureditvah že vrsto pravic, ki jim olajšujejo izobraževanje in splošno kakovost življenja. Čudni se mi zdita tudi sledeči dejstvi. Prvič to, da se je nekdaj 66‑€ osnovna ZŠ za dijake zvišala na kar 120 € (brez dodatkov). Od kod toliko sredstev za tovrstni korak? Drugič to, zakaj Zoisovi štipendisti prejemajo ZŠ tudi v času poletnih počitnic, ko se dejansko ne izobražujejo in si lahko v tem času tudi najdejo npr. študentsko delo? Prosim za pojasnilo. Iz vsega naštetega predlagam, da se oceni smiselnost vseh dodatkov k osnovi Zoisove štipendije za dijake in študente in da se jih v primeru ugotovitve, da so nepotrebni, tudi ukine. Presežek, ki bi ostal, pa se lahko nameni bodisi za več osnovnih ZŠ bodisi v korist državnih in deficitarnopoklicnih štipendij. In prosim, brez očitkov, da predlog izvira iz moje preproste nevoščljivosti do prejemnikov ZŠ – tudi sam sem namreč Zoisov štipendist, ki pa se z določenimi vidiki pač ne strinja. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7620.txt DavidLove 8 7620 2016-07-26 5 4338 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uvodoma pojasnjujemo, da je bil Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13 s spremembami), ki je na novo uredil tudi sistem Zoisovih štipendij, sprejet leta 2013, uporabljati pa se je začel s šolskim/študijskim letom 2014/2015. Sedaj veljavna ureditev Zoisovih štipendij, za razliko od prejšnje ureditve, bolj spodbuja dijake in študente k doseganju izjemnih dosežkov in jih tudi tekom izobraževanja “sili” k dobrim rezultatom. Izpolnjevanje pogojev za dodelitev štipendije se namreč presoja na novo za vsako raven izobraževanja, medtem ko je po prejšnji ureditvi veljalo, da so štipendisti, ki so pridobili Zoisovo štipendijo v srednješolskem izobraževanju, obdržali štipendijo do konca izobraževanja (torej tudi v času študija), če so se redno šolali. Glede na navedeno so sedaj veljavni pogoji za ohranitev Zoisove štipendije celotno obdobje izobraževanja strožji kot so bili v preteklosti. Višina osnovne štipendije, določena z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip: Uradni list RS, št. 59/07 s spremembami) iz leta 2007, je bila dejansko nižja od sedanje, vendar so bili k osnovni štipendiji možni še naslednji dodatki: dodatek za vrsto in področje izobraževanja, dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča, dodatek za učni oziroma študijski uspeh, dodatek glede na dohodek v družini štipendista in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami. Tekom let so bili nekateri dodatki ukinjeni, in sicer zaradi varčevalnih ukrepov ali zaradi drugačne ureditve področja, zaradi česar je bila pri sprejemu novega zakona (ZŠtip-1) sprejeta odločitev, da se zviša znesek osnovne štipendije in ukine dodatke (razen dodatka za bivanje in dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami). Zoisovi štipendisti po novi ureditvi ne morejo pridobiti tudi dodatka za uspeh, ker se lahko ta dodeli le k državni štipendiji. Povprečna višina Zoisove štipendije po starem in novem zakonu pa ostaja približno na isti ravni; tako je med leti 2013 in 2016 povprečna višina okoli 170 EUR, medtem ko je bila v letih pred 2013 povprečna višina Zoisove štipendije celo višja (okoli 200 EUR). Za študij v tujini se je tudi v ZŠtip-1 ohranila raven pravic iz prejšnje ureditve, tako da pripada štipendistu, ki se izobražuje v tujini, dvojna višina osnovne štipendije. Namen takšne ureditve je kritje višjih stroškov, ki štipendistu nastanejo zaradi bivanja in študija v tujini. Poudariti je treba, da študenti, ki se redno izobražujejo v tujini, niso upravičeni do Erasmus+ dotacije, ki jo lahko pridobijo študenti na izmenjavi (in poleg dotacije obdržijo tudi Zoisovo štipendijo), katere namen je ravno tako kritje življenjskih stroškov za bivanje v tujini. Dodatek za bivanje se na podlagi 18. člena ZŠtip-1 dodeli štipendistu, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 EUR mesečno in če štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine, v kateri biva. Navedeni pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, kar pomeni, da morajo biti izpolnjeni vsi, da je štipendist do tega dodatka upravičen. Dodatek je namenjen delnemu pokritju stroškov, ki jih ima štipendist zaradi bivanja zunaj svojega stalnega prebivališča, saj mora poleg najemnine plačati tudi druge stroške (obratovalni stroški, prehrana itd.). Tako ne drži navedba, da bi bili do dodatka lahko upravičeni štipendisti, ki bivajo doma in se dnevno vozijo v kraj izobraževanja, saj je dodatek namenjen samo tistim, ki dejansko bivajo v kraju izobraževanja. Za pridobitev dodatka za bivanje morajo štipendisti predložiti najemno pogodbo, sklenjeno z lastnikom stanovanja, iz katere je razvidna višina najemnine, in imeti na tem naslovu prijavljeno začasno prebivališče. V zvezi z dodatkom za štipendiste s posebnimi potrebami pojasnjujemo, da je dodatek namenjen štipendistom s posebnimi potrebami, kot spodbuda za doseganje višje ravni izobrazbe in hkrati delno kritje višjih stroškov, ki osebam s posebnimi potrebami s tem nastajajo (pomoč, pripomočki), saj je izobrazba eden od predpogojev za čimbolj samostojno življenje. Ne glede na navedeno pa ugotavljamo, da Zoisovih štipendistov, ki bi prejemali navedeni dodatek, ni veliko, saj dodatek prejmejo dijaki, ki so vpisani v prilagojene programe, teh pa med Zoisovimi štipendisti praktično ni (v letu 2016 dodeljenih približno 20 takšnih dodatkov). Glede prejemanja Zoisove štipendije med poletnimi počitnicami pa MDDSZ pojasnjuje, da je ureditev enaka za vse štipendije in da je bila takšna tudi na podlagi starega ZŠtip. Štipendije se izplačujejo tudi v poletnih mesecih, razen v zaključnem letniku srednješolskega izobraževanja, ko štipendist za julij in avgust štipendije ne prejme. Takšna ureditev je skladna z namenom štipendiranja, ki je v spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni štipendistov ter odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje in izbiro izobraževalnega programa, kar se kaže tudi v upravičenosti do izplačila štipendije med počitnicami, kar štipendistu omogoči delno kritje stroškov nakupa šolskih potrebščin za naslednje šolsko/študijsko leto. Niso pa štipendisti med počitnicami upravičeni do dodatka za bivanje, če zanj ne izpolnjujejo več pogojev in se torej z naslova začasnega prebivališča do začetka novega šolskega/študijskega leta preselijo nazaj v kraj svojega stalnega prebivališča. Glede na vse navedeno MDDSZ meni, da je trenutna ureditev Zoisovega štipendiranja ustrezna in da spremembe niso potrebne. Zoisove štipendije so namenjene nadarjenim študentom, pogoji težko dosegljivi, zato bi po mnenju našega ministrstva dodatno ukinjanje dodatkov negativno vplivalo na doseganje ciljev ukrepa." 2017-12-18 2016-06-27 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7620 Izboljšanje prometne varnosti "Pozdravljeni. Prometna varnost v Sloveniji je na žalost zelo slaba. Razlog za to smo v veliki večini državljani sami, saj se ne držimo pravil varnosti, nastradajo pa v veliki večini nedolžni. Razlogi za ""nesreče"" so v alkoholu, preveliki hitrosti in uporabi telefona med vožnjo. Policija se trudi za izboljšanje prometne varnosti z raznimi akcijami ter njihovim delom, vendar je to žal premalo. Moj predlog vladi ter odgovornim za prometno varnost je sledeč. Postavitev 10.000 stacionarnih radarjev (praznih) po celi Sloveniji, od tega pa naj bo aktivnih radarjev čim več oziroma po zmožnostih in seveda se cel čas spreminjajo lokacije aktivnih, tako, da udeleženci v prometu nikoli ne vedo kje na njih preži aktiven radar. Kjerkoli so postavljeni stacionarni radarji se udeleženci prometa držijo omejitve hitrosti, vendar samo tam kjer je nevarnost za kazen. S tem bi po mojem mnenju veliko pripomogli k varnosti v prometu. Drugi predlog je obvezna vgradnja sistema za prostoročno uporabo med vožnjo. Tretjo predlog pa se tiče prisotnosti alkohola med vožnjo. Predlog je čisto enostaven. Vsakemu, ki se vozi pod vplivom alkohola sledi najhujša možna kazen, kot je odvzem vozniškega izpita in vozila. Vozilo se odvzame ne glede na njegovo lastništvo, kar pomeni, da je voznik sam odgovoren za svoje dejanje in odgovarja sam z vsem svojim premoženjem. Policija pa ne napoveduje akcij za 0,0 promila alkohola, temveč jih nenapovedano cel čas izvaja. To so predlogi, ki bi bistveno zmanjšali število prometnih nesreč na Slovenskih cestah in bi ustavili morijo po naših cestah. V prvi polovici letošnjega leta je umrlo že 70 ljudi na cesti. Se vam ne zdi to preve in da je potrebno sprejeti kakšne hujše ukrepe od trenutnih? Lep pozdrav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7645.txt blaz_kovac 11 7645 2016-08-10 14 2656 Nezadostna podpora 2016-07-12 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/7645 Ponovno opravljanje vozniškega dovoljenja po 60 letu starosti V današnjih časih ko je na naših cestah varnost slaba, se je tudi v zadnjih 50-tih letih v cestnem prometu tudi marsikaj spremenilo - od infrastrukture, CPP pravil, itd. S tem po mojem mnenju tudi starejši vozniki nimajo več toliko izkušenj in seveda tudi ne poznajo vseh pravil prometa kot npr. mlajši udeleženci v prometu. In če pogledamo tudi statistiko, kar veliko nesreč povzročijo starejši ljudje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7657.txt KristanD 27 7657 2016-08-12 31 2702 Nezadostna podpora 2016-07-14 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/7657 Omejitev ur za delo študentov v okviru malega dela "Ker se vsi zavedamo, da je eden večjih problemov študentskega dela izkoriščanje le-tega s strani tistih, ki ne študirajo, ampak samo uživajo bonuse, na drugi strani pa je problem malega dela v za nekatere prestrogi omejitvi dela, predlagam, da se omeji število možnih ur za malo delo za študente glede na število opravljenih izpitov posameznika. Sistem kreditnih točk je z bolonjskim sistemom tako ali tako povsod v veljavi, zakaj ga ne bi izkoristili še za to? Kdo v recimo zimskem semestru ne opravi izpitov ima v poletnem semestru na voljo minimalno oz. nič ur dela, kdor opravi 10% izpitov lahko koristi 10% vseh ur itn. Kdor študira, naj ima možnost malega dela, kdor ne študira naj se pa zaposli. Sicer me pa žalosti, da se s to tematiko bolj kot ne ubada samo minister Svetlik, ne pa tudi Golobič" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/766.txt Gregor Šuštar 6 766 2010-06-19 5 3466 Nezadostna podpora 2010-05-19 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/766 Rekonstrukcija železniške proge Ljubljana - Sežana in financiranje obnove železniške infrastrukt Spoštovani! Predlagam, da se sprejme dolgoročno vzdržen načrt financiranja obnove vse železniške infrastrukture v Sloveniji. V zadnjih letih je bilo sprejetih veliko planov, elaboratov in študij izvedljivosti, na jedrnem železniškem omrežju pa z izjemo odseka Pragersko - Hodoš ni bilo nobenih novogradenj. Projekti so obstali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in politične volje. Ker verjamem, da je tudi v vašem interesu delati v korist državljanov in države vas pozivam, da čim prej preučite možne načine financiranja obnove železniške infrastrukture v Sloveniji (mandatna pogodba z DARS, zadolževanje, bencinski cent, davek na luksuz, davek na tranzitni tovorni cestni promet?). Na primer proga Ljubljana - Sežana bo v prihodnosti zaradi tovornega prometa iz Luke Koper prometno še bolj obremenjena, nanjo pa se bo tudi priključevala bodoča hitra proga iz Trsta (250 km/h). Proga ima geometrijske elemente in hitrostne omejitve iz 19. stoletja in ni vredna naziva moderne prometne žile. Predlagam, da se čim prej sprejme načrt rekonstrukcije za hitrosti do 160 km/h in objavijo javna naročila. Verjamem, da si SŽ ne more privoščiti čakanja do leta 2050 za celovito obnovo.Proga je projektirana v dveh variantah. Odlično je izdelana naloga Gregorja Rakarja s fakultete za gradbeništvo in geodezijo (http://drugg.fgg.uni-lj.si/270/1/GRU_2845_Rakar.pdf). Predlagam, da se na njeni podlagi sprejme PZI in čim prej gre v obnovo. Prijazen pozdrav. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7667.txt brb9 5 7667 2016-09-06 2 2556 Nezadostna podpora 2016-08-08 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/7667 Izbris pravne osebe iz registra zaradi neplačevanja prispevkov "Na moj predlog ""Zapora izplačila plač brez prispevkov in davkov"" je bil podan naslednji odgovor: ""Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in Uredba 260/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v evrih zapovedujeta svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev po vzoru SDK, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije."" in na predlog ""Preprečiti zlorabe delavcev"" odgovor: "" Nadalje naj opozorimo na določilo 200. člena ZDR-1, ki ureja uveljavljanje pravice pri delodajalcu in sodno varstvo. Če torej delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od pravic iz delovnega razmerja, ima pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 8 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odprave kršitve s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ob tem naj še pojasnimo, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem ter da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Z delovnopravnega vidika torej lahko povzamemo možnosti, ki jih ima delavec v primeru neplačila prispevkov. Delavec lahko zahteva sodno varstvo svojih pravic pred pristojnim delovnim sodiščem, tako da zoper delodajalca vloži tožbo na izplačilo neizplačanih plač in prispevkov. V določenem obsegu se delavec lahko obrne tudi na Inšpektorat RS za delo. Z uveljavitvijo ZDR-1 pa sta bili dodatno vzpostavljeni možnosti: možnost vložitve elektronske izvršbe zoper delodajalca, v kolikor delavec razpolaga z obračunom plač ter možnost izredne odpovedi Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je izpostavljena vsebina z vidika splošne delovnopravne ureditve ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje."" Kot je razvidno iz prilepljenih delov sta bila oba odgovora negativna, torej je ureditev rednega plačevanja prispevkov iz naslova plač lahko le izbris pravne osebe iz registra oz. prepoved poslovanja. Drugi odgovor v praksi namreč pomeni, da delavec sicer lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, vendar mora dokazati, da delodajalec prispevkov ni plačal namerno, kar je nemogoče dokazati, zato se primeri s tem ne rešijo. Inšpektorati RS za delo pa ukrepajo prepočasi in tudi samo izrečejo globo. Iz prakse je razvidno, da so sedanji možni ukrepi neučinkoviti. Da bi se ponavljanje neplačevanj prispevkov prenehalo oz. izkoreninilo, je izbris takšnih delodajalcev edina možna rešitev. Pristojnost podaje predloga za izbris bi se lahko glede te vrste kršitve dodelila Inšpektoratu za delo RS." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7676.txt NJ 1 7676 2016-08-30 7 2789 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1; Uradni list RS. št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12. 82/13 in 55/15), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. Posebej želimo izpostaviti rešitve, ki so bile uveljavljene s predzadnjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1H) in ukrepe v okviru zadnje novele Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1I). Z novelo ZGD-1H je bila vzpostavljena elektronska platforma za preverjanje omejitev ustanavljanja gospodarskih družb in podjetnikov ter pridobivanje poslovnih deležev. Omejitev ustanavljanja družbe ali samostojnega podjetnika in pridobivanja poslovnih deležev velja za osebo: ki je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov za izplačilo plače in nadomestilo plače ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov za izplačilo plače in nadomestilo plače ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Glavni namen koncepta omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev je v preprečevanju ustanavljanja družb in samostojnih podjetnikov in pridobivanja poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb. Hkrati se je z namenom preprečevanja zlorab vpisa poslovnega naslova ene ali več gospodarskih družb oziroma samostojnih podjetnikov na naslovu brez dovoljenja ali vednosti lastnika objekta subjektu vpisa ob prijavi za vpis v register z novo ureditvijo naložilo, da ob prijavi vpisa priloži overjeno izjavo lastnika objekta, s katero dovoljuje poslovanje samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe na tem naslovu. Novela ZGD-1I nadgrajuje koncept omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, zaostruje pogoje, pod katerimi je mogoče posegati v minimalni osnovni kapital družbe, uveljavlja dodatne razloge za prenehanje družb, krepi sistem sankcioniranja kršitev in nekatere druge institute. Novela prinaša tri nove varovalke pri ustanavljanju. Skladno z varovalko v tretjem odstavku 10.a člena ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Omejitev ne velja, če bodo družbe za omejeno odgovornost izpolnjevale pogoje v zvezi z TRR, davčnimi obveznostmi in zaposlovanjem. Naslednja varovalka pri ustanavljanju in pridobivanju poslovnih deležev se veže na obstoj okoliščin, vezanih na prekrške v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno. Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki ji je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. Omejitev velja tri leta od pravnomočnosti sodbe oziroma prekrška. Z ukrepom želimo omejiti zlorabe na področju neizplačevanja plač in zaposlovanja na črno. Zadnja nova varovalka je vezana na obstoj več kot 50-odstotnega lastništva v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Omejitev velja eno leto od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra. Z njo želimo posredno doseči, da bi bilo poslovodstvo bolj odgovorno pri vodenju družb in posledično ne bi prihajalo do izbrisov družb po uradni dolžnosti v tolikšni meri kot do sedaj. ZGD-li širi varovalko v zvezi z nepredlagatelji obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Z ZGD-1I omejitev velja za osebe, ki so bile v zadnjih 12 mesecih objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov. Varovalka velja tudi za osebe s posrednim ali neposrednim več kot 25-odstotnim deležem v kapitalu kapitalskih družb. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ocenjujemo, da bodo ukrepi pripomogli k zmanjšanju pojavnosti nepoštenih poslovnih praks pri ustanavljanju, prenašanju poslovnih deležev, poseganju v osnovni gospodarskih družb, pa tudi praks, povezanimi z izstopanjem fizičnih oseb iz lastništva gospodarskih družb in navzkrižnim lastniškim povezovanjem gospodarskih družb. V skladu z vsem navedenim na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1), ustrezne in jih ni treba spremeniti ali dopolniti. Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance meni, da bi bile z izbrisom poslovnih subjektov iz poslovnega registra zaradi neplačevanja prispevkov izbrisanim subjektom dane dodatne možnosti za zlorabe in izogibanja na davčnem področju. Izbris ne zagotavlja, da izbrisana oseba ne bo delovala na črno. Izbris predstavlja potencialno možnost za višjo davčno vrzel – neizpolnjevanje davčne obveznosti neregistriranih davčnih zavezancev. Takšen izbris pa bi lahko predstavljal nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki uživa ustavno varstvo. Predvsem pa bi bil predlagan ukrep v škodo zavarovancem – delavcem, saj bi lahko prišli do situacij, ko le-ti ne bi bili deležni pravic iz sistema socialne varnosti. Upoštevajoč 50. člen Ustave RS (pravica do socialne varnosti) je treba zasledovati takšne rešitve, s katerimi ne bodo prizadete ustavne pravice zavarovancev – delavcev do socialne varnosti. Iz drugega odstavka 50. člena Ustave je razvidno, da so sestavni del teh človekovih pravic obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje, katere ureja država in skrbi tudi za njihovo delovanje. Tako si mora država prizadevati za vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal učinkovito uveljavljanje zavarovančevih pravic. Ministrstvo za finance, vključno s Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), že leta preučuje možnosti za izboljšanje pobiranja prispevkov za socialno varnost, pripravlja predloge sprememb zakonodaje, ki bi omejili izigravanje zakonodaje ter izboljšali učinkovitost pobiranja teh prispevkov. Z namenom večje učinkovitosti pobiranja davkov in prispevkov so bili v zadnjih letih sprejeti določeni ukrepi, ki jih primeroma navajamo: poenostavitev davčnih postopkov, razširitev pooblastil davčnim inšpektorjem, prenova davčnega informacijskega sistema (e-DIS), elektronsko poslovanje davčnih zavezancev, sporazumi in dogovori za izvajanje elektronske izmenjave podatkov med organi (G2G), notranje prerazporeditve in preusmerjanje kadrovskih virov v vsebinski nadzor, vzpostavitev Projekta davčnega inšpekcijskega nadzora na področju prispevkov za socialno varnost, katerega cilj je spodbujanje zavezancev za davek k pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju prispevkov za socialno varnost, dostop fizične osebe (delojemalca) preko sistema eDavki do podatkov, ki se nanašajo na obvezne prispevke za socialno varnost (s tem se fizični osebi omogoči, da sproti preverja, ali njen delodajalec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova obračunanih in plačanih prispevkov za socialno varnost). Poizvedbo glede obračunanih in plačanih prispevkov lahko fizične osebe, ki nimajo dostopa do eDavkov, vložijo tudi na papirju. FURS mesečno objavlja seznam delodajalcev, ki ne predložijo REK obrazca za izplačilo plač (20. člen ZDavP-2). Med ukrepe za izboljšanje pobiranja prispevkov za socialno varnost sodi tudi vključitev mobilnih oddelkov v postopke nadzora ter reorganizacija povezana z združitvijo Carinske in Davčne uprave RS v FURS. Ministrstvo za finance in FURS ugotavljata, da problematike neplačevanja obveznih prispevkov za socialno varnost ni mogoče preprečiti zgolj z izvajanjem nalog FURS, določenih v predpisih iz pristojnosti Ministrstva za finance. Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost, ter posledično nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, je kompleksno in zapleteno. V nadzoru je treba najprej ugotoviti, ali so bili dohodki izplačani. Na kompleksnost celotnega sistema obračunavanja, plačevanja in nadzora prispevkov za socialno varnost pa vpliva predvsem zapleten sistem socialnih zavarovanj, ki vsak na svojem področju (tako na področju zdravstvenega kot na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja) določa zavarovance, osnove in zavezance za plačilo prispevkov za socialno varnost. Navedena kompleksnost posledično povzroča večje administrativne obremenitve zavezancev tako pri obračunavanju kot plačevanju dajatev ter poročanju o navedenih dajatvah davčnemu organu, davčnemu organu pa povzroča dolgotrajnejši in bolj zahteven nadzor. Po mnenju Ministrstva za finance je eden najpomembnejših ukrepov k racionalizaciji, povečanju transparentnosti in s tem tudi k učinkovitejšemu nadzoru nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost poenotenje zavarovancev, osnov in zavezancev za plačilo prispevkov za socialno varnost v sistemu socialnega zavarovanja. Upoštevajoč navedeno, so za rešitev problema prvenstveno potrebne spremembe na matičnih področjih, to je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (gre za področja, ki so v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za zdravje). Po navedbah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z zavarovalnimi podlagami in zavarovalnimi osnovami že potekajo aktivnosti za njihovo poenotenje, saj je bila na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že v letu 2014 oblikovana posebna delovna skupina za poenotenje skupnih zavarovalnih podlag in zavarovalnih osnov za vsa socialna zavarovanja, ki naj bi v tem okviru delno obravnavala tudi izpostavljeno problematiko. Podrobneje pa bo ta tema obravnavana v okviru priprave bele knjige, ki je v sklepni fazi. Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma menimo, da plačani socialni prispevki predstavljajo pomembno vrednoto tako z vidika posameznega delavca kot tudi z vidika družbe oziroma stabilnosti delovanja medgeneracijskega sistema socialnih zavarovanj. Temu ustrezno je prilagojeno tudi njeno pravno varstvo. Pravno varstvo z zornega kota posameznega delavca je predstavilo že Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v odgovoru na eno izmed predhodnih predlagateljevih pobud, ki ga je predlagatelj v tej pobudi tudi povzel. Med drugim je delavcu na voljo mehanizem prisilne izterjave (izvršbe); tudi na podlagi obračuna plač kot verodostojne listine. Pravni red je naravnan tako, da plačani prispevki predstavljajo pravno zavarovano dobrino tudi z zornega kota družbe. V Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju: KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16) je urejena pravna podlaga za kaznivo dejanje Kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) in kaznivo dejanje Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja (202. člen KZ-1). Na podlagi navedenega je v KZ-1 inkriminirano kot kaznivo dejanje tako neplačevanje prispevkov s področja socialne varnosti kot tudi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Drugače povedano, pravni red po eni strani omogoča kazenskopravno obravnavo in sankcioniranje storilcev, ki so že kršili predpise o plačevanju prispevkov, po drugi strani pa odvračalno vpliva na potencialne kršitelje v okviru generalne prevencije kazenskopravnih norm. V 196. členu KZ-1 je določeno, da kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Če ima dejanje za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. V 202. členu KZ-1 pa je določeno, da kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Plače delavcev in socialni prispevki so deležni posebne pravne obravnave tudi v primerih, kadar delodajalec zaradi insolventnosti (npr. trajne nelikvidnosti) zapadlih terjatev vsem upnikom ne more plačati. Te položaje urejajo postopki zaradi insolventnosti, ki v primeru stečajnih postopkov rezultirajo v likvidaciji družbe (prodaji premoženja) z namenom hkratnega in sorazmernega plačila terjatev upnikov, torej tudi neplačanih prispevkov. V končni posledici stečaj pomeni prenehanje gospodarskega subjekta (delodajalca) in njegov izbris iz poslovnega oziroma sodnega registra. V zvezi s predlagateljevim predlogom menimo, da zgolj izbris družbe (delodajalca) iz sodnega registra, iz razloga ker ne plača prispevkov delavcem, ne razrešuje vprašanja poplačila delavcev kot upnikov. Postopki zaradi insolventnosti so predlagalni postopki in ne oficiozni, ki bi jih sodišče začelo po uradni dolžnosti. Ureditev v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP; Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US in 38/16 – odl. US) po eni strani vsebuje vzvode, ki organe dolžnika ob nastopu njegove insolventnosti sili v to, da čimprej začnejo z izvajanjem ukrepov, ki so predpisani v 33. – 41. členu ZFPPIPP. Ena izmed obveznosti je tudi ta, da družba ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe (kar je tudi redno plačevanje plač – drugi odstavek 34. člena ZFPPIPP). Če ni izgledov, da bi bilo finančno prestrukturiranje dolžnika v postopku prisilne poravnave uspešno, mora poslovodstvo v treh dneh vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka (glej 38. člen ZFPPIPP). Ob izpolnjenih pogojih iz 42. in 43. člena ZFPPIPP so člani poslovodstva in nadzornega sveta upnikom odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, in sicer tudi iz razlogov, ker po nastopu položaja insolventnosti niso pravočasno opravili dejanj povezanih z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali stečaja. Od novele ZFPPIPP-C (Uradni list RS, št. 52/10) dalje je za te primere poleg odškodninske odgovornosti v ZFPPIPP urejena tudi odgovornost za prekršek s predpisano globo v razponu od 2.000 do 10.000 eurov (glej 489.a člen ZFPPIPP). Po drugi strani pa veljavna ureditev upnikom omogoča, da zoper insolventnega dolžnika učinkovito vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Še posebej z ozirom na položaj delavcev, se je z novelo ZFPPIPP B (Uradni list RS, št. 59/09) v letu 2009 predpisala neizpodbojna pravna domneva insolventnosti. Po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP je dolžnik, torej delodajalec, trajneje nelikviden in s tem insolventen, če za več kot dva meseca zamuja: s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Od uveljavitve novele ZFPPIPP-E (Uradni list RS, št. 47/13) dalje (leto 2013) so delavci tudi oproščeni založitve predujma za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad svojim delodajalcem iz tega razloga (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Pravna ureditev upošteva, da norme veljajo tudi za prava manj vešče ljudi. Zato je na sistemsko skladen način že vse od uveljavitve ZFPPIPP (od leta 2008) omogočeno, da ima za račun delavcev pod pogoji iz 4. točke 231. člena ZFPPIPP predlagalno upravičenje za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, torej tudi proti takemu delodajalcu, ki za več kot dva meseca zamuja s plačilom plač do višine minimalnih plač ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač. Terjatve, ki izvirajo iz neplačanih prispevkov, se v postopkih zaradi insolventnosti obravnavajo prednostno, kar pomeni, da se v stečajnem postopku plačajo iz dolžnikovega premoženja pred nezavarovanimi navadnimi terjatvami, v postopku prisilne poravnave pa prisilna poravnava nanje ne učinkuje. Do letošnjega leta so imeli tak položaj le neplačani prispevki v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka, po zadnji noveli ZFPPIPP-G (Uradni list RS, š. 27/16) pa so to po drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP vsi neplačani prispevki v postopkih zaradi insolventnosti (ne le za zadnje leto in ne le v stečajnem postopku)." 2016-10-11 2016-08-01 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/7676 Zakaj študentskega dela ne bi bilo potrebno ukiniti "Moj predlog je, da se vodenje študenskega dela prenese iz študentskih servisov na državo. -posledično bi država neposredno pridobivala v svoj proračun dajatve, ki jih sedaj dobivajo ŠS-ji od študentskega dela - na podlagi tega, bi lahko ukinili plačilo dohodnine za študente - iz teh dajatev bi imeli več financ za razne subvencije študentom (hrana, bivanje ipd.) Zakaj ne bi omejevali koliko lahko študent dela enako za vse: - enostavno bi moral študent pred začetkom novega šolskega leta dokazati kako uspešen je bil (npr. opravljenih vsaj 50% izpitov v štud. letu) v primeru, da je študentsko delo opravljal na primer več kot 720 ur v preteklem letu. (posledice: onemogočanje štud. dela v prihodnjem letu, za povrnitev možnosti je uspeh pri štud. obveznostih, ali pa da npr. nima možnosti ponavljati, če je študentsko delo opravljal dlje kot je določena splošna meja). Da zaključim, uspeh bi se nagradil kot možnost opravljanja študentskega dela skozi vse šolsko leto. Kar se pa tiče, da diplomirane osebe nimajo zaposlitve, pa bi onemogočil možnost opravljanja dela kjer zahtevajo absolventa določene stroke, ki izpodriva možnost zaposlitve osebam, ki so študij končale. Tako bi se izognili zavlačevanju statusa študenta, in po mojem mnenju izboljšali kvaliteto študija in neresnim kandidatom onemogočili, da vzamejo vpisna mesta in ""študentska delovna mesta"" Dodatek: Dalo bi se kvalitetneje pripraviti reforme o študentskem delu, če bi se to hotelo. Malo strožje pogoje, kakšen konkretnejši nadzor in zadea bi bila rešena. ""ceneje in lažje je znižati omejitev hitrosti kot pa zamenjati asfalt na cestišču""" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/768.txt Rok Ilc 9 768 2010-06-19 6 4781 Nezadostna podpora 2010-05-20 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/768 Prepoved vožnje kolesarjem po cesti tam, kjer je poleg kolesarska steza "V Sloveniji je kar nekaj cest opremljenih s kolesarskimi stezami, pa tudi kar nekaj je kolesarskih stez ločenih od cest (take ki potujejo vzporedno s cesto, ampak nekaj deset metrov stran, naprimer Jesenice<->Kranjska gora). Ker so bile kolesarske steze zgrajene za večjo varnost in udobnost kolesarjev, ter za bolj tekoč promet po cestah, predlagam prepoved vožnje kolesarjem po cesti, tam kjer obstaja kolesarska steza. Obstaja namreč kar nekaj kolesarjev, ki zaradi svojega ega raje ogrožajo svoje in tuja življenja, ter ovirajo promet na odsekih, kjer bi lahko varneje vozili po kolesarski stezi (recimo prej omenjena pot od Jesenic do Kranjske Gore). Seveda bi veljale izjeme za dostop do hiš ob cesti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7687.txt Burek Man 11 7687 2016-09-03 17 3363 Nezadostna podpora 2016-08-05 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/7687 predlog za rešitev zdravstvene blagajne "Predlagam naslednje ukrepe, s katerimi naj bi rešili zdravstveno blagajno. Osnovno in dodatno zavarovanje naj prevzame izključno zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsi zdravstveni zavodi (bolnice, zdravstveni domovi ...) naj postanejo podružnice zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tako postane financiranje zdravstvenih ustanov v rokah zavoda ki neposredno dobiva premije za zavarovanje. Vsaka zdravstvena ustanova naj z poslovnimi in računovodskimi poročili pojasni znesek, ki ga je v predhodnem letu porabila za delovanje (plače, elektrika, organizacija, drobni material,...) na podlagi tega zzzs odmeri vsem zdravstvenim ustanovam denarna sredstva potrebna za delovanje. Kar bi denarja ostalo zzzs razpiše razpise za obnovo zdravstvenih ustanov ali nabavo dražjih aparatov, tako bi zdravstvena ustanova, ki bi najbolj potrebovala obnovo oz. Nov drag aparat. Tudi prišla do njega. Zzzs bi zagotavljal denarna sredstva z zavarovalnimi premijami, sponzorji in donatorji. (kot donacija zzzs-ju tudi oblika denarne kazni obsojencev, ki so bili obsojeni na denarno kazen v zvezi z zdravjem ljudi. ) tudi zdravstvene ustanove bi za lastne potrebe pridobivale sredstva iz donacij in sponzorji. Zelo pomemben del je tudi varčevalna politika zdravljenja nepokretnih bolnikov. Najprej bi bilo nujno prepoznati paliativne bolnike, katerim nebi izvajali nobenih posegov, zagotovili bi stanje brez bolečine in dostojno umiranje v prijetnem okolju. Ter bolnikov, ki so nepokretni in nimajo možnosti izboljšanja stanja, bi obravnavali podobno kot paliativne bolnike. (primer: nepokreten bolnik, nebi dobival antibiotika na antibiotik) Konkretno za antibiotike bi bilo potrebno napisati standard v katerih primerih jih ni več smiselno uporabljati. Veliko bi pripomogla tudi izvedba načrta o specializaciji bolnišnic za določene posege. (v vseh bolnicah nebi delali vsega. Tako bi v eni bolnišnici opravljali le določene posege, in te v veliko večjem obsegu. Visino premije za obvezno in dopolnilno zavarovanje bi določili glede na potrebe iz prejšnjega leta in dodali 10% za vsak slučaj. Osnovno zavarovanje naj bi vsi plačevali enako (tako da bi pokrili 80% potrebnega denarja za delovanje zdravstvenih ustanov. Dodatno zavarovanje pa naj bi plačevali glede na višino prihodka iz prejšnjega leta. DURS bi vsakemu državljanu vsako leto izročil dokument, ki dokazuje v katero plačilno lestvico spada posameznik glede na dohodek iz davčne napovedi. Ta dokument bi bila lahko tudi osnova za plačevanje denarnih kazni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/769.txt BV 1 769 2010-06-19 3 2911 Nezadostna podpora 2010-05-20 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/769 Socialni prejemki "V Sloveniji je ogromno prejemnikov socialnih in drugih pomoči ljudem, ki jim to pripada ali pa tudi ne. Znano je, da vozijo subvencioniranci za vrtec otroke tja z vozili višjih cenovnih razredov, da prejemniki socialne pomoči (tudu na račun otrok) kadijo in uživajo alkohol, da samohranilke oddajo otroka v vrtec potem pa so lepo doma in uživajo. Nihče ne preveri kaj se dogaja s pomočmi in kako se trošijo le te. Sem takoj za to, da se odvzame alkoholiku, narkomanu in kadilcu del socialne pomoči, ki jo zapravi za razvado. Po moje, če nekdo lahko zasluži za cigarete in alkohol, lahko zasluži tudi za položnice in za mleko za otroka. Predlagam torej preverko in na osnovi ugotovitev šele dobiš ali pa ne," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7707.txt Drago Felle 6 7707 2016-09-16 0 2057 Čaka odziv 2016-10-16 2016-08-18 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/7707 Ukinitev financiranja verskih skupnosti "Predlog je preprost: država naj preneha financirati verske skupnosti in duhovno (versko) oskrbo v bolnišnicah, zaporih ter v vojski. Slovenija je sekularna država, zato naj se to načelo spoštuje v vseh pogledih! To plačujemo davkoplačevalci, ki od tega nimamo nobene koristi (razen vernih). Lahko pa uvedemo cerkveni davek tistih, ki so verni (kot imajo v Nemčiji). Torej naj pripadnik neke verske skupnosti to financiranje krije iz lastnega žepa in naj se v to ne vpleta nevernih državljanov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7721.txt NaprednaSlovenija 7721 0 1766 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7721/null/answers 2016-08-22 https://predlagam.vladi.si/predlog/7721 Ukinitev prijave obveznega zavarovanja "V Sloveniji zdravstveno zavarovanje pripada vsem, ki si ga uredijo. To pomeni, da lahko oseba, ki si ga (še) ni uredila ali ji ga skrbniki niso uredili ostane nezavarovana. Sedanje stanje: 1. Zaposlenim plačuje delodajalec. 2. Brezposelnim plačuje bodisi občina, kjer imajo prebivališče, bodisi CSD. Lahko so tudi samoplačniki. 3. Mladoletnim, ki se šolajo ne plačuje nihče, morajo biti pa prijavljeni preko staršev in skrbnikov. Če povzamem, pripada vsem s prebivališčem v RS, vendar sedanji sistem povzroča obilo nepotrebne birokracije in pogosto prikrajša za zdravstvene storitve študente, ki so ravnokar diplomirali, mladoletne osebe, ki jih starši niso prijavili itd... Zato predlagam, da bi se zdravstveno zavarovanje uredilo avtomatično s prijavo prebivališča v RS, kakor je to urejeno v VB. Obračunavanje se pa nato izvede glede na status osebe. Če je zaposlena, preko delodajalca oz. v sklopu prispevkov za soc. varnost. Če je brezposelna, se ji izstavi račun, v kolikor si ni uredila na občini ali CSD, mladoletni pa imajo tako ali tako zastonj in se ne obračunava. Obenem bi omenil tudi zdravstveno kartico, ki je svoj čas bila primer napredne uporabe informacijskih tehnologij, da nes je organizacijsko že zelo zastarela. Ne potrebujemo dveh zdravstvenih kartic (slovenska, evropska) in še osebne izkaznice. Za vse bi bil dovolj eden identifikacijski dokument. S tem bi prihranili veliko nepotrebne birokracije!! Ker bi bilo zavarovanje vezano na prebivališče, z izdajo nebi bilo težav." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7761.txt Blaž Luin 2 7761 2016-10-04 3 3230 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT) v členih od 15. do 20. ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki se želijo vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Podrobneje način vključitve urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14 in 85/14), ki v II. poglavju (členi od 11. do 13.) določa tudi kdo in kdaj vloži prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ker je obvezno zdravstveno zavarovanje obvezno, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerih, ko zavezanec za prijavo ne prijavi osebe v zavarovanje, prijavi osebo v zavarovanje po uradni dolžnosti in na podlagi pravnomočne odločbe, lahko pa to stori tudi oseba sama, tudi če ni zavezanec za prijavo, če meni, da izpolnjuje predpisane pogoje. Ker se preko prijave v obvezno zdravstveno zavarovanje pri nekaterih kategorijah zavarovanih oseb ureja oziroma vključuje tudi v ostala socialna zavarovanja (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti), menimo, da omenjeno že predstavlja način administrativne razbremenitve oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v socialna zavarovanja. Predviden način urejanja prijave v zavarovanje je enoten, usklajen in ustrezen, zato trenutno spremembe na tem področju niso predvidene. Dodati pa želimo, da se sistem vključitve tehnično vseskozi izpopolnjuje (povezave z zbirkami podatkov, ki prestavljajo podatek o statusu osebe, npr. šolajoči) ter da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovane osebe tudi opominja na dolžnost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje." 2016-10-25 2016-09-05 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/7761 zakon o delovnih razmerjih nov dodatek "Vladi predlagam da se dopolni zakon o delovnih razmerjih v 128. členu tako da se doda nova alineja dodatek za nadomeščanje delavca na bolniškem staležu to bi veljalo le za delavca ki dodatno opravlja naloge in dolžnosti in ki je že zaposlen znotraj podjetja definicija: delavcu se dodatno delo mankajočega delavca, ki je na bolniškem staležu ne šteje kot nadurno delo, ker ni upravičen povečan obseg dela, temveč opravlja še delo mankajočega delavca. ta dodatek bi pripadal vsem delavcem kateri bi opravljali še delo delovnega mesta čigar delavec je na bolniškem staležu. višina dodatka bi se določala v sorazmerju z osnovnim plačilom delovnega mesta" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7767.txt krepki 4 7767 2016-10-08 3 1680 Nezadostna podpora 2016-09-09 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/7767 Objava prostega delovnega mesta na ZRSZ "Po določilu Zakona o delovnih razmerjih mora delodajalec prosto delovno mesto objaviti na zavodu za zaposlovanje. Sploh v JU je veliko delovnih mest, ki so rezervirana že vnaprej npr UKC ko gre za prerazporejanje delavcev. itd... Predlagam da se zakon popravi, tako da delodajalec ne rabi več objavljati prostega delovnega mesta ampak zavodu samo sporoči da je delovno mesto zasedemo. Gre predvsem za tiste iskalce zaposlitve ki pošiljajo na desetine prošenj na katere niti ne dobijo odgovora in seveda zastonj ker so delovna mesta že vnaprej določena. Delodajalec prejme tudi po nekaj sto prošenj čeprav že ima kandidata za delovno mesto (lahko gre samo za razporeditev znotraj podnjetja). Pisalcem prošenj se tako prihrani mnogo časa in tudi denarja, ki ga ponavadi že tako nimajo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7769.txt dules 2 7769 2016-10-08 7 4258 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Analiza veljavne ureditve področja Obveznost javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod), kot je določena v ZUTD, je skladna z določbo 25. člena ZDR-1, po kateri mora delodajalec, ki zaposluje nove delavce, javno objaviti prosto delovno mesto oziroma vrsto dela; v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDR-1 se za javno objavo šteje tudi objava, ki jo izvede zavod. Pri tem pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji predstavlja element ustavno varovane svobode dela (49. člen Ustave RS), obe ustavni določili pa je mogoče uresničiti samo, če so razpoložljiva delovna mesta javno objavljena. Glede na navedeno se lahko izjeme od obveznosti javne objave določijo samo z zakonom (26. člen ZDR-1). V skladu s 7. členom Zakona o urejanju trga dela - ZUTD (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 - ZPDZC-1 in 47/15 - ZZSDT) zavod na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve. Zavod ni dolžan izvesti javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Pri zavodu pa morajo javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16). Namen, vsebino in način sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela zavodu ter način javne objave prostega delovnega mesta podrobneje ureja Pravilnik o načinu sporočanja podatkov o prostem delovnem mestu ali vrsti dela Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, javni objavi ter postopku posredovanja zaposlitve (Uradni list RS, št. 59/13; v nadaljnjem besedilu: pravilnik), ki v 5. členu določa, da zavod zagotovi javno objavo prostega delovnega mesta ob prejemu sporočila, v katerem delodajalec naroči javno objavo prostega delovnega mesta. Kot javna objava se šteje objava v prostorih zavoda in na spletni strani zavoda. Objava prostega delovnega mesta vsebuje naslednje podatke: podatke o delodajalcu, podatke o delovnem mestu, podatke o pogojih za opravljanje dela in opredelitev roka za prijavo in načina prijave kandidatov. Če delodajalec želi posredovanje kandidatov, lahko objava vsebuje tudi naslednje podatke: opredelitev načina posredovanja kandidatov za zaposlitev, dodatne podatke o prostem delovnem mestu, druge podatke, povezane s postopkom posredovanja zaposlitve. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta, če ni v skladu s predpisi o urejanju trga dela, delovnih razmerjih ali preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ali ko ugotovi obstoj okoliščin, iz katerih izhaja, da ni namenjena zaposlitvi pri delodajalcu, ki jo je predlagal, in sicer zlasti v primerih, ko: 1. iz sporočila o prostem delovnem mestu ali iz pogojev za opravljanje dela izhaja: očitna neenaka obravnava kandidatov zaradi osebnih okoliščin v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, da se z javno objavo ne namerava pridobiti kandidatov za sklenitev delovnega razmerja, ampak za opravljanje dela na podlagi podjemne ali druge pogodbe civilnega prava, registracije samostojne dejavnosti ali druge oblike dela, ki ni delovno razmerje, da se delo nanaša na dejavnost, za katero delodajalec ni ustrezno registriran, potreba po zaposlitvi delavca, katerega delo bi delodajalec posredoval drugemu uporabniku, čeprav ni vpisan v register delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcu; 2. na podlagi podatkov spremljanja zaposlovanja in postopkov posredovanja na prosta delovna mesta ugotovi, da delodajalec z objavo prostih delovnih mest dejansko ne išče delavcev, ki bi jih zaposlil, ampak z namenom, da prijavljenim kandidatom ponudi izvedbo določene storitve ali da zbere njihove podatke z namenom njihove nadaljnje uporabe; 3. na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije ugotovi, da delodajalec ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost; 4. na podlagi podatkov Inšpektorata Republike Slovenije za delo, prijave delavca oziroma sodne odločbe ugotovi, da delodajalec ne spoštuje delovnopravne zakonodaje, in sicer, če odpušča v nasprotju s predpisi ali grobo krši pravice delavcev iz dela, zaradi česar ga zavod vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami. Zavod o zavrnitvi javne objave pisno obvesti delodajalca. Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost Opustitev obveznosti javne objave prostih delovnih mest je, ob upoštevanju zgoraj navedene ustavne določbe, ki določa eno od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, mogoča le v izjemnih primerih, določenih z ZDR-1. Glede na to, da sta prosta izbira zaposlitve in enakopraven dostop do delovnega mesta človekovi pravici, določeni v Ustavi RS, od uveljavljene ureditve v ZDR-1 v zvezi z obveznostjo javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela ni mogoče odstopati. Temeljna obveznost vsakega delodajalca, ki razpolaga s prostim delovnim mestom in želi nanj zaposliti delavca, je torej v javni objavi prostega delovnega mesta, z namenom, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Zavod pa pri javnem objavljanju prostih delovnih mest nastopa le v vlogi posrednika, obveznosti iz tega naslova so mu naložene zgolj v zvezi z napotovanjem brezposelnih oseb na objavljena prosta delovna mesta. V okviru izvajanja javnega objavljanja prostih delovnih mest s strani zavoda torej selekcioniranje javnih objav zaradi ugotavljanja dejanskega namena delodajalca, ki ga le-ta želi doseči z javno objavo (t.j. ali ima za zasedbo določenega prostega delovnega mesta že izbranega kandidata in jo izvede le zaradi zadostitve zakonskemu pogoju izpolnitve obveznosti javne objave, ali pa javno objavo Opravi zaradi dejanske potrebe po izbiri ustreznega kandidata za zasedbo omenjenega prostega delovnega mesta), ni mogoče, zato z modifikacijami samega instituta javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v povezavi z možnostjo (zasebni delodajalci) oziroma obveznostjo (javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države) izvedbe javne objave preko zavoda izpostavljene problematike po našem mnenju ni mogoče reševati. Ob upoštevanju navedenega in glede na to, da predlagatelj problematiko v naprej zasedenih delovnih mest izpostavlja zlasti v zvezi z javnim objavljanjem prostih delovnih mest v javnem sektorju, pa pojasnjujemo, da se v skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) javni natečaj za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Javni natečaj se lahko objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Nadalje ZJU v členih od 59. do 65. določa tudi vsebino objave javnega natečaja, pravila njegove izvedbe, izbirnega postopka, izbire kandidata, odločitve o izbiri (sklep o izbiri), pravila posebnega javnega natečaja, določa pa tudi pravice neizbranega kandidata. Glede na navedeno menimo, da bi bilo opisano problematiko primerneje reševati v okviru sistemskega predpisa (t.j. ZJU) in na tej podlagi oblikovati ustrezne vzvode za učinkovitejše omejevanje primerov »že v naprej zasedenih« prostih delovnih mest, zato predlagamo, da se pobudnik s svojimi predlogi obrne tudi na Ministrstvo za javno upravo kot nosilca navedenega predpisa. Odziv Ministrstva za javno upravo V mnenje smo preko portala predlagam.vladi.si prejeli predlog št. 7769-254, ki se nanaša na predlagano spremembo zakonodaje s področja objave prostega delovnega mesta na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ). Predlagatelj opozarja, da je sploh v javni upravi veliko prostih delovnih mest, ki so »že vnaprej zasedena« ter predlaga, naj se Zakon o delovnih razmerjih popravi tako, da delodajalec v takšnem primeru ne rabi več objavljati prostega delovnega mesta, ampak ZRSZ samo sporoči, da je delovno mesto zasedeno, s čimer se pisalcem prošenj prihrani veliko časa in denarja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru svoje pristojnosti na dani predlog že podalo svoj odziv, v nadaljevanju pa posredujemo odgovor z našega delovnega področja oziroma uslužbenske zakonodaje. Uvodoma pojasnjujemo, da je glede pravnih podlag, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v javnem sektorju, treba upoštevati predvsem dva sistemska zakona, in sicer Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU; Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF), ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja (To so na podlagi 1. člena ZJU javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJU drugi del tega zakona namreč velja le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, v skladu s 5. členom ZJU pa se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja glede vseh tistih vprašanj, ki jih ZJU ali drug poseben zakon ne ureja drugače. Glede na navedeno je torej v zvezi s predlogom potrebno upoštevati, da za javne uslužbence javnih zavodov ZJU velja le do 21. člena in da njihova delovna razmerja ureja ZDR-1 - v dopisu predlagatelj namreč kot primer izpostavlja Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je javni zdravstveni zavod. Nadalje je potrebno upoštevati, da ZJU javne uslužbence, glede na vsebino oziroma naravo nalog, ki jih opravljajo, deli na uradnike in strokovno-tehnične javne uslužbence. Zaposlovanje uradnikov in zaposlovanje strokovno-tehničnih javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti poteka po dveh postopkih. Na podlagi sedmega odstavka 57. člena ZJU se postopek za novo zaposlitev uradnika izvaja kot javni natečaj, postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu pa po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja (ZDR-1), in kolektivno pogodbo. Postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se torej tako kot za vse druge javne uslužbence v ostalem javnem sektorju (npr. javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih…) izvaja v skladu z ZDR-1. Ponovno poudarjamo, da ZJU in postopek javnega natečaja veljata le za uradnike v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, medtem ko za strokovno-tehnične javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost ter tudi za vse ostale javne uslužbence v javnem sektorju velja obveznost objave prostega delovnega mesta po ZDR-1. Predpisi ZJU, ZDR-1 in Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT) narekujejo objavo prostega delovnega mesta tako na spletnih straneh organov kot tudi objavo na ZRSZ, lahko pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu. Veljavna zakonska ureditev izhaja iz Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99), ki v 122. členu (zaposlitev v upravnih službah) določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Iz te določbe izhaja, da je za zaposlitev v upravni službi potrebna izvedba javnega natečaja. Ta ima dva namena: prvič, omogoča vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji (brez dajanja neupravičene prednosti določenemu kandidatu), in drugič, zagotavlja izbiro najprimernejšega kandidata. Cilj objave javnega natečaja je, da se izbere kandidat, ki je po svoji strokovni usposobljenosti najprimernejši, oziroma kandidat, ki bo največ prispeval k učinkovitemu in uspešnemu delu organa. Veljavna ureditev nadalje izhajajoč tudi iz ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave) in načela svobode dela (tretji odstavek 49. člena Ustave), ne omogoča, da bi imeli določeni subjekti dostop do dela oziroma prostih delovnih mest pod drugačnimi ali ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče vnaprej določiti, da imajo nekateri posamezniki ali skupine prednostno pravico do zaposlitve. Upoštevaje navedene ustavne pravice veljavno zakonsko ureditev v delu, ki se nanaša na obveznost objave javnega natečaja oziroma objave prostega delovnega mesta, po našem mnenju zato ni mogoče spremeniti ali črtati. Ministrstvo za javno upravo se zaveda pomembnosti zakonitega in poštenega postopka pred novo zaposlitvijo, zato je v okviru priprave sprememb uslužbenskega sistema oziroma predloga novega Zakona o javnih uslužbencih že vključilo spremembe in dopolnitve zakona v smeri zagotovitve enotnega sistema načrtovanja zaposlovanja v javni upravi in tudi v smeri poenostavitve postopka nove zaposlitve, pri čemer pa temeljno načelo, da je enaka dostopnost do delovnih mest v javnem sektorju zagotovljena vsakomur, pod enakimi pogoji in da je kriterij strokovne usposobljenosti glavno vodilo pri izbiri kandidatov, ostaja nespremenjeno." 2016-11-29 2016-09-09 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/7769 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in nastajajoči "nepremičninski zakon" "Vladi RS predlagam, da nemudoma ustavi vse aktivnosti v zvezi zakonom, po katerem želite obdavčiti nepremičnine, v katerih prebivamo in ukine zakon o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Za nobenega od omenjenih zakonov namreč nimate niti pravne podlage, niti moralne pravice. Zemljišča, na katerih stojijo naši domovi, smo pošteno plačali in od teh pravnih poslov plačali davke. Občine so nam za komunalno opremo zaračunale komunalni prispevek. Od prispevkov, ki jih odvajamo pri mesečnih osebnih dohodkih, gre določen odstotek občinam, v katerih živimo, iz česar slednje skrbijo tudi za vzdrževanje komunalne infrastrukture. Ni razloga, da bi za zemljišča v zasebni lasti plačevati še dodaten davek. Pri gradnji nepremičnin - naših domov - smo plačali davek za sleherno opeko in pri slehernem izvajalcu, vse tako, kot je treba. Večina tistih, ki nismo kradli, se je dolga leta odrekala dopustom in sleherni novčič namenila gradnji doma. Ni malo takih, ki tega projekta niso uspeli končati v času svojega aktivnega dela. In ni malo ljudi, ki se še vedno utapljajo v kreditih, ker so raje zavihali rokave, kot pa prosili za pomoč državo. Vse te ljudi nameravate zdaj kaznovati z davkom, ki ga marsikdo ne bo mogel plačati, saj ste pokojnine za polno delovno dobo tako sramotno znižali, da komaj še odstopajo od višine socialne pomoči in ne zadoščajo niti za dostojno preživetje. Po drugi strani pa se bodo temu davku izognili vsi tisti, ki so se odločili za najemniška stanovanja in življenje preživeli brez slehernega odrekanja. Če bodo pomoči potrebni, jo bodo iskali in dobili pri državnih jaslih, država pa se bo za vračila lahko obrisala pod nosom. Zato je zakon, ki ga pripravljate, diskriminatoren in zato najbrž tudi v nasprotju z ustavo. V dobre četrt stoletja samostojne države nam je povampirjena oblast slednjo prodala, dopustila krajo naših delovnih mest, v tla poteptala dostojanstvo svojih državljanov. Zdaj pripravljate zakonsko podlago za še zadnjo veliko krajo. Polastiti se hočete domov, za katere dobršen del finančno zdesetkanih državljanov ne bo zmogel plačevati predvidenih nepravičnih davčnih obveznosti. Ne delajte tega. Hvala. PS: kako to področje ureja Evropa in svet, je za vaš morebiten odgovor povsem brezpremetno. Nihče nam namreč ne zapoveduje, kako naj ga uredimo doma." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7783.txt heizenberg 8 7783 2016-10-21 34 3454 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance je podani predlog pregledalo in je mnenja, da predlagatelj na nekaterih mestih na neprimeren in žaljiv način izraža svoje neodobravanje kakršnikoli davčni obremenitvi nepremičnega premoženja. V zvezi s tem pojasnjujemo, da Ustava Republike Slovenije v 147. členu določa le, da mora država davke, carine in druge dajatve predpisati z zakonom, sicer pa ima zakonodajalec pri presoji, katera vrsta davčne obremenitve je oziroma bi bila najbolj primerna za zadovoljitev finančnih potreb države ter zasledovanje ekonomske, fiskalne ter tudi drugih politik države razmeroma prosto izbiro. O davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah namreč ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma (90. člen Ustave Republike Slovenije), s katerim sicer lahko državljani neposredno izrazijo svoje mnenje o določeni temi in o njej tudi neposredno odločijo. Ustavno dopustnost večkratne obdavčitve davčnih zavezancev z različnimi davščinami pa je že večkrat utemeljilo tudi Ustavno sodišče RS (tudi v odločbi, št. U-I-299/96)." 2016-12-05 2016-09-22 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/7783 Predlog o plačnih nesorazmerjih "Predlagam minimalno plačo 700 Eur neto, v razmerju 1:4 do najvišje možne izplačane neto plače v republiki Sloveniji, prav tako predlagam višino socialne pomoči v višini 70% nove minimalne plače za vsako prvo osebo, 50% za vsako drugo osebo in 40% za vsakjo tretjo osebo v gospodinjstvu. Preverjam tudi nadziranje aktivnosti vseh prejemnikov socialno denarne pomoči in s tem onemogočiti vse zlorabe, prav tako predlagam zaščito trajnih bolnikov, da socialne pomoči ne izgubijo kar tako in s tem tudi SKRBNO nadzorovanje zdravstvenega stanja prejemnikov. Predlagam pa tudi možnost 6 mesečne zavrnitve socialne pomoči vsem, ki so zdravi in ponujeno delo zavrnejo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7790.txt Patriot007 11 7790 2016-10-21 1 1141 Nezadostna podpora 2016-09-22 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/7790 Odvzem zdravniške licence zaradi krivega pričanja "Predlagam dopolnitev 31. člena Pravilnika o zdravniških licencah (odvzem licence), tako da se doda nov pogoj za odvzem zdravniške licence - za krivo pričanje zdravnika, kjer se kasneje izkaže, da pacientovo zdravstveno stanje ni takšno, kot je navajalo zdravniško mnenje. Ukrep bi bil progresiven - ob prvi kršitvi bi sledil odvzem licence za dobo npr. 2 leti, ob drugi kršitvi za npr. 5 let, ob tretji ugotovljeni kršitvi bi se licenca odvzela trajno. Obrazložitev: Namen predloga je krpanje zakonske luknje, zaradi katere se v nekaterih primerih uspešno izogiba sojenju ali prestajanju zaporne kazni (npr v primerih Zidarja in Bavčarja, kjer se je po uspešni prekinitvi sojenja/prestajanja zaporne kazni izkazalo, da zdravje pacienta v resnici ni ogroženo in je torej šlo za krivo pričanje zdravnikov)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7818.txt bombon 1 7818 2016-10-29 7 2052 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Predloga ne moremo upoštevati, saj so pogoji, pod katerimi je možen odvzem licence zdravniku taksativno navedeni v 37. členu Zakona o zdravniški službi. Pravilnik o zdravniških licencah zgolj povzema navedeni zakon. Pojasnjujemo vam, da je potrebno v skladu z načelom zakonitosti pravice in obveznosti, kamor sodi npr. tudi odvzem licence, določiti na ravni zakona in ne podzakonskih predpisov." 2017-01-24 2016-09-30 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/7818 Nagrajevanje aktivnih iskalcev zaposlitve "Moj predlog je sledeč: že 4 mesece sem prijavljen na zavodu za zaposlovanje in zelo aktivno iščem novo zaposlitev. Moji svetovalki praktično ni potrebno narediti absolutno nič, ker sem že sam prišel k njej s podrobno razdelanim programom prekvalifikacije. Imel sem tako časovni plan izpitov za pridobivanje novih licenc in NPK kot tudi stroškovnik. A lej ga zlomka: svetovalka me je opozorila, da mi zavod ne krije nobenega stroška v zvezi s prekvalifikacijo. Bil sem zgrožen, a se ne gremo v tej državi aktivne politike zaposlovanja? Kako naj si brezposeln privošči prekvalifikacijo v vrednosti 3000eur?!?!? to je vendar nemogoče. Predlagam torej, da vsem tistim, ki smo zares aktivni na področju reševanja svojega položaja brezposelnega, država vsaj 50% subvencionira stroške prekvalifikacije kot nagrado za aktiven angažma. Ker kot brezposeln si postavljen pred dejstvo: ali prihranke porabiti za hrano in streho nad glavo, ampak tako ostati brez željene prekvalifikacije, s čimer se ti bistveno poslabšajo možnosti za dobiti novo in boljšo službo, ali pa prihranke porabiti za rpekvalifikacijo, a pri tem umreti od lakote pod Savskim mostom. Moj predlog je povsem realno izvedljiv. Država naj krizo izkoristi za celovit pristop h klesetnju stroškov javnega sektorja in bo potem dovolj za subvencije res aktivnim iskalcem zaposlitve. 1. Moja prekvalifikacija bi stala nekej 3000eur, kar je približno 70% povprečne bruto2 plače v javnem sektorju. Torej, če oklestimo državne plače za cca. 20% in privačujemo še pri drugih, bolj sistemskih zadevah, bo denarja za res kvalitetno aktivno politiko zaposlovanja ""ko u priči"". 2.Dejstvo je, da od zdajšnjih 100000registriranih brezposelnih, jih samo nekaj % dejansko aktivno dela na svojem socialno-ekonomskem položaju. Meni osebno je sveotvalka rekla, da sem daleč najbolj angažiran iskalec zaposlitve na mojem uradu za delo. In dejansko je to res: večina brezposelnih samo sesa državo najprej za tisto nadomestilo, potem pa še za socialno pomoč - da bi skušali rešiti svoj problem, to jim na kraj pameti ne pade. Zato pač veliko denarja za te subvencije ne bi bilo potrebno. Sam osebno skušam zapluti v stroko, ki je diametralno nasprotna moji osnovni formalni izobrazbi, samo zato, ker vem, da bom tako imel boljše možnosti za zaposlitev. Ni enostavno, ampak sem pripravljen se učiti in tudi vložiti nekaj lastnih sredstev. Popvrečnemu brezposelnemu pa se zdi že presežek, če mora namesto z lopato kopati s krampom. Meni se ne zdi pošteno, da se moj primer meri z enakimi vatli kot primeri drugih brezposelnih, ki dejansko nič ne vložijo v reševanje svojega problema. Zavod bi moral spodbujati samoiniciativnost in samoangažiranost in taki primeri, kot sem sam, da me svetovalka sploh ne uspe dohajati zaradi vseh mojih načrtov, bi morali biti posebno nagrajevani, da bi se nam olajšalo pridobiti ustrezno kvalifikacijo in s tem tudi boljšo službo. Saj pravim, veliko bi mi pomenilo že, če bi mi Zavod plačal 50% potrebnih sredstev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/782.txt Matej Novak 7 782 2010-06-25 17 5479 Nezadostna podpora 2010-05-27 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/782 Proti novemu davku za dolgotrajno oskrbo "Vlada želi vpeljati nov davek, oz. prispevek za dolgotrajno oskrbo, kot ga sama imenuje. Prispevek se bo plačeval podobno kot prispevki za pokojninsko oz. zdravstveno zavarovanje, torej kot obvezen. Plačevali bomo torej vsi brez izjeme, tudi tisti, ki sami skrbijo za svoje ostarele starše in iz sistema ne bodo črpali nobenih pravic. V ozadju prizadevanj Vlade so seveda interesni lobiji, predvsem tisti, ki so pred krizo špekulirali in na veliko vlagali v gradnjo t.i. ""medgeneracijskih središč"", ki pa danes večinoma samevajo. Vlada želi tem lobijem zagotoviti sistemski vir (beri priklop na državne jasli) ter čim več starejših pospraviti v domove za ostarele. Vlado opozarjam (ker je več kot očitno to pozabila), da smo jo izvolili zato da dela za ljudi in ne za interesne lobije. Za Vlado imam tudi zelo enostavno rešitev dolgotrajne oskrbe - naj poveča najnižje pokojnine tako, da bo dolgotrajna oskrba vsem dostopna. Ostareli naj se potem sami svobodno odločijo, ali bodo starost preživljali doma oz. v medgeneracijskih središčih. Tudi cena oskrbe bo v tem primeru bistveno nižja, saj bo deloval trg in konkurenca." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7823.txt ahac36 nuncij 5 7823 2016-11-02 11 2308 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ključni izziv v Sloveniji je vzpostavitev celovitega in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo omogočal ljudem čim dlje samostojno in varno življenje. Storitve in prejemki za osebe, ki so zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov dolgotrajno odvisne od tuje pomoči se bodo s predlogom novega zakona organizirale bolj kakovostno, učinkovito, racionalno in posebej prilagojeno tej skupini uporabnikov. Da pa lahko vzpostavimo tak sistem, je treba zagotoviti vzdržen sistem financiranja dolgotrajne oskrbe z ustrezno kombinacijo javnih in zasebnih finančnih virov. Predlog zakona omogoča izbiro med različnimi pravicami: denarnim prejemkom, sofinanciranjem storitev na domu ali sofinanciranjem storitev v instituciji. Poleg tega bodo vsi upravičenci upravičeni do storitev za ohranjanje samostojnosti, ki bodo v celoti financirane iz javnih sredstev, uporabniki, ki bodo ostali v domačem okolju pa lahko tudi do sofinanciranja storitev e-oskrbe. Vsi uporabniki v neformalni oskrbi so upravičeni tudi do nadomestne oskrbe saj predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo predvsem krepi in podpira oskrbo na domu." 2018-01-26 2016-10-04 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/7823 Obvezna registracija motornih koles "Kot vsi vemo je sprememba zakona, ki uvaja obvezno registracijo in tehnične preglede tudi za motorna vozila do 25km/h (v definicije se ne bi spuščal na tem mestu), že potrjena in bo stopila v veljavo naslednje leto. Pri vsem tem pa so(smo) pozabili, vsaj jaz nisem tega nikjer zasledil, da je večina ljudi kupila motorna kolesa z blokado do 25km/h ravno zato, da ne bi bilo potrebne registracije, čelade in drugih zadev, ki sicer pripadajo drugim motornim vozilom. Če tega takrat ne bi bilo, nas najbrž ni veliko, ki bi kupili motorno kolo z omejitvijo hitrosti, kupili bi si normalno motorno kolo oz normalnega skuterja, ki gre pač svojih tovarniških 50 in še nekaj km/h, kupili bi si čelado in zadevo tudi registrirali. Sedaj pa smo na tem, da imamo v lasti vozilo z blokado na 25km/h in vse ostale obveznosti, kot tisti, ki imajo takšna vozila brez blokad. Pozivam vlado, da uredi možnost, da se motorna kolesa, kolesa z motorjem, skuterje, kakorkoli že imenujete takšna vozila, uradno in legalno preuredi nazaj na standardno tovarniško nastavitev, brez blokade hitrosti - da se torej lahko legalno odstrani blokado. Nekje sem namreč zasledil, da takšne predelave v tem trenutku ni mogoče homologirati. Upam, da je razumljivo kar predlagam, res je smešno, da imam 25-tico, ki sem jo kupil samo zato, da ne rabim čelade in registracije, sedaj bom imel pa 25-tico s čelado in registracijo, tako kot vsi tisti, ki bodo šli mimo mene 50 km/h." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7850.txt egon 2 7850 2016-11-15 6 3783 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ustreznost odstranitve blokade najvišje konstrukcije hitrosti vozila na vozilu, v konkretnem primeru na mopedu, se preveri in uradno potrdi v postopku posamične odobritve predelanega vozila, ki ga izvede pooblaščena tehnična služba. Navedene tehnične službe, za posamezne kategorije vozil, je pooblastila Javna agencija RS za varnost prometa, njihovo seznam pa je objavljen na spletni strani omenjene agencije (rubrika »kontrolni organi«). Po uspešno izvedenem postopku posamične odobritve predelanega vozila se ustreznost predelave oziroma nova konstrukcijska hitrost vozila uradno potrdi v potrdilu o skladnosti vozila, posledično pa tudi v evidenci registriranih vozil." 2018-01-30 2016-10-17 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/7850 energetska izkaznica Vlada je sprejela zakon o energetski izkaznici, s katerim so predvidene tudi sankcije. Nepremičnine se prodajajo tudi brez energetskih izkaznic, saj pristojni ne ukrepajo. Spet so na izgubi pokorni državljani. Predlagam vladi, da vsaj začne ukrepati in oglobi lastnike, ki so prodali nepremičnine brez EI. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7879.txt ksantipa 4 7879 2016-12-01 2 1481 Nezadostna podpora 2016-11-02 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/7879 zdravstveno zavarovanje za hišne ljubljenčke "Predlagam, da se uvede posebno dodatno zdravstveno zavarovanje za hišne ljubljenčke. Ta predlog ni kar iz trte izvit, ampak temelji na praktičnih izkušnjah. Imam 2 mački in vsakič, ko je s katero kaj zdravstveno narobe, se stroški seštevajo tudi v stotice. Že sam pregled stane vsaj 30eur. Torej, sam ne bi bi imel nič proti, če bi vsak mesec plačal 2 eur več pri svojem dopolnilnem zavaroanju zato, da bi imel potem nekaj finančnih ugodnosti pri plačilu veterinarskih storitev za moje hišne ljubljenčke. O tem sem se pogovarjal še z nekaterimi lastniki živali in so se vsi strinjali. Recimo navaden rentgen za živali lahko košta tudi čez 100eur...ljudje ga imamo zastonj zato, ker pač redno plačujemo v zdravstveno blagajno. Tako zavarovanje bi seveda bilo povsem izbirnega tipa, logično, bi pa določevalo, katere vsaj osnovne storitve krije; kot sem omenil, že samo navadna kontrola lahko stano tudi 30eur in več...s takim zavarovanjem bi lahko vsaj to bilo zastonj. Ali recimo omenjeni rentgen bi lahko bil vsaj 50% cenejši. Vsi, ki smo kadarkoli imeli domače živali, vemo, da lahko stroški z bolno živaljo hitro presežejo 500eur, tudi 1000. S takim zavarovanjem bi lahko to vse znižali in lastnikom omogočili, da za nižje stroške bolj kvalitetno in lažje poskrbijo za svoje ljubljenčke. Poznam veliko upokojencev, ki imajo npr. pse, ampak s svojo penzijo jim ne morejo nuditi ustreznih cepljenj, kastriranj, pregledov,... S takim zavarovanjem bi to lahko bilo izvedljivo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/789.txt Matej Novak 8 789 2010-06-26 8 4093 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Predlog je zanimiv, vendar ga ni mogoče uresničiti v okviru zdravstvenih zavarovanj. Gre za predlog zavarovanja živali, ki ne sodi v področje zdravstvenega zavarovanja. Zato ga Vlada tudi ne more uvesti. S tem pa ni rečeno, da takega zavarovanja ni mogoče uvesti v okviru premoženjskih zavarovanj v okviru zavarovalniške dejavnosti. Če bi kakšna od zavarovalnic ugotovila, da obstaja širši interes po uvedbi posebnega zavarovanja, ki bi krilo tveganja, nastalih pri veterinarski obravnavi hišnih ljubljenčkov, bi takšno zavarovanje lahko uvedla. Vsekakor je to njihova poslovna odločitev, ki pa ni nemogoča in ne neizvedljiva. Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Veterinarska zakonodaja ne opredeljuje zavarovanja hišnih živali. Pri tem gre za poslovni odnos med lastnikom živali in izbrano zavarovalnico, pri čemer pa Veterinarska uprava RS ne more in ne sme posegati. Po nam dostopnih informacijah nekatere zavarovalnice že sedaj nudijo možnost zavarovanja hišnih živali." 2010-07-28 2010-05-28 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/789 Dopolnitev novele Zakona o visokem šolstvu "Predlagam nekaj dopolnitev novele, ki jo vlada sprejema v letošnjem letu (ali njenih prihodnjih dopolnitev). - Študijski programi, pri katerih v času vpisa in v srednjeročnem obdobju diplomanti ne morejo pričakovati zaposlitve, se naj izvajajo le izredno. Pri študijskih programih, pri katerih obstaja pomanjkanje delovne sile, se naj uvedeta tako redni, kot izredni študij, v kolikor kateri ni razpisan. Glede na zaposljivost bi se lahko prilagodila tudi štipendijska politika; - Za namen omejevanja fiktivnih vpisov, bi se lahko osebi, ki izkorišča status študenta zaračunalo šolnino na koncu študijskega leta (za nazaj), če bi se uvedlo določene pogoje, npr. neudeleževanje predavanj/vaj v npr. vsaj 30% deležu, če oseba v študijskem letu ni opravila nobenega izpita ali podobno; - Dodatne omejitve študentskega dela - npr. časovno omejeno, prepoved opravljanja nadur, prepoved dela v času izpitnega obdobja, prepoved opravljanja nekaterih vrst del s strani študenta - samostojnih, visoko strokovnih del (razen pomoči). Obrazložitev: Vsak mora imeti v življenju eno možnost brezplačno študirati kar želi, a če glede na pretekla leta in prihodnje vsaj srednjeročno obdobje na področju izbranega študija ni mogoče pričakovati zaposlitve, se bi moral tak študij izvajati plačljivo. Namen tega je prihranek tako v visokem šolstvu, kot v zmanjševanju nezaposljivega kadra na Zavodu za zaposlovanje. Fiktivni vpisi in študentsko delo fiktivno vpisanih študentov predstavljata neupravičen odliv javnih sredstev in (zaradi nižje obdavčitve in večje fleksibilnosti) nelojalno konkurenco trgu dela, ki bi ju bilo treba omejiti temeljiteje, kot v prejšnjih letih. Fiktivne vpise bi se lahko omejevalo z uvedbo šolnine (za nazaj) v primeru neobiskovanja izobraževalnega procesa in opravljanja izpitov, študentsko delo pa z dodatnimi pogoji, pod katerimi bi študentsko delo bilo dovoljeno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7891.txt bombon 2 7891 2016-12-10 3 3450 Nezadostna podpora 2016-11-11 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/7891 Davek na luksuz pri avtomobilih "Predlagam spremembo davka na luksuz, še posebej v delu, ki se nanaša na avtomobile. Trenutni davek na luksuz deluje na principu prostornine motorja, kjer se vsi motorji oziroma avtomobili z prostornino nad 4000 ccm smatrajo kot luksuz. Tukaj bi morali popraviti definicijo luksuza, kajti če vzamemo primer novejših avtomobilov, mora lastnik novega Ford Mustanga s prostornino motorja 4998 ccm plačati skoraj 10000 davka na luksuz, pri avtomobilu, ki drugače stane toliko kot povprečni BMW serije 3 z nekaj dodatne opreme. Medtem ko lastnik Audi-ja Q7, z motorjem TDI z prostornino 3998 ccm, ki stane krepko čez 70000 evriv ne plača nič. Prav tako lastniki Porschejev, kateri večina avtomobilov ima prostornino 3200 ccm ne plačajo nič davka na luksuz. Pa vsi vemo, da stanejo krepko čez 120000 evrov. Definicija luksuza, bi morala biti spremenjena tako, da se naslanja na ceno avtomobila in ne na kapaciteto motorja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7896.txt primzy82 5 7896 2016-12-13 5 2660 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Dodatni davek na motorna vozila je bil uveden z Zakonom o uravnoteženju javnih financ - ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12) z dne 12. 5. 2012. Ministrstvo za finance tekoče spremlja in analizira gibanje davčnih prihodkov, tudi na področju davka na motorna vozila. Problematika dodatnega davka na motorna vozila bo preučena ob prvi naslednji spremembi Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 - ZUJF). Moramo pa pojasniti, da trditve iz predloga, ki zadevajo oprostitev plačila dodatnega davka za določena motorna vozila, ne držijo. Dodatni davek se namreč plačuje za vsa motorna vozila s prostornino nad 2.500 ccm ter za vsa motorna kolesa s prostornino nad 1.000 ccm." 2017-01-06 2016-11-14 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/7896 obnavljanje vozniškega dovoljenja Predlagam, da se uvede obvezno obnavljanje - potrjevanje vozniškega dovoljenja vsake štiri leta. Obnavljanje bi moralo biti brezplačno ali pa bi bilo plačilo simbolično. Zakaj? V določenem obdobju se v prometu veliko spremeni (kar nekaj nas je, ki smo vozniško dovoljenje pridobili pred desetletji, takrat ni bilo krožišč, promet je bil manjši,...). Tako bi bilo zelo dobrodošlo, da bi imetnik vozniškega dovoljenja enkrat na določeno obdobje moral potrditi veljavno vozniško dovoljenje, tako da bi se udeležil seminarja-izobraževanja, na katerem bi udeležencem predstavili novosti v prometu, jih seznanili z cestno prometnimi predpisi, prikazali kakšen film o posledicah nevarne vožnje ipd. Zelo dobrodošel pa bi bil, tudi tečaj varne vožnje (na Vranskem). Mislim, da je največji razlog prometnih nesrečam na slovenskih cestah, da veliko udeležencev misli, da zna voziti oz. upravljati z vozilom, v resnici, pa ne ve zakaj se je pametno privezati, nima pojma o reakcijskem času in se mu zdi, da lahko skozi naselja drvi z več kot 50 km/h, večina jih ne zna niti pravilno držati volan, si namestiti sedež,... Torej tak ukrep bi zagotovo povečal varnost na cestah, hkrati pa občutno zmanjšal število nepotrebnih prometnih nesreč. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7911.txt stanislav kac 16 7911 2017-01-03 5 1983 Nezadostna podpora 2016-12-05 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/7911 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Predlagam ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja za delavce z minimalnimi plačami in upokojence z manj, kot 600 € pokojnine, z polno pokojninsko dobo, 40 in več let. Najboljše, pa je to prostovoljno zdravstveno zavarovanje, sploh ukinit, ker tako ali tako moramo doplačevati pri zdravilih in tudi pri zobozdravniku razna doplačila. Če pa ni možno nič od teh dveh predlogov, potem pa naj vsak državljan plačuje 1% od svojega neto dohodka na mesec. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7917.txt Bojč33 4 7917 2016-12-27 7 3006 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ministrstvo za zdravje je v zaključni fazi priprave novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V ta zakon sodi tudi financiranje zdravstvenega varstva ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ). Kot je že pokazala Analiza zdravstvenega sistema iz leta 2015, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni pravično, saj je premija enaka za vse, ne glede na dohodek posameznika. Prav tako se vsa zbrana sredstva ne porabijo za zdravstvene storitve prebivalcev temveč se ga del nameni za obratovalne stroške zavarovalnic, presežke ipd. Z novim ZZVZZ želimo ta del preurediti, ohraniti ta finančni vir, vendar s pomočjo uvedbe pravičnejše, to je solidarne oblike financiranja tudi v delu, kjer tega sedaj ni." 2017-01-24 2016-11-28 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/7917 Uporaba električnih vozil v lasti državnih institucij ter podjetij v 100% državni lasti. "Moj predlog je da se zakonsko določi nek procent (20%-70%) vozil z zelektričnim pogonom (dvokolesniki, manjša dostavna vozila, osebni avtomobili) ki imajo krajši doseg za uporabo kot dostavniki v poštah, servisna vozila, itd... Odstotek električnih vozil, ki jih mora podjetje ali inštitucija postopoma uvesti v svoj vozni park naj bi se izračunal iz letnega dobička oz prometa podjetja, lokacije delovanja in zmožnosti elektrodistribucijske infrastrukture. Prednosti: - Podjetje bi imelo manjše stroške nabave goriv; -Za napajanje baterij bi koristili nočni tok, pomembno saj je odjema ponoči premalo; -Z uvedenim večjim številom električnih vozil bi spodbudili malo gospodarstvo, ter izkoristili kapacitete ki jih že imamo (proizvodnja vozil ter servisi); -Denar ki bi ga porabili za energente bi tako ostajal doma; -Projekt je lahko predstavljen v evropski skupnosti kot odgovor na potrebno zmanjševanje izpustov CO2 v ozračje; -Manjši hrup ter smrad v jutranjih urah v urbanih naseljih (strnjena naselja, mesta); -Servisna vozila je možno opremiti z DC-AC razsmerniki. Slabosti: -Visoki stroški ob nabavi električnih vozil; Rešitev: 1. Odstotek električnih vozil preračunan glede na finančni promet podjetja, ter postopno uvajanje glede na dobiček. 2. Nabava vozil pri domačih dobaviteljih (ne posrednikih); -Veliki stroški ob menjavi in servisiranju baterij; Rešitev: Dva ali več domačih dobaviteljev baterij ki predelujejo ali obnavljajo odslužene baterije po nižji ceni kot je nabavna za enake baterije; -Doma nimamo dovolj napredne tehnologije baterij (domnevno); Rešitev: Z povečano potrebo ali povpraševanjem se poveča tudi ponudba. (Ali drugače če bi bilo doma dovolj povpraševanja bi bila urejena tudi ponudba) -Električna vozila nimajo dovolj dosega; Rešitev: 1. Uporaba domačih visokoefektivnih rešitev, ki zanesljivo že obstajajo, 2. Kot že uvodoma povedano uporaba na krajših relacijah (urbana naselja)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/793.txt ntomasko 1 793 2010-06-29 4 3941 Odziv pristojnega organa "Odziv Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve Vlada RS to pobudo podpira, zato je trenutno v pripravi kar nekaj ukrepov, s katerimi želimo prispevati k zmanjševanju emisij iz prometa in posredno tudi k večji uporabi električnih vozil v javnem sektorju. Najprej velja omeniti pripravo Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki bo centralno in lokalno raven zavezala k obveznemu vključevanju okoljskih meril v postopke javnega naročanja za določene skupine blaga in storitev. Med njimi bodo tudi vozila. Kriteriji za izbor vozil, ki jih bodo morali upoštevati zavezanci, bodo skladni z metodologijo, ki jo predpisuje Direktiva 2009/33/EC o spodbujanju uporabe čistih in energetsko učinkovitih vozil. Na podlagi upoštevanja te metodologije bodo pri javnem naročanju ovrednoteni tudi t.i. zunanji stroški uporabe različnih vozil. Prav zaradi uporabe te metodologije je pričakovati, da bodo avtomobili, ki imajo manjši negativni vpliv na okolje (med njimi so gotovo tudi električna vozila), bolje ovrednoteni in bodo tako postali konkurenčnejši in sorazmerno tudi bolj zanimivi za nakupe. Služba Vlade RS za podnebne spremembe je v zvezi s tem v vladno proceduro poslala tudi Informacijo o trendih uveljavljanja baterijskih električnih vozil s predlogom ukrepa zagotavljanja infrastrukture, sistemskega okolja in vzpostavitve demonstracijskega projekta, v kateri so predlagani tudi določeni sklepi, na podlagi katerih bi pripomogli k vzpostavitvi infrastrukture in sistemskega okolja za vstop baterijskih električnih vozil na slovenski trg. Vlada je na svoji 92. redni seji 22. 7. 2010 sprejela Priporočila za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave in pri tem podprla vse aktivnosti državnih organov, ki z načrtnimi in premišljenimi ukrepi prispevajo k zmanjševanju negativnega vpliva na okolje ter posledično prispevajo k zmanjševanju stroškov za njihovo delovanje. Med priporočili je tudi sklop, ki se nanaša na zmanjševanje emisij iz pometa in med drugim vključuje tudi nakup vozil z manjšimi izpusti CO2, uporabo alternativnih vrst pogona itd. Odziv Ministrstva za okolje in prostor Republika Slovenija ima velike težave z izpustom CO2 iz prometa, saj predstavljajo kar 30% vseh izpustov CO2 v državi. Ideja o uvedbi avtomobilov na električni pogon v javnih ustanovah in podjetjih, ki so v 100% lasti države je zato dobra. Strinjamo se, da lahko taka vozila pripomorejo k čistejšemu okolju in pomagajo zmanjšati emisije CO2. RS postopoma uvaja zelena javna naročila, kjer bo urejeno tudi področje avtomobilov in kriteriji, ki jih bo potrebno upoštevati pri nabavi avtomobilov, avtobusov in tovornjakov v javni upravi. Odziv Službe Vlade RS za podnebne spremembe Služba Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe je pripravila za Vlado »Informacija o trendih uveljavljanja baterijskih električnih vozil s predlogom ukrepa zagotavljanja infrastrukture, sistemskega okolja in vzpostavitve demonstracijskega projekta«. V sklopu tega gradiva bodo predlagane aktivnosti za oblikovanje sistema, ki bo spodbujal razvoj električnih vozil v Sloveniji. Sistem bo vseboval tudi aktivnosti, ki bodo umeščene v podjetja v lasti državnih inštitucij ter v podjetja v 100% državni lasti. Medresorsko usklajevanje gradiva »»Informacija o trendih uveljavljanja baterijskih električnih vozil s predlogom ukrepa zagotavljanja infrastrukture, sistemskega okolja in vzpostavitve demonstracijskega projekta« za Vlado Republike Slovenije je že končano. Dokument bo posredovan v obravnavo na odbore in Vlado do 20.8.2010." 2010-09-23 2010-05-30 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/793 dodatno zdravstveno zavarovanje "Predlagam da se dodatno zdravstveno zavarovanje izključno plačuje samo v zdravstveno blagajno ,lahko se tudi uredi direktno plačilo iz pokojnin ali OD in ne bo potrebno pošijat položnic. Vse zavarovalnice si na račun dodatnega zavarovanja kujejo dobičke ( mislim da največ Vzajemna ), in če plačujemo v zdravstveno blagajno , pa bo ta denar ostal za zdravstvo za kar je tudi namenjen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7946.txt bird48 2 7946 2016-12-30 7 2940 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Ministrstvo za zdravje je v zaključni fazi priprave novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V ta zakon sodi tudi financiranje zdravstvenega varstva ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje (DZZ). Kot je že pokazala Analiza zdravstvenega sistema iz leta 2015, dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni pravično, saj je premija enaka za vse, ne glede na dohodek posameznika. Prav tako se vsa zbrana sredstva ne porabijo za zdravstvene storitve prebivalcev temveč se ga del nameni za obratovalne stroške zavarovalnic, presežke ipd. Z novim ZZVZZ želimo ta del preurediti, ohraniti ta finančni vir, vendar s pomočjo uvedbe pravičnejše, to je solidarne oblike financiranja tudi v delu, kjer tega sedaj ni." 2017-01-24 2016-12-01 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/7946 Umik tovornega prometa s cest v času prometnih konic "Predlagam vladi, da uvede dvojno, trojno ali četverno cestninjenje kamionov v času prometnih konic, to je med 06:00 - 08:00 zjutraj in med 15:00 in 17:00 popoldan. V manj obremenjenih delih dneva, naj bo cestnina ustrezno nižja, da pride do izravnave in motivacije prevoznikov za uporabo avtocest v ugodnejših manj obremenjenih delih dneva. Zjutraj je žal vse večji kaos na cestah, kar ugotavljamo vsi uporabniki: gorenjski AC krak, štajerski AC krak in primorski AC krak in dolenjski AC krak. Skrajni čas je, da se kaj spremeni na tem področju, država pa bi morala poskrbeti za svoje državljane saj se na delo vozijo njihovi sponzorji - davkoplačevalci. Na cestah je vidno največ kamionov z očitno neurgentnim tovorom (vozila, razsuti tovor, ipd.) Če pa je tovor tako nujen, je višja cena pač sprejemljiva. Prosim, da se pri tem ne bojite odzivov, saj tudi v tujini naši kamionarji vse plačujejo. To je daleč najcenejši način za ureditev prometa, saj so ostali načini (dodatne ceste, ureditev železnic ipd.) bistveno dražji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/795.txt SasoM 1 795 2010-06-29 10 2641 Nezadostna podpora 2010-05-31 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/795 Prenosljivost registrskih tablic med vozili istega lastnika "Predlagam vladi, da omogoči/dovoli prenos registrskih tablic med vozili istega lastnika tako kot je že bilo pred leti. Predlagam, da je izbira, ali bo lastnik registrsko tablico (oz. kombinacijo številk/črk katere so trenutno na RT/vozilu) ob prodaji vozila prenesel na novo vozilo (in deponiral za nek čas oz. po uničenju lahko naročil enako kombinacijo številk/črk, če je bil nazadnje njen lastnik) oz. jo bo prodal skupaj z vozilom. Predlagam, da je način enak/podoben kot z registrskimi tablicami, ki so narejene po naročilu. S tem bi nekako ""serijske RT"" lahko uporaljali kot tablice narejene ""po naročilu"". S tem bi ob prodaji / nakupu vozila prihranili nekaj stroškov. Menim, da je če je bilo operaterjem telefonije odrejeno, da so uvedli prenosljivost telefonskih številk med njimi (priprava in vzpostavitev programske opreme ter baz podatkov je bil tehnično zelo dolgotrajen proces, finančno pa zelo drag) menim, da lahko po moji želji prenašam tudi registrske tablice med vozili. Sistem /baze javne uprave že delujejo, le omogočit bi bilo potrebno preklasifikacijo ""serijske RT"" v ""po naročilu"". S tem bi bil prenos omogočen." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7954.txt istenica 0 7954 2017-01-03 3 2737 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) (Uradni list RS, št. 75/17) v 33. členu določa, da so registrske tablice, izdane za označitev vozila vezane na vozilo. Naveden način vezanosti registrskih tablic je podprt s sistemom MRVL, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil in iz katerega pridobivajo podatke o vozilih, njihovih lastnikih in uporabnikih razni subjekti, ki imajo ustrezno pravno podlago. Naveden sistem pa omogoča tudi razne obdelave podatkov, ki so zastavljene ravno na način, da so registrske tablice vezane na vozilo. Med tem, ko so omenjene tako imenovane »serijske« registrske tablice vezane na vozilo, pa so registrske tablice z izbranim delom oznake vezane na osebo, ki je rezervirala tako tablico. Posledično je vezanost registrske tablice z izbranim delom oznake v sistemu MRVL drugače kontrolirano (kontrola obdobja za potrditev rezervacije, kontrola plačila rezervacije, kontrola obdobja od rezervacije do naročila registrske tablice,…) Sprememba vezanosti registrskih tablic iz vozila na osebo bi povzročila drugačno zasnovo evidence registriranih vozil oziroma sistema MRVL, kar bi povzročilo ogromne finančne in kadrovske posledice, ki pa jih Ministrstvo za infrastrukturo ne more zagotoviti." 2018-01-30 2016-12-05 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/7954 Resevanje socialne problematike stanovanj na pravi nacin "Predlagam vladi, da se napise zakon, kateri je zadolzen, da se zbira sredstva za gradnjo socialnih stanovanj z davki, ki se jih dobi od prodaje ali podarjene nepremicnine, saj teji davki so zelo visoki od 2-22% ""davek na dobicek""? To prakticno pomeni, da na vsakih 6-50 stanovanj dobimo dovolj denarja samo iz teh davkov, da lahko zgradimo ali kupimo eno stanovanje, katerega nato oddamo socialno sibkim za neko simbolicno ceno. ""Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) II. DAVČNE STOPNJE 8. člen (davčne stopnje) od 5-39% Od vrednosti € Znaša davek: nad do € % € 10.000 12 10.000 50.000 1.200 + 16 nad 10.000 50.000 100.000 7.600 + 20 nad 50.000 100.000 200.000 17.600 + 25 nad 100.000 200.000 300.000 42.600 + 30 nad 200.000 300.000 400.000 72.600 + 35 nad 300.000 400.000 107.600 + 39 nad 400.000 "" Prav je, da se te zbrane davke ustrezno zbira in vlaga za tocno doloceno podrocje, ne pa, da se z njimi financira druge javne sluzbe. Ocitno smo se prevec obdavceni in mi ni jasno kam gre ves denar od pobranih davkov? Imamo prevec zaposlenih v JU, ki samo odzirajo denar, namesto, da bi se ga investiralo v nepremicnine, da se vsem omogoci dostojno zivljenje!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7956.txt Anti NWO 5 7956 2017-01-03 4 1898 Nezadostna podpora 2016-12-05 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/7956 Večje kazni za delodajalce "Predlagam večje kazni za delodajalce ki ne izdajo plačilne liste delavcu. Prav tako predlagam , da na plačilni listi jasno piše koliko nadur je naredil delavec in koliko so plačane. Prav tako predlagam , veliko večje kazni za delodajalca ki delavca sili v nadurno delo preko 20 nadur na mesec in preko 180 nadur na leto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7966.txt toxico 0 7966 2017-01-05 2 3131 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Z namenom preprečevalnega in odvračalnega učinka je nov Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F in 52/16; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) na novo opredelil in umestil določene prekrškovne določbe. Zakon je tako umestil določene prekrške pod najostreje sankcionirano določbo (npr. celoten institut plačila za delo) nekatere kršitve pa so bile tudi na novo opredeljene kot prekrški (nadlegovanje in trpinčenje, sprejetje splošnega akta, obveščanje o sprejetih ukrepih za zagotavljanje dostojanstva na delovnem mestu, posebnosti v disciplinskem postopku, zagotovitev odsotnosti delavca zaradi opravljanja funkciji ali druge obveznosti na podlagi zakona, obveznosti delodajalca do sindikata, vrnitve napotenega delavca v Republiko Slovenijo, nezagotavljanje sredstev za delo itd.). Med določbe, ki so sedaj najostreje sankcionirane, spada tudi prekršek, ko delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom ZDR-1, za katerega je za delodajalca zagrožena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR. V prej veljavnem zakonu se je za tovrsten prekršek izrekla globa v višini od 750 do 2.000 EUR. Glede kršenja določb, ki se nanašajo na odrejanje nadurnega dela menimo, da je kazen za prekršek sorazmerna teži kršitve, pojasnjujemo pa še, da je na podlagi drugega odstavka 135. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. Pomembna je tudi na novo uveljavljena določba, da lahko inšpektorat kot prekrškovni organ izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona. Zagrožene sankcije morajo biti zadostne, da imajo ob neposrednem kaznovalnem učinku tudi odvračalni učinek. V tem pogledu je potrebno zagotoviti takšne sankcije, ki bodo sorazmerne s predvideno pridobljeno materialno koristjo in glede na predhodno navedene spremembe menimo, da zakon sledi navedenim načelom in zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2017-02-07 2016-12-07 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/7966 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje "Od evropskih držav ne poznam niti ene države razen Slovenije, kjer upokojenci, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine, sami plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predlagam, da našim upokojencem, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine, dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje država. Koliko je teh upokojencev, piše v članku pod naslovom: Skoraj 80.000 upokojencev živi pod pragom revščine: www.24ur.com/novice/slovenija/skoraj-80-000-upokojencev-zivi-pod-prago..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7967.txt dan 7967 0 1343 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7917 2016-12-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/7967 Dopolnilno zdravstveno zavarovanje "Od evropskih držav ne poznam niti ene države razen Slovenije, kjer upokojenci, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine, sami plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predlagam, da našim upokojencem, ki prejemajo pokojnino pod pragom revščine, dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačuje država. Koliko je teh upokojencev, piše v članku pod naslovom: Skoraj 80.000 upokojencev živi pod pragom revščine: www.24ur.com/novice/slovenija/skoraj-80-000-upokojencev-zivi-pod-prago..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7968.txt dan 7968 0 1232 Neustrezen podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7917 2016-12-07 https://predlagam.vladi.si/predlog/7968 CO2 kuponi za izpuste v prometu "Predlagam, da bi vsaj v cestnem, če ne kar vseh vrstah prometa (morskem, letalskem in želežniškem - (potniški, tovorni, osebni...)) uvedli plačevanje CO2 kuponov za izpuste, ki jih povzročamo s temi sredstvi. Sam ""davek"" za osebni promet z avtomobilom, ne bi bil pretiran, saj povprečen uporabnik z osebnim vozilom porabi okoli 1400 kg goriva za 20.000 prevoženih km in s tem spusti v ozračje okoli 4 tone CO2-ja, kar bi naneslo 80 € na leto, če računamo, da je cena kupona 20 € na tono izpuščenega CO2-ja. Gre se predvsem zaradi tega, da bi država dobila denar od tistih, ki ga imajo, in ki so pripravljeni plačati za prevoz, ki ni nujno potrebna življenska potrebščina ampak je čisti luksuz." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/797.txt blatnik 3 797 2010-06-29 8 2972 Nezadostna podpora 2010-05-31 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/797 Cenejša vinjeta za vozila ki manj onesnažujejo okolje Predlagam Vladi uvedbo cenejših vinjet za vozila na plin in električna vozila. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/7998.txt BoboRi 21 7998 2017-01-14 21 3778 Nezadostna podpora 2016-12-16 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/7998 delovno razmerje "Predlagam, da se v zakonu o delovnih razmerjih ukine pojem delovo razmerje za nedoločen čas, ker nudi lažno socialno varnost in omogoča brutalno izkoriščanje zaposlenih. Namesto razmerja za nedoločen čas naj zakon uvede delo za določen čas in sicer: delovno razmerje za kratek čas (od ene ure do 35 ur) delovno razmerje za en mesec (od 35 ur do 180 ur) delovno razmerje za pol leta (več kot en mesec in manj kot pol leta in en dan)) delovno razmerje za eno leeto (več kot pol leta in manj kot eno leto in en dan) Z zakonom bi morala biti določena minimalna mezda v razponu 1:3 v korist krajših razmerij. Tako bi bila minimalna urna postavka za najkrajše razmerje trikrat večja od minimalneurne postavke za enoletno razmerje. Pozivam k razpravi o učinkih takšne ureditve (zlasti v luči univerzalnega temeljnega dohodka UTD)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/802.txt sblnt 6 802 2010-07-01 19 3921 Nezadostna podpora 2010-06-01 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/802 Dovoljenje "filtriranja" enoslednim motornim vozilom "Marsikje na svetu lahko enosledna motorna vozila (v nad. motorji) vozijo tudi med oz. ob dvoslednih vozilih (v nad. avtomobilih), v kolikor je za to dovolj prostora. To je povsem zakonito npr. v Združenem kraljestvu in v ameriški zvezni državi Kaliforniji, tolerirano npr. v Franciji, Nemčiji in Italiji, delno zakonito (v določenih situacijah - npr. ob stoječem prometu na avtocesti) pa je npr. v Avstriji in tudi pri nas (4. odstavek 53. člena ZPrCP). Predlagam, da se uzakoni vožnja med pasovi oz. deljenje voznega pasu z drugim motornim vozilom, ko je za to dovolj prostora in ko promet teče s hitrostjo nižjo od 30 km/h, pri čemer je najvišja dovoljena razlika v hitrosti 15 km/h. Varnostni aspekti Raziskava UC Berkeley - Motorcycle Lane-splitting and Safety in Califo... Raziskovalci na prestižni ameriški univerzi UC Berkeley so analizirali varnostne aspekte te prometne prakse in ugotovili, da motoristi, ki se poslužujejo ""filtriranja"" v primerjavi z drugimi motoristi ""pogosteje vozijo med tednom in v urah, ko ljudje potujejo v službo oz. iz nje, da uporabljajo boljše čelade in vozijo pri nižjih hitrostih. Pri teh motoristih je nižja tudi verjetnost, da so uživali alkohol in da so imeli sopotnika. Motoristi, so bili v nesrečah med filtriranjem veliko redkeje poškodovani. Bistveno redkeje so utrpeli poškodbe glave, trupa, udov ali celo smrtonosne poškodbe, kot motoristi v ostalih nesrečah."" (Rice et al., str. 16). Samo filtriranje torej ne povzroča bistveno višje nevarnosti, sploh če upoštevamo, da so rezultati zaznali isto nizko stopnjo poškodb vse do hitrosti prometa 50 milj na uro (ca. 80 km/h) in ob relativni višji hitrosti filtrirajočih motoristov do 15 milj na uro (ca. 25 km/h), kar je bistveno več od predlagane. Anekdotne izkušnje motoristov iz krajev, kjer je to dovoljeno, kažejo na to, da se motoristi zaradi te možnosti počutijo bistveno varnejše, saj s filtriranjem bistveno zmanjšajo verjetnost naleta od zadaj, ki je za motorista bistveno nevarnejša nesreča kot za avtomobilista. To izkušnjo potrjuje tudi študija iz leta 2011, ki ugotavlja, da kalifornijski motoristi doživijo znatno manj smrtonosnih naletov od zadaj kot motoristi v drugih zveznih državah. Učinkovitostni aspekti Raziskava belgijske raziskovalne institucije Transport & Mobility Leuv... Ob analizi prometa na cestnem odseku, ki je podvržen vsakodnevnim prometnim konicam, so s pomočjo simulacij ugotovili, da bi zamenjava zgolj 10 odstotkov avtomobilov za motorje zmanjšalo v zastojih izgubljen čas za 63 odstotkov. To seveda pomeni tudi bistveno manj onesnaževanja okolja z izpušnimi plini. Študija učinkovitosti filtriranja sicer izrecno ne analizira, vendar omenja, da ""ob ustavitvi prometa lahko predvidevamo, da bodo vsi motoristi vozili med dvema pasovoma"". Zdravorazumski aspekti V nasprotju z avtomobilisti, motoristi niso obdani s klimatiziranim/ventiliranim oz. ogrevanim prostorom. Ob toplih dnevih vročina, v hladnih pa mraz tako motoriste dodatno izčrpava, kar vodi k zmanjšanju prometne varnosti tako za njih kot za ostale. V nasprotju z avtomobili je veliko motorjev zračno hlajenih, kar pomeni, da jih hladi tok zraka čez motor, do katerega pa prihaja le med vožnjo. Stanje oz. izredno počasno premikanje v prometnih konicah v toplih dnevih tako skoraj zagotavlja pregretje motorja, kar le še doprinaša k težavi iz prejšnjega odstavka. Zaključek Filtriranje je tehnika, ki se je poslužuje marsikateri motorist že dandanes. Včasih jih Policija za to oglobi, včasih jim policijski motorist celo utira pot. Študija svetovno priznane fakultete UC Berkeley kaže, da je filtriranje pravzaprav znatno manj nevarno od zgolj navadne vožnje motorja. Študija belgijske ustanove, ki jo je ustanovila leuvenska univerza KU Leuven, kaže, da bi lahko s spodbujanjem zamenjave dvoslednih vozil za enosledne bistveno izboljšali pretok prometa ob prometnih konicah in posledično zmanjšali tudi onesnaženje zraka. Seveda lahko v ta namen poleg filtriranja po zgledu Avstrije uvedemo tudi dovoljenje vožnje motorjev do 125 cc z izpitom B-kategorije po 6 praktičnih šolskih urah v avtošoli in vsaj 5 letih neprekinjenega posedovanja izpita B-kategorije (s podobnimi pogoji to dovoljenje poznajo tudi na Portugalskem, Češkem, v Italiji in Latviji). Tako anekdotne izkušnje kot tudi dejanska raziskava kažejo na to, da se s filtriranjem lahko zmanjša število smrtnih žrtev zaradi nepazljivosti voznikov. Vse navedeno so razlogi, zaradi katerih menim, da gre za zadevo, ki si zasluži obravnavo in uvedbo v slovenske cestnoprometne predpise." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8051.txt benF86 11 8051 2017-02-07 9 4154 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Določba četrtega odstavka 53. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16) omogoča, da lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem. Predlagano določbo, ki bi dovoljevala vožnjo mimo dvoslednih vozil samo v primerih, ko promet poteka s hitrostjo do 30 km/h, vozniki enoslednih motornih vozil pa bi lahko vozili s hitrostjo, ki bi bila lahko višja do 15 km/h, bi bilo v praksi skoraj nemogoče nadzirati, bistveno pa ne odstopa od veljavne ureditve. Za varno udeležbo v prometu praviloma potrebujejo motorna vozila prometni pas v celotni širini. Vožnja med ustavljenimi ali počasi premikajočimi vozili na istem prometnem pasu lahko predstavlja prometno-varnostno tveganje, zaradi česar lahko pride do prometne nesreče. Predlagana zakonska ureditev nima samo prednosti, ampak tudi negativno vpliva na prometno varnost. Podobno ureditev, kot jo imamo v Sloveniji, je v veljavi tudi v sosednjih državah. Iz navedenih razlogov, Ministrstvo za infrastrukturo predloga sprememb prometnih pravil ne podpira." 2017-03-20 2017-01-09 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/8051 Ukinitev položnic za RTV "Vladi predlagam, da ukine davek za RTV, ki je v celofan zavit kot ""prispevek za RTV"", in uredi financiranje neposredno iz proračuna, in to obvezno iz že obstoječih virov. S tem bomo davkoplačevalci vsaj nekoliko razbremenjeni. Predlagam tudi ukinitev tretjega programa, ki je povsem nesmiseln in je gola potrata denarja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8054.txt Rakkaus 4 8054 2017-02-16 12 2944 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kulturo Naloga javne radiotelevizije je zadovoljevanje demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb prebivalcev in prebivalk, državljank in državljanov, Slovencev v zamejstvu in po svetu ter manjšin v Sloveniji. Javna radiotelevizija mora zagotavljati širok nabor vsebin in programov ter raznoliko programsko ponudbo ter omogočati javnosti dostop do teh programov, brez diskriminacije in na temelju enakih možnosti, prek različnih kanalov in storitev. Da bi javna RTV lahko svoje poslanstvo opravljala na način, da bi delovala v interesu vseh (javni ali splošni interes), mora biti institucionalno in uredniško neodvisna ter imeti od političnih vplivov neodvisne finančne vire za svoje delovanje. O tem, da je RTV prispevek primerna oblika financiranja javne RTV je v več odločbah opozorilo tudi ustavno sodišče. Ustavna določba o svobodi izražanja iz 39. člena namreč od države zahteva, da kot ustanoviteljica RTV Slovenije med drugim zagotovi primerno financiranje javne službe RTV Slovenija. S financiranjem iz naslova RTV prispevka ter komercialnih prihodkov (oglaševanje in druge komercialne dejavnosti), delno pa tudi iz proračunskih sredstev (v delu, ki se ne financira iz prispevka), je RTV Sloveniji zagotovljena ustrezna stopnja samostojnosti, ki je nujno potrebna zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na njene programske vsebine. V primeru, da bi se financiranje RTV Slovenije v celoti izvajalo iz proračuna, bi to pomenilo poseg v njeno avtonomijo, saj se proračun Republike Slovenije izvršuje z zakonom (Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije), ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije. Poleg navedenega pa bi država morala uvesti nov davek. V okviru obstoječih proračunskih virov namreč ni mogoče zagotoviti sredstev za delovanje RTV Slovenija, saj gre za približno 75 milijonov EUR letno (toliko sredstev se zbere z RTV prispevkom na letni ravni). Glede na navedeno, predlagana ureditev, po kateri bi se delovanje RTV Slovenije financiralo iz sredstev državnega proračuna namesto iz RTV prispevka, po mnenju Ministrstva za kulturo ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Glede predloga za ukinitev 3. programa RTV Slovenija pa poudarjamo, da obseg javne službe na področju radijske in televizijske dejavnosti določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1). Drugi odstavek 3. člena ZRTVS-1 tako določa, da javna služba poleg programov, ki jih taksativno določa prvi odstavek 3. člena ZRTVS-1, obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles. RTV Slovenija mora torej opravljati javno službo na način in v obsegu, ki je določen z ZRTVS-1, zato 3. programa ni mogoče preprosto ukiniti. Poleg navedenega pa ima 3. program pomembno vlogo za demokratično družbeno ureditev, saj javnosti omogoča spremljanje dela Državnega zbora oziroma njegovih delovnih teles ter njegovo delo v okviru mednarodne aktivnosti, delo Državnega sveta in aktivnosti, ki so povezane z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta." 2017-03-14 2017-01-18 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/8054 Plačevanje obeznega in dodatnega zavarovanja študentom "Predlagam, da se uzakoni, da je delodajalec obvezen plažati obvezno in dodatno zavarovanje ""študentu"", prav tako kot tudi plačuje redno zaposlenemu. Namreč nekateri delavci nadomeščajo redno zaposlene osebe in nimajo kritega obveznega in dodatnega zavarovanja, ampak si ga morajo plačevati sami. Tu lahko pride do primera, ko oseba dela kot redno zaposlena, 8 ur vsak dan, od ponedeljka do petka, nima pravice do dopusta, bolniške, malice, prevoza na delo. Po zakonu si mora poleg vseh pravic, ki jih kot ""študent"" nima, plačati še obvezno zdravstveno zavarovanje in dodatno, če želi biti ustrezno zavarovana. Da ne bi prišlo do diskriminacije pri zaposlovanju, pa uvesti obvezno plačilo s strani delodajalca za vse starosti študentu, procentualno glede na število ur (torej tako obveznega kot dodatnega zavarovanja). Ta zakon bi torej zaščitil osebe, v takšnih primerih. Odgovor, da je študentsko delo namenjeno samo občasnemu delu, ni pravi odgovor, saj je inšpekcija na te področju povsem neaktivna. Prosim za izboljšanje delovnih razmer mladih oziroma oseb, ki niso zaposlene ampak delajo ""redno"" prek študentskega servisa. Tako inšpekcija kot dodatni zakoni bi morali biti preventiva pred takšnimi primeri." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8065.txt Ana Sols 17 8065 2017-02-18 6 1592 Nezadostna podpora 2017-01-20 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/8065 Obvezni postanki avtobusov brez stranišča "Zadnje čase se varčuje tudi pri avtobusih, tako da tudi na dolge razdalje vozijo običajni primestni avtobusi brez stranišča. Še bolj do izraza pride ta problem ob raznih zastojih, kakršni so nas nedavno presenetili ob sneženju. Primer: Avtobusi na relaciji Ljubljana--Koper vozijo tudi do 2,5 h. Nekateri imajo po približno 45 min vožnje nekajminutni postanek v Postojni, a zaradi stalnih zamud postanka (v večini primerov) ni. Potniki tako 2,5 h nimajo priložnosti iti na stranišče, ne da bi tvegali, da se bo avtobus brez njih in z njihovo prtljago odpeljal naprej. Iz izkušenj povem, da vozniki skoraj po pravilu nimajo nobene milosti. Argument: ""Smo v zamudi"". Mislim, če smo v zamudi 20 min, smo lahko tudi 22. Nadgrajeni primer: Avtobus je na relaciji Ljubljana--Koper zaradi oteženih cestnih razmer vozil 5 ur. Po 3 urah vožnje je bilo treba voznika zelo vztrajno prigovarjati, naj ustavi, da gredo lahko potniki na WC. (Ne vem, kaj vozniki pijejo, da te osnovne potrebe ne morejo razumeti.) Za nameček se je to zgodilo na nadomestnem avtobusu SŽ, ki v sklopu svoje ponudbe prav na vsakem vlaku nudijo tudi stranišče. Na vlakih so stranišča, četudi gre za primestno relacijo z 20 min vožnje. Mislim, da je pravica do stranišča ena od najbolj osnovnih potreb in ni ga človeka, ki je ne bi mogel razumeti. Sploh ob tako zasoljeni ceni. Zato predlagam, da se v ustrezni zakon ali pravilnik doda obvezne postanke za vozila javnega potniškega prometa, ki niso opremljena s straniščem, ter potem tudi dosledne sankcije, če se ugotovi, da prevozniki tega ne upoštevajo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8068.txt studenecuros 0 8068 2017-02-14 3 2661 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo 1. Po podatkih potnika je konkretna vožnja trajala zelo dolgo in avtobus ni bil opremljen s straniščem. Posledično je bila vožnja zelo neudobna kljub postanku v Postojni, itd.. Potniku se zdi zelo primerno, da bi potnik moral imeti na voljo stranišče in se bi to reguliralo. 2. Vožnja na relaciji Ljubljana Koper traja 2 uri 20 minut in ima daljši vmesni postanek v Postojni. Tu je možnost za obisk stranišča. Če prevoznik potniku tega ne omogoči ali pa ima potnik težave, da to doseže (prigovarjanje) to predstavlja neizpolnjevanje obveznosti do zagotovitve udobne vožnje potniku. Prevoznik skladno z določili 23. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu in o koncesiji te javne službe (Uradni list RS, št. 73/09) mora potnike med drugim seznaniti s podatki o liniji, njenem poteku in o posamezni vožnji ter omogočiti potnikom udobno vožnjo. Ravno tako velja, da imajo potniki pravico biti obveščeni popolno, pregledno, ažurno glede vseh vprašanj, ki zadevajo pravice glede izvajanje prevoza in tudi dolžnosti potnikov (cena, vozni red, vozovnica, linija, prihod, odhod, itd..). 3. Avtobusi, ki imajo stranišče so bolj uporabljajo v občasnih prevozih, ki imajo praviloma daljše razdalje in je to stvar poslovne odločitve prevoznika. Glede na to, da je potniško območje (potovalne razdalje) pri nas relativno majhno in upoštevajoč določeni vmesni postanek (npr. postaja regionalnega središča) je posledično ponudba prevozov z avtobusi, ki imajo stranišče zelo majhna. 4. Kot se izkazuje iz tega primera potnika, je to bil izjemen primer (vremenske okoliščine, zamuda) in ravnanje prevoznika nikakor ni upravičljivo, je (zelo) škodljivo za ugled tovrstne storitve tudi na splošno. 5. Potnik ima pravico do pritožbe glede kvalitete in načina izvajanja prevozne storitve skladno z Uredbo (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (Uradni list Evropske unije, L 55/1, z dne 28.2.2011). Potnik lahko vloži pritožbo pri prevozniku v roku 3 mesecev po opravljeni vožnji. Natančne informacije o pritožbi lahko potnik pridobi na spletni strani ministrstva. 6. V drugih državah je tovrstna ureditev praviloma taka, da je prepuščena izvajalcem prevoza in se sistem tovrstne storitve obravnava v obliki nadzora oz. pritožb in prilagaja v obliki določenih postankov kot je to pri nas. Glede na navedeno upoštevajoč relativno kratke razdalje (in postanke) je tovrstna storitev prevoza primerna in zagotovljena tudi skozi pritožbeno ali nadzorstveno funkcijo. Tako ni realne potrebe po zakonodajnem urejanju te storitve." 2017-03-28 2017-01-16 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/8068 Predlog popravkov za bolj pregleden trg dela, delovni čas in minimalne plače "Pozdravljeni Predloge sem razdelil med naslednje 3 sklope: - Minimalna plača: Stranka Združena Levica je predlaga dvig min. plače v prvi fazi na 645€, septembra na 700€ neto s sorazmernim dvigom prispevkov, kar bolj bremeni gospodarstvo. Moj popravljen predlog pa je, da bi sicer dvignili minimalno plačo na 640€ neto na mesec ob tem, da bi bruto znesek ostal enak kot ob ravno izvedenem povišanju na 805€ bruto tj. 614€ neto. Lahko tudi z ukinitvijo kake druge davčne olajšave. Nadomestilo za prevoz in prehrano ostaneta po zdajšnjem sistemu. - Zaposlitveni oglasi: Vsak oglas za zaposlitev, objavljen kjerkoli, mora imeti navedeno višino začetne mesečne bruto plače(primer dobre prakse v Avstriji) glede na prevideno število delovnih ur na teden oz. mesec. Objava oglasov na ZRSZ mora biti za delodajalce brezplačna. - Delovni čas: Veliko se govori o krajšanju delovnika, hkrati pa mnogo ljudi dela preko običajnega delovnika in z leti postanejo izgoreli. Hkrati imamo veliko brezposelnih, zapolene pa silijo, da delajo tudi po 50 in več ur na teden. Kar pomeni da je družbena delitev razpoložljivega dela neenakomerna. Moj predlog je: Večja (cca 30% od navadnega)bruto obdavčitev nadurnega dela med tednom, 2. možnost je tudi, da vsako nadurno delo po prošnji delodajalca v istem dnevu in ne dnevih odobri Ministrstvo za delo (primer dobre prakse Luksemburg). 3. možnost je, da bi po zgledu FURS in davčnih blagajn vzpostavili elektronski nadzor prihoda in odhoda z dela s karticami. Seveda mora biti strošek uvedbe na plečih države. Uvede se tudi obvezen odmor 2x10minut pri delovno intezivnih panogah (npr. proizvodnja). Hvala za ponovno obravnavo Uroš Milavec" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8075.txt Uroš Milavec 2 8075 2017-02-18 10 2272 Nezadostna podpora 2017-01-20 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/8075 Upoštevanje splošne olajšave in posebnih plajšav pri vseh dohodkih Vladi predlagam, da če namerava kot osnovo za določanje prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje upoštevati VSE dohodke (tudi obresti, dividende, najemnine..., kjer je sicer uveljavljena cedularna obdavčitev), naj bo potem dosledna in tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje olajšav, kakor jih omogoča pri dohodnini, v kolikor teh olajšav ni možno uveljaviti pri dohodkih iz dela, ki so obdavčeni z dohodnino (plača, regres, avtorski honorarji...). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8082.txt robi2107 1 8082 2017-02-18 2 2119 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Obravnavani predlog za spremembe v sistemu obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb z dohodnino sloni na predlaganih spremembah v sistemu zdravstvenega zavarovanja, ki so trenutno v javni obravnavi, in sicer se v navezavi z razširitvijo osnov za prispevke oziroma upoštevane pri določitvi zdravstvenega nadomestila tudi dohodkov, ki se obdavčujejo cedularno (obresti, dividende, najemnine, ..), predlaga, da se naj tudi pri teh dohodkih omogoči uveljavljanje splošne in posebnih olajšav pri dohodnini. Uvodoma je treba poudariti, da gre v primeru novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za predlog, ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, in je v tem trenutku še v fazi javne obravnave. Namen te faze, da se odpre možnost za razpravo in se zbere odzive zainteresirane javnosti, kajti le s širokim družbenim, kot tudi političnim konsenzom, se lahko dosežejo in sprejmejo rešitve, ki bodo zasledovale temeljni cilj države – to pomeni zagotavljanje načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen ob javnofinančni vzdržnosti ter posledično tudi zagotovitev sprejemljivega nivoja socialne varnosti in hkrati pogojev gospodarskega razvoja in napredka nasploh. Nadaljnji koraki oziroma rešitve bodo sprejete, ko bodo ovrednoteni odzivi, prejeti v javni razpravi. Ne glede na to kakšna odločitev bo sprejeta v zvezi s t.i. pasivnimi dohodki v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je potrebno poudariti, da je navkljub podobnim vplivom prispevkov na gospodarski in siceršnji razvoj kot ga imajo davki na dohodek fizičnih oseb, treba pri vrednotenju teh vplivov upoštevati tudi vsebinsko razliko med davki in obveznimi prispevki za socialno varnost. Za razliko od davkov, ki so nenamenski in njihovo plačilo ni povezano s koristmi/pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadali neposredno davčnemu zavezancu, gre pri prispevkih za socialno varnost pravzaprav za prispevke zavarovancev in njihovih delodajalcev za zagotavljanje točno določenih pravic. Upoštevaje navedeno, je prispevke za socialno varnost nujno treba obravnavati v kontekstu sistema socialne varnosti kot celote. Seveda pa je tudi pri oblikovanju ukrepov na tem področju potrebno zasledovati cilje zagotavljanja socialno tržnega gospodarstva ter ustrezne ravni socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena. Temeljno izhodišče obdavčitve dohodkov fizičnih oseb pa je v obdavčitev zajeti vsak dohodek fizičnih oseb, s čimer naj se doseže čim bolj enako davčno obravnavo dohodkov ter enakomernejšo razporeditev davčnih bremen med davčnimi zavezanci. Namen obdavčitve dohodkov fizičnih oseb je tudi v večji meri določiti obremenitev posameznikov glede na višino dohodka in osebne razmere, z upoštevanjem socialne komponente, pri tem pa slediti globalnemu načelu ter v obdavčitev zajeti vsak dohodek, ne glede na vir dohodka. Pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb se zasleduje tudi davčna nevtralnost pri obdavčenju enake vrste dohodka. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja ureja (obravnava) enako. Zavezuje pa ga tudi k taki normativni različnosti, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, ki jih ureja. Posebnosti ustavnega načela enakosti v davčnem pravu so v tem, da ima zakonodajalec pri izbiri davčnega predmeta, pri določitvi davčne osnove, davčne stopnje in davčnih oprostitev široko polje presoje, da pa mora pri izpeljavi sprejete odločitve spoštovati enakost v obremenitvi, ki je odsev splošnega načela enakosti v davčnem pravu, ter da te zahteve brez utemeljenega razloga ne more opustiti. Davčne ugodnosti so ustavno dopuščene, če spodbujajo družbeno-koristna ravnanja davčnih zavezancev (varstvo okolja, socialna varnost, zagotavljanje skupnih družbenih potreb in gospodarskega razvoja). Davki v sodobni družbi torej ne zasledujejo zgolj finančnih ciljev, ampak so davki tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik, vendar vedno kot podporni ukrep drugim, primarnim politikam. V okviru navedenih posebnih ciljev je bila z davčnim letom 2006 sprejeta velika konceptualna sprememba obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, in sicer se je prešlo iz koncepta sintetičnega obdavčevanja vseh dohodkov fizičnih oseb (ne glede na vrsto dohodka) z enim davkom (dohodnino) po progresivnih davčnih stopnja in ob upoštevanju davčnih olajšav, na koncept različne obravnave dohodkov glede na njihovo naravo. Aktivni dohodki (dohodki, doseženi z delom) se tako v načelu obdavčujejo preko letne davčne osnove, sintetično s progresivnimi davčnimi stopnjami in ob upoštevanju davčnih olajšav, medtem ko se pasivni dohodki (dohodki vezani na premoženje) v načelu obdavčujejo z dohodnino po proporcionalnih stopnji in brez upoštevanja davčnih olajšav. Do spremembe koncepta je prišlo na podlagi posameznih zavezancev kot tudi strokovne javnosti. Kritike so se nanašale predvsem na kompleksnost ureditve obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, administrativno zapletenost postopkov pobiranja davka in relativno visoko progresivnost dohodnine, predvsem glede obdavčitve pasivnih dohodkov. Z uvedbo proporcionalne davčne stopnje za obresti, dividende in dobičke iz kapitala, se naj bi pospešilo delovanje kapitalskih trgov in poenostavil sistem obdavčitve teh virov dohodnine in se znižala davčna obremenitev dohodkov iz naslova obresti, dividend in dobičkov iz kapitala zavezancem iz najvišjih davčnih razredov. Glede na navedeno menimo, da predloga ni primerno podpreti, saj se navezuje na morebitne spremembe v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega pa posega v osnovne koncepte veljavnega sistema dohodnine, kar zahteva celovito reformo sistema in znaten odmik od ciljev javno finančne konsolidacije, ob pogoju, da se ne povzroči negativnih vplivov na trg kapitala." 2017-03-20 2017-01-20 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/8082 Ugašanje semaforjev med šolskimi počitnicami Vsi se zavedamo, da je v večjih mestih v Sloveniji vedno več prometa, zlasti v času, ko se ljudje vozijo v šolo in v službo. Semaforji, ki so namenjeni zgolj prečkanju pešcev posredno vplivajo na upočasnitev prometa in posledično gnečo, ki ne koristi nikomur. Glede na to, da poleti med 25. 6. in 1. 9. ni rednega pouka za osnovnošolce, srednješolce in študente, predlagam, da se v času poletnih počitnic ugasne vse semaforje, ki so namenjeni zgolj prečkanju pešcev (tj. da ne gre za križišče) tam, kjer so pešci večinoma šolarji. Po potrebi se lahko, če se splača, ugaša semaforje tudi ob drugih počitnicah. Seveda če je do naslednjega prehoda (ki ni samo) za pešce predaleč, se semaforja ne ugasne. Na ta način bi prihranili denar za elektriko, zmanjšali emisije stoječih (vendar prižganih) avtov ter pospešili promet, zlasti bi avtobusi bili točnejši, namesto da 1 minuto čakajo na semaforju, ker je en pešec moral čez cesto. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8091.txt Alissa White-Gluz 8 8091 2017-02-21 12 2724 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15; v nadaljnjem besedilu: ZCes-1) v drugem odstavku 100. člena določa, da prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine. Skladno z navedenim sodi predlog (ugašanje semaforjev med šolskimi počitnicami) v pristojno reševanje posamezne samoupravne lokalne skupnosti (sprememba delovanja semaforjev na občinskih cestah) in ne ministrstva, pristojnega za infrastrukturo." 2018-01-12 2017-01-23 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8091 Ukinitev hitrostne omejitev koles z motorjem-skuterjev (45km/h) "Kolesa z motorjem, to so skuterji in mopedi, imajo omejeno hitrost na 45km/h. Vozi se jih s kategorijo AM (starostna omejitev 15 let). Omejena hitost naj bi prispevala k večji varnosti (mladih) v prometu. Žal je teorija eno, praksa pa vse bolj gostem prometu nekaj povsem drugega. Sam imam izobrazbo iz področja prometa in si lastim skuter, ki blokiran zmore 45km/h. V praksi se kaže, da je vožnja s tako hitrostjo v prometnem toku nevarna. Zakaj? Občutek, ko te vsi prehitevajo, sploh tovorna vozila in to na majhni bočni varnostni razdalji ni prijeten, sploh če je promet gostejši, nadalje nizka hitrost povzroča oviranje prometa tudi v naselju... Že na mestnih vpadnicah je nemogoče držati korak s prometom, ker so omejitve hitrosti 60 do 70km/h. Kaj šele na cestah izven naselja, kjer so hitrosti do 90km/h? Za kolesarske steze smo prehitri, za cesto prepočasni. Vsi skuterji ki imajo 50cm3 delovne prostornine in do 4kw moči so konstrurirani za doseganje hitrosti tudi 80km/h. Brez elektronske oz. mehanske blokade ta vozila dejansko dosežejo končno hitrost od 65-80km/h (odvisno od modela), kar bi zadostovalo za varno vožnjo s prometnim tokom na mestnih vpadnicah in tudi izven naselja. Za nameček blokade skrajšujejo življensko dobo pogonskega agregata mopeda oz. skuterja. Zato predlagam vladi, da v ustraznem zakonu oz. pravilniku odpravi to anomalijo omejitve hitrosti 45km/h, da bodo lahko vozniki koles z motorjem varno udeleženi v prometu z ostalimi vozili. S tem bi lahko odpravili tudi nelegalno predelovanje oz. ˝tunanje˝ mopedov. Z ustrezno kaznovalno politiko se pa sankcionira vse prekrškarje, poostri nadzor policije in tehničnih pregledov nad tehnično brezhibnostjo pogonskega agregata, izpuha, da ni nelegalno predelan oz. nehomologiran, nadalje svetlobna telesa, ogledala, zavore in najbolj pomembno nošenje čelade. Lahko se uvede ledvični pas, kako lažjo zaščitno obleko kot del obvezne opreme in seveda prvo pomoč kot za prave motoriste. Nekoliko pa bi bilo verjetno treba spremeniti tudi postopek opravljanja izpita AM kategorije. Lep pozdrav Uroš M." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8096.txt Uroš Milavec 4 8096 2017-02-21 4 5083 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Proizvajalci enoslednih vozil pogosto prilagajajo tehnične lastnosti mopedov, koles z motorjem in motornih koles kategorijam vozniškega dovoljenja. Tako lahko imajo v svoji ponudi modele enoslednih vozil, za katere potrebuje voznik vozniško dovoljenje AM ali A1 kategorije ali pa sploh ne potrebuje vozniškega dovoljenja (mopedi do 25 km/h). Kategorije vozniškega dovoljenja in pogoji za pridobitev posamezne kategorije so določeni v Zakonu o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16; v nadaljnjem besedilu: ZVoz). Motorna kolesa spadajo v naslednje kategorije: kategorijo AM, ki vključuje mopede, razen mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, kategorijo A1, ki vključuje motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM in G, kategorijo A2, ki vključuje motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW in pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kW/kg in ne izvira iz vozila z enkrat večjo močjo. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorije AM, A1 in G, kategorijo A, ki vključuje motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje in trikolesa. Dovoljenje za vožnjo vozil te kategorije vključuje tudi dovoljenje za vožnjo vozil kategorij AM, A1, A2 in G, Moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Opredelitev kategorij odraža tehnične značilnosti zadevnih vozil in spretnosti, potrebnih za vožnjo teh vozil. Določena je minimalna starost, pri kateri lahko voznik pridobi posamezno kategorijo vozniškega dovoljenja. Takšna ureditev je v skladu z Direktivo 2006/126/ES z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (z dopolnitvami) in je v veljavi v vseh državah članicah EU. V primeru predelave mopeda v motorno kolo, kot je opisano v objavljenem predlogu, bi bilo potrebno ustrezno spremeniti potrdilo o skladnosti, voznik pa bi za vožnjo takšnega vozila potreboval vozniško dovoljenje A1 kategorije. Predpisi to omogočajo in jih zaradi tega po našem mnenju ni treba dopolnjevati." 2017-03-20 2017-01-23 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/8096 Alternativno prestajanje zaporne kazni - hišni zapor "Predlagam, da se za osebe katere so pred slovenskimi sodišči obsojene na daljše zaporne kazni (predvsem mislim na tkim. tajkune itd.) pa le teh zaradi tkim. zdravstvenih težav, starosti.. niso sposobne prestajati in hkrati sama višina zaporne kazni onemogoča izrek alternativnih ukrepov določi namesto prestajanja kazni zapora v enem od slovenskih zaporov kar HIŠNI ZAPOR. Zakonodaja že omogoča hišni pripor. Za navedene osebe pa naj zakonodajalec določi hišni zapor. Kazen obsojeni prestaja na svojem domu, kontrolo vršijo policisti iz področne policijske postaje in delavci ministrstva za pravosodje. Ugodnosti in vse ostalo naj bo enako kot v tkim. pravem zaporu, lahko se uporabi dobršen del zakonodaje s področja izvrševanja hišnega pripora. V primeru sprejemanja obiskov, zdravstvenih pregledov... naj se osebi na prestajanju hišnega zapora določi pedagog iz najbližjega področnega zavoda za prestajanje kazni zapora, spremstva izvajajo pravosodni policisti oz. v najnujnejši primerih lahko tudi policisti. Sam režim prestajanja hišnega zapora naj bo čimbolj podoben pravemu zaporu. Le tako bomo lahko trdili, da nimamo dvojnih meril za naše in vaše, za zaslužne in manj zaslužne, za tiste kateri bi lahko še spregovorili oz. tiste ki molčijo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8108.txt Sony Globokar 4 8108 2017-02-25 5 4120 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Kazenski zakonik (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16) določa, da se smejo za kazniva dejanja krivim storilcem izreči kazni zapora, denarna kazen in prepoved vožnje motornega vozila (46. člen KZ-1). Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu (86. člen KZ-1). V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora. Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu. Nadalje Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) podrobneje določa, da izvajanje hišnega zapora nadzoruje sodišče samo ali preko policije. Policija sme vsak čas tudi brez zahteve sodišča preverjati izvajanje hišnega zapora, o morebitnih kršitvah hišnega zapora pa mora brez odlašanja obvestiti sodišče in zavod, pri katerem je bil opravljen postopek nastopa kazni hišnega zapora (12.a člen ZIKS-1). Zakonodajalec je tako, v skladu z zgoraj navedenim, predvidel način izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom za primere, ko je obsojencu določena kazen zapora do devetih mesecev in ne za dolgotrajne prostostne kazni, pri čemer je upošteval, da je namen izrekanja in izvrševanja kazenskih sankcij zagotoviti spoštovanje prava in preprečiti grobe kršitve ali ogrožanje pravnih vrednot, zavarovanih s kazensko zakonodajo. Nadalje je potrebno v zvezi z nezmožnostjo nastopa kazni zapora iz zdravstvenih razlogov pojasniti, da je novela ZIKS-1F na novo uredila tako imenovani zdravstveni razlog za odlog izvršitve kazni zapora. Do uveljavitve nove ureditve je bila namreč zakonska določba, ki je omogočala odložitev izvrševanja te kazenske sankcije zaradi hujše bolezni (1. alineja 1. odst. 24. člena ZIKS-1), precej porozna in pravno terminološko nedovršena, kar je omogočalo številne zlorabe tega instituta. Sedaj pa je mogoče odložiti prestajanje zaporne kazni le v primeru, če je zdravstveno stanje obsojenca takšno, da narekuje bolnišnično zdravljenje (1. alineja 1. odst. 24. člena ZIKS-1). Poleg tega je treba sodišču regularno vsak mesec predložiti novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju. Zdravniško spričevalo mora vsebovati dva konstitutivna elementa in sicer navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora in opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca (3. odst. 24. člena ZIKS-1), s čemer se zaostruje pogoj in hkrati onemogoča zlorabo navedenega instituta. Kljub navedenemu pa sprememba ne posega v pravico obsojenca do ustreznega zdravstvenega varstva, saj zdravstveno oskrbo v zavodih za prestajanje kazni zapora zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, poleg tega pa se zdravstvena dejavnost za obsojence lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih domovih zunaj zavoda. Poleg tega je bila z novelo ZIKS-1F ustrezneje opredeljena tudi možnost prekinitve kazni zapora, ki poleg konkretiziranih razlogov po novem upošteva tudi varnostne zadržke, ki so pomemben dejavnik pri odločanju o prekinitvi kazni zapora. Kot je bilo navedeno, veljavna ureditev že omogoča, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko izvršuje s hišnim zaporom, pri tem pa se upošteva dejstvo, da mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo, zaradi česar izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom ni primerna v primeru izrečenih dolgotrajnih prostostnih kazni. Kot smo tudi obširno pojasnili, je bil z novelo ZIKS-1F leta 2015 na novo in ustrezneje urejen tako imenovani zdravstveni razlog za odlog izvršitve kazni zapora, ki je zaostril pogoje v katerih se izvrševanje prestajanja kazni lahko odloži. Glede na vse navedeno ocenjujemo, da posredovani predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2017-04-06 2017-01-27 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8108 Uzakonitev naključnega preverjanja spoštovanja cestnoprometnih predpisov Predlagam, da se prepove obveščanje voznikov o radarskih kontrolah in drugih akcijah policistov. V Nemčiji in Švici npr. ne boste slišali ali prebrali obvestila, da bo tu in tu ob tej in tej uri radarska kontrola. Pretekli teden so policisti izvedli akcijo preprečevanja telefoniranja med vožnjo in o akciji obveščali preko medijev. Posledica takšnih obvestil je, da se vozniki zanašajo na obvestila v medijih in, ker vedo, kdaj in kje bo kakšna radarska kontrola ali policijska akcija, na kraju in v času, ko je radarska kontrola ali akcija, vozijo po predpisih, ko pa pridejo ven iz določenega kraja oz. ko mine čas, pa spet začnejo s kršenjem cestnoprometnih predpisov. Menim, da takšno obveščanje kvarno vpliva na varnost v cestnem prometu ravno iz razloga, da so vozniki obveščeni, kdaj in kje bodo radarske kontrole in tako vožnjo prilagodijo le na kraju in času radarskih kontrol, v vseh drugih situacijah pa se na predpise požvižgajo. Predlagam, da se uzakoni, da morajo policisti izvajati nenapovedane kontrole spoštovanja cestnoprometnih predpisov ob povsem naključnih urah in povsem naključnih krajih povsod po Sloveniji (na vseh področjih - tudi npr. ali vozniki ustavijo pred prehodom za pešce, ko pešci čakajo - na tem področju je namreč v Sloveniji zelo slabo... V avtošoli smo se učili, da je ustavljanje pred prehodom za pešce obvezno, praksa pa kaže nasprotno - pred prehodom za pešce ustavijo le redki, kot da je to ne le prostovoljno, ampak celo altruistično dejanje). Rezultat takšnih naključnih, nenapovedanih preverjanj bo manj mrtvih na naših cestah, saj se bodo vozniki končno začeli bati delati prekrške. Predlagam pa tudi, da ne bo izgledalo, kot da policisti le polnijo državno blagajno, da se denarne kazni za prekrške znižajo, poveča pa naj se število kazenskih točk za prekrške. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8110.txt lipi 17 8110 2017-03-01 13 2244 Nezadostna podpora 2017-01-31 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/8110 Ureditev kolesarskih stez na VSEH javnih cestah "Pozdrav, predlagam ureditev kolesarskih stez na vseh javnih cestah, na katerih kolesarske steze še niso urejene, razen na avtocestah in hitrih cestah, in sicer na naslednji način: - na javnih cestah, ob katerih izgradnja kolesarske steze ni mogoča, ureditev kolesarske steze z dvema pasovama na račun obstoječe ceste, tako da se vozna pasa, namenjena ostalim vozilom, ustrezno zožata; - ob javnih cestah, ob katerih je izgradnja kolesarske steze mogoča, izgradnjo kolesarske steze z dvema pasovoma v isti ravnini; do izgradnje kolesarske steze ureditev na način iz prve alineje; - ločitev kolesarske steze od pasov za vožnjo ostalih vozil s fizičnim ovirami; - ob gradnji vsake nove javne ceste (redko sicer) obvezno prejektiranje ceste tako, da se vključi v projekt tudi vozna pasova, namenjena izključno kolesarjem, v isti ravnini; - ob obnovi vsake javne ceste - obvezna obnova tako, da se v obnovo vključi tudi vozna pasova, namenjena izključno kolesarjem, v isti ravnini; Razlogi: Ob današnji dimaniki prometa, kjer ima človek občutek, da so vsi vozniki osebnih vozil izgubili zmožnost in sposobnost voziti se po predpisih, zlasti pa upoštevati omejitve hitrosti ali pa peljati po cesti tako, da se voznih pasov ne seka itd., menim, da je potrebno, da se kolesarje ustrezno zaščiti in zavaruje. Glede na to, da ne gre z obstoječimi predpisi, ki jih nihče ne upošteva, menim, da je to potrebno urediti s fizičnimi ovirami in ločenimi voznimi pasovi. Glede na to, da se vozniki ne bodo izboljšali, za varnost kolesarjem pa je tudi potrebno poskrbeti, menim, da je to ustrezen način. Kolesarske steze je seveda potrebno urediti na vseh javnih cestah, saj smo kolesarji enakopravni udeleženci v prometu, tudi vozniki motornih vozil in plačniki drugih davkov. Ravnina steze mora biti v istem nivoju, da ne pride do tega, da ima vsak vrtičkar znižan uvoz do svojega vrta. Na avtocestah in hitrih cestah navedeno seveda zaradi ne pride v poštev, pa tudi potrebno ni. Glede kolesarjev: predlog gre v smeri, da mora vsak kolesar, ne glede na starost, biti opremljen s čelado in fluoroscentnim odsevnikom vsaj površine 20x20 cm2. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8114.txt KoloFTW1 14 8114 2017-03-01 10 2253 Nezadostna podpora 2017-01-31 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/8114 Zaplemba nakradenega premoženja pred obremenitvijo državljanov z novimi dajatvami "Vladi predlagam, da naj nemudoma s pomočjo celotnega svojega represivnega aparata:1. razišče, kdo vse je v preteklih 25 letih sodeloval pri sistematičnem uničevanju slovenskega zdravstvenega sistema in si pri tem izdatno napolnil svoje žepe;2. ugotovljene zneske oškodovanj naj obdavči po stopnji 100 % (zastaralne roke naj spremeni tako, da bo to možno), tako zbrani davek pa usmeri v zdravstveno blagajno;3. vzpostavi sistem, ki bo v bodoče preprečeval dosledno zlorabo sredstev iz zdravstvene blagajne.S tem bo dala državljanom jasen signal, da namerava temeljito počistiti s korupcijo v zdravstvu. Dosedanji potek ""zdravstvene reforme"" namreč jasno kaže, da je besedičenje o poštenosti navaden larifari, saj zdravstveni sistem ""rešuje"" na hrbtih navadnih državljanov, ki niso popolnoma nič krivi za razpad zdravstvenega sistema, tiste, ki so v preteklih 25 letih aktivno sodelovali pri njegovem ropanju pa lepo pusti pri miru, da uživajo v svojih prelepih graščinah, sezidanih z nakradenim denarjem, kadar ravno niso na zasluženem oddihu na svojih prelepih jahtah ali na kakšnem eksotičnem tropskem otoku." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8124.txt robi2107 4 8124 2017-03-10 11 3335 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje V sklopu priprave predloga celovite spremembe zakonodaje na področju urejanja zdravstvenega sistema, je Ministrstvo za zdravje posebno pozornost posvetilo organom upravljanja Zavoda z zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in organom nadzora, jasno je opredelilo njihove naloge in pristojnosti ter določilo odgovornosti članov, ki delujejo znotraj posameznega organa. ZZZS lahko namreč, kot aktiven kupec zdravstvenih storitev, celovito preverja namensko porabo sredstev, ki jih posamezniki, tj. zavarovane osebe, namensko plačujejo za zagotavljanje zdravstvenega varstva. Prav tako je Ministrstvo za zdravje v sklopu bodoče zakonodaje predlagalo dopolnitev vsebin, ki se nanašajo na nadzor nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti. Namen nove pravne ureditve tega področja je povečati kakovost, učinkovitost in zakonitost delovanja zdravstvenega sistema. Da bi to dosegli, so predvideni: notranji nadzori, strokovni nadzor, upravni nadzor, inšpekcijski nadzor, nadzor s strani ZZZS in t.i. sistemski nadzor." 2017-05-17 2017-02-09 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/8124 nepravilna stran vožnje - nemudoma zvišati kazen "pred dnevi se je zgodil nov primer pijanega voznika ki je vozil po napačni strani avtoceste v napačno smer proti pravilno vozečim vozilom zelo dolgo časa preden ga je uspelo policiji sploh ustaviti in izločiti iz prometa. s tem dejanjem je ogrožal svoje in predvsem življenja drugih. včeraj od karavank do radovljice po napačni strani. primeri: naj spomnim primer Mačka kjer so umrli 3-je ljudje. maribor, 25.9.16 avtocesta ljubljana-šentilj med priključkoma rogoza-maribor center, ena oseba mrtva, dve poškodovani, grosuplje 8.1.16 avtocesta proti grosupljemu, ena oseba(povzročitelj) mrtva, v prometno nesrečo skupaj udeleženo 6 vozil, 4-je zaradi izmikanja nevarnosti, lipce 2.10. 14, avtocesta proti karavankam izvoz lipce, dva mrtva trebnje 8.1.17 avtocesta cestninska postaja dob, policisti komajda ustavili pijanega voznika ki ni nikakor želel ustaviti to so odmevni primeri z najhujšim izidom, so pa primeri samo z materialno škodo ali pa še to ne. vožnja po avtocesti, kategorizirani za višje hitrosti, v nasprotno smer po napačni strani, je smrtno nevarna. kdor ni pozoren ko se vključuje na avtocesto je neodgovoren voznik. trenutna kazen za vožnjo po napačni strani kot nepravilna stran vožnje znaša 1200€ in 18kazenskih točk, jaz pa predlagam sledeče: 2500€ in odvzem vozniškega dovoljenja. moram omeniti da se ne dogajajo primeri samo z osebnimi avtomobili ampak so tudi primeri tovornih vozil ki najverjetneje zgrešijo ali karkoli že, pri vključevanju z izvoza obrnejo v napačno smer tako da zapeljejo do izvoza. to je nevarno in neodgovorno ter sebično. za utemeljitev tako visoke kazni gre pripisati da gre za zelo hudo kršitev prometnih predpisov in se s tem manevrom ogroža zdravje in življenje ljudi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8135.txt krepki 4 8135 2017-03-07 11 1442 Nezadostna podpora 2017-02-06 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/8135 avtocesta omejitev 130km/h in 150km/h "predlagam da se v zakonu o pravilih cestnega prometa v 46. členu v drugi točki doda alineja k že obstoječemu: na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70km/h , če varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom. da bi veljalo za avtoceste enako, primarno 130km/h, na odsekih kjer bi bilo možno in varno pa 150km/h. kar se tiče vprašanja kaj pa tovorna vozila in avtobusi? omejitve teh kategorij določata člena 47. in 48. člen tega zakona" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8138.txt krepki 13 8138 2017-03-07 21 3475 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo VARNOST CESTNEGA PROMETA Prekoračitev hitrosti je še vedno razširjeni družbeni problem in predstavlja enega glavnih vzrokov prometnih nesreč z najhujšimi posledicami tako v Sloveniji, kot tudi v drugih državah članicah Evropske unije. V letu 2016 je bilo obravnavanih 17931 prometnih nesreč, v letu 2015 pa 17943, kar pomeni za 0,1 % manj kot v letu 2015. V omenjenih nesrečah je bilo udeleženih 32561 oseb, v letu 2015 pa 32725 ali za 0,5% manj kot v letu 2015 Hitrost vožnje je pomemben dejavnik prometne varnosti, ki je neposredno povezan z močjo trčenja in njegovimi posledicami, prav tako pa je povezan s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do večjega števila prometnih nesreč. Na slovenskih cestah je leta 2016 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 42 udeležencev od skupno 130 mrtvih (32,3% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je umrlo 49 udeležencev od skupno 120 mrtvih (40,8% glede na število vseh mrtvih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 zmanjšalo za 14,3%. V letu 2016 je bilo zaradi neprilagojene hitrosti hudo telesno poškodovanih 299 od skupno 850 udeležencev (35,2% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je bilo hudo telesno poškodovanih 328 od skupno 932 udeležencev (35,2% glede na število vseh hudo telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število hudo telesno poškodovanih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 zmanjšalo za 8,8 %. V letu 2016 je bilo zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti lahko telesno poškodovanih 1917 od skupno 7606 udeležencev (25,2% glede na število vseh lahko telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2016), v letu 2015 pa je bilo lahko telesno poškodovanih 1781 od skupno 7778 udeležencev (22,9% glede na število vseh lahko telesno poškodovanih udeležencev v cestnem prometu v letu 2015), kar pomeni, da se je število lahko telesno poškodovanih zaradi neprilagojene hitrosti glede na leto 2015 povečalo za 7,6%. TEHNIČNI STANDARDI IN OSTALI VIDIKI Promet lahko zelo varno poteka tudi pri hitrosti 130 km/h ali celo pri višji hitrosti, če to omogočajo tehnični standardi in okolje, v katerega je umeščena avtocestna trasa. Tehnični elementi cest se v Sloveniji določajo na podlagi Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1). V pravilniku so za posamezne kategorije cest določene največje projektne hitrosti, tem pa so v nadaljevanju prilagojeni posamezni geometrijski in tehnični elementi ceste (horizontalni polmer krivine, polmer vertikalne zaokrožitve, prečni nagib vozišča, širina prometnih pasov, itd). Pravilnik določa tudi nekatere druge elemente, ki so s projektno hitrostjo neposredno povezani. To so na primer minimalni koeficient drsnega trenja, velikost preglednih berm in preglednih trikotnikov, itd.. Vsi ti elementi so za avtoceste prilagojeni najvišji dovoljeni hitrosti 130 km/h, ki je določena v veljavnem Zakonu o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16). Projekt hitrost in z njo povezani elementi predstavljajo na odsekih cest, na katerih so zaradi prostorskih in drugih omejitev uporabljeni minimalni elementi ceste, pomembno oviro pri razmišljanju o možnem dvigu največje dovoljene hitrosti. Na nekaterih odsekih, kjer so uporabljeni boljši projektni in geometrijski elementi, je vožnja s hitrostmi, ki so višje od 130 km/h, v praksi sicer mogoča, vendar v nasprotju s predpisi. Najvišje dovoljene hitrosti, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, so usklajene z omejitvami hitrosti v večini evropskih držav. Izjema sta le Nemčija, kjer je 130 km/h priporočena hitrost, ki pa jo s spremenljivo prometno signalizacijo zelo pogosto znižajo na 120 km/h (količina in struktura prometa, dež, megla, …) in Italija, kjer je višja hitrost dovoljena le na šest in več pasovnih avtocestah, ki jih pri nas nimamo. Za znižanje najvišje dovoljene hitrosti se je, zaradi varčevalnega vidika, odločila Španija, ki je zmanjšala najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah iz 120 km/h na 110 km/h, kar predstavlja z vidika varovanja okolja in zagotavljanja varnosti cestnega prometa učinkovit ukrep. Po naši oceni povečanje najvišje dovoljene hitrosti ne bi pozitivno vplivalo na povečanje prepustnosti ceste in prometno varnost. Prepustnost ceste se, zaradi varnostne razdalje med vozili, s hitrostjo zmanjšuje. Strokovna literatura in praksa kažeta, da je največja prepustnost ceste pri hitrosti 80 km/h, zato je to hitrost, na katero v večini evropskih držav omejujejo hitrost v primeru zgostitev prometa. S stališča prometne varnosti pa se v primeru prometne nesreče pri tako velikih hitrostih, možnosti za preživetje voznika in potnikov bistveno zmanjšujejo. Vzrok temu niso le ogromne sile, ki v primeru trka vozila delujejo na voznika in potnike, ampak tudi oprema ceste, ki ni prilagojena takim hitrostim. Dolžina varnostnih ograj pred nevarnim mestom oziroma objektom (drogovi, stebri nadvozov, zidovi …), nivoji zadrževanja varnostnih ograj in naletnih mehov ter številni drugi elementi so prilagojeni in preverjani za sedanji sistem omejitev hitrosti. Način preverjanja kakovosti in funkcije teh elementov pa predpisujejo standardi, ki jih sprejema Evropska unija in veljajo enotno za vse njene članice. Prav tako bi bil učinek, ki bi ga imel ukrep zvišanja hitrosti na avtocestah ali delih avtocest iz 130 km/h na 150 km/h na hitrost potovanja, po naši oceni, minimalen. Če upoštevamo domnevo, da bi voznik namesto s 130 km/h uspel med Ljubljano in Koprom peljati s hitrostjo 150 km/h – vsaj na polovici trase avtoceste med tema dvema krajema (upoštevati je potrebno odseke s predori in viadukti, območja priključkov na katerih vozniki omogočajo ob zgoščenem prometu vključevanje na avtocesto z umikanjem na prehitevalni pas in voznike, ki prehitevajo s hitrostjo 130 km/h) – bi v Koper prispel 5 minut prej. To pa ni razlog, ki bi utemeljeval bistveno povečanje stroškov za vgrajeno opremo ceste in pričakovano zmanjšanje prometne varnosti. Za slednje je Evropska unija sprejela akcijski načrt katerega cilj je zmanjšati število mrtvih v naslednjih 10 letih za 50 %. Za doseganje tega cilja se številne države odločajo za znižanje največje dovoljene hitrosti in ne za njeno povečanje." 2017-04-03 2017-02-06 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/8138 Socialno ogrožene brezposelne osebe v volilne odbore "Predlog SOS - Socialno ogroženih Slovenije gre v smeri, da se brezposelnim, socialno ogroženim osebam zagotovi bolj privlačen, a nikakor priviligiran status pri izbiri kandidatov za delo v volilnih odborih. Pomembno pri tem predlogu je, da se obstoječe zakonodaje ne spreminja. Spremenili bi le določila o plačilu dela v odborih (in komisijah). Predlog določa, da člane volilnih odborov in komisij še vedno določajo pristojni zakoni o volitvah v... le, da bi se delo v odborih in komisijah dejansko plačalo le tistim s prejemki in dohodki, nižjimi od minimalnega osebnega dohodka v Republiki Sloveniji (upravičencem do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka). Za vse ostale bi veljalo načelo kot doslej, da je delo v volilnih odborih in komisijah častno in se kot tako ne plača. Politične stranke, bi še vedno, kot doslej, predlagale sezname kandidatov za delo v odborih in komisijah. Tako se tudi ne bi spreminjal noben zakon, ki bi kakorkoli omejeval pravico komurkoli, da sodeluje. Nikomur ne bi odzveli nobene pravice. Bi pa stranke imele interes, da v odbore in komisije delegirajo predvsem tiste člane, ki ne dosegajo praga minimalnega osebnega dohodka. V kolikor bi še vedno delegirale člane, ki ta prag presegajo, bi državni proračun prihranil pri izplačilu tem kandidatom. Brezposelnim bi se s tem vsaj tistih nekajkrat vsake toliko let omogočil dodaten pošteno zaslužen prejemek, ki ga že tako in tako potrebujejo. Tisti, ki niso materialno ogroženi, pa takšnega prejemka niti ne bi smeli pretirano pogrešati, saj, kot zgoraj omenjeno, v odborih sodelujejo po načelu, da je to delo častno. Ne gre zanemariti izjemno pomembnega učinka vključevanja socialno ogrožene, brezposelne skupine ljudi v družbo. Znano je (mnenja medicinske stroke na splošno), da brezposelnost in socialna stiska te ljudi družbeno izključuje, s tem pa potiska na dno spirale, v katero se ti ljudje ujamejo in se tako vse težje izkopljejo iz nastale situacije. Opravljanje te, pomembne in častne funkcije bi te ljudi približalo družbi in okolju, v katerem sicer izginjajo. Omeniti gre še dobrobit upravičenosti porabe sredstev (predvsem pri razpisu referendumov). Glavnina sredstev, ki si scer gre za poplačilo dela v odborih in komisijah, bi s tem ukrepom šla v roke najšibkejšim in bi jih bilo znatno lažje opravičevati kot sicer. Znesek porabe sredstev za volitve ali referendume bi se posledično predvidoma tudi nekoliko zmanjšal, kar gre v sklop ukrepov zmanjšanja porabe javnih sredstev. Dodatna dobra lastnost predloga je tudi izboljšanje verodostojnosti kandidatov. Velja namreč, da je stanje socialne ogroženosti prehodno. Brezposelne osebe si slej kot prej poiščejo delo in tako ne izpolnjujejo več pogojev. To pomeni, da bi se kandidati za delo v odborih in komisijah pogosteje menjevali, kar je za zagotavljanje zaupanja v delo odborov in komisij lahko samo dobro. Znano je namreč, da se v malih lokalnih skupnostih dolga leta ali kar desetletja na teh funkcijah pojavljajo eni in isti ljudje, kar pri številnih vzbuja določeno mero skepse glede poštenosti delovanja odbora ali komisije. Ta ukrep bi tudi v tem pripomogel k izboljšajnu stanja na tem področju. Kandidati, kateri bi želeli delo dobiti plačano, bi opravičljivost do plačila dokazovali z odločbami CSD, da so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Fotokopije teh dokazil bi politične stranke priložile ob predloženih seznamih kandidatov (in pripisu - novo okence na seznamu, da JE upravičenec do plačila dela v odboru ali komisiji). Stranke bi, kot doslej, kandidate predlagale same. V kolikor pa obstaja bojazen, da politične stranke ne bi imele dovolj kandidatov s takim socialnim statusom, bi predlog lahko dopolnili z možnostjo, da se delo v odborih in komisijah oglašuje preko Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na način, da se kandidat lahko prijavi pri določeni politični stranki (brez, da bi bilo pogojeno, da postane njihov član ali simpatizer), stranka pa na koncu odloči, ali kandidat je ali pa ni primeren glede strankarske pripadnosti. Pluralnost bi s tem ostala zagotovljena, stranke ne bi ničesar izgubile. V končni fazi bi še vedno imele vso pravico in možnost delegirati kandidate, kateri imajo redno zaposlitev ali druge prihodke, višje od minimalnega. Predlagam, da predlog z vso resnostjo preučite in sprejmete ustrezne postopke. Predlog bi lahko stopil v veljavo že na bližajočih volitvah predsednika Republike ali verjetnih predčasnih volitvah v Državni zbor. Mitja Softić SOS - Socialno ogroženi Slovenije" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8143.txt SOS - Socialno ogroženi Slovenije 15 8143 2017-03-08 19 3199 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Glede na to, da volilne organe ureja temeljni volilni zakon, Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZVDZ), kot resorno ministrstvo pristojno za sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja volilne zakonodaje v nadaljevanju podajamo pojasnilo na vaš predlog iz vidika veljavne zakonodaje in primernosti predloga za nadaljnjo obravnavo. ZVDZ v 26. členu ZVDZ določa, da je funkcija v volilnem organu častna. Člani volilnih organov morajo opravljati svojo funkcijo vestno, odgovorno in morajo delovati samo na podlagi zakonov in drugih predpisov, neodvisno od kakršnihkoli drugih navodil. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila. Višino nadomestil oziroma povračil stroškov članov volilnih organov, tajnikov in drugih oseb, ki opravljajo dolžnosti pri volitvah, določi državna volilna komisija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance. To plačilo je po svoji vsebini nadomestilo za vložen čas za sodelovanje v volilnem organu in nagrada za odgovornost, ki jo v skladu z ustavo in zakonom prevzamejo za zakonito izvedbo volitev. Glede na navedeno zakonsko dikcijo bi vaš predlog narekoval spremembo zakona. Po trenutno veljavni zakonodaji imajo namreč vsi člani volilnih organov in tajnik pravico do nadomestila. Med volilne organe sodijo volilne komisije, ki se imenujejo za štiri leta, in volilni odbori, ki se imenujejo za vsake volitve. Predlog zasleduje cilj večje socialne vključenosti brezposelnih oseb, ki se ponavadi zasleduje v okviru socialne oziroma delovne zakonodaje in je v določeni meri povsem legitimen. Menimo, da bi v primeru imenovanja članov volilnih odborov, ta cilj lahko dosegli tudi z neke vrste priporočilom političnim strankam, da za člane volilnih odborov imenujejo brezposelne osebe. Hkrati pa tudi menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, v kolikor terja spremembo volilne zakonodaje. Pri delu volilnih organov je namreč v prvi vrsti potrebno zagotoviti strokovnost, samostojnost in neodvisnost ter iz vidika sorazmerne zastopanosti političnih strank tudi neke vrste nadzor znotraj samih volilnih organov. Zakonsko privilegiranje socialno ogroženih in brezposelnih oseb pri pravici do nadomestila za delo v volilnem odboru bi povzročilo razlikovanje med člani volilnih organov, kar pa bi lahko povzročilo neenotno delo znotraj volilnih organov, slednje pa je temeljnega pomena za strokovno in neodvisno delovanje volilnega organa." 2017-04-18 2017-02-07 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/8143 Ukinitev socialnih pomoči za vse zdrave-namesto te pa zagotovitev službe. "Predlagam, da država za vse zdrave ukine socialno pomoč. Vsak, ki nima sredstev za preživljanje, bi se moral prijaviti na zavodu kot brezposelna oseba. Tam bi ga takoj napotili na zdravniški pregled, kjer bi se ugotovilo ali je dela zmožen ali ne. Bolni in invalidi bi lahko še naprej dobivali socialno pomoč in to v višjem znesku kot je zdaj. Vsem zdravim bi pa država zagotovila primerno službo, za minimalno plačo, ki jih imamo v tej državi več kot dovolj. Recimo čiščenje vseh javnih prostorov, pomoč v domovih za ostarele, odmetavanje snega, posipanje pločnikov s soljo in pometanje smeti, popravljanje udarnih jam po cestah, primerne kandidate bi tudi poslali delat recimo v Revoz in druge firme, ki potrebujejo delavce... V glavnem dela je dovolj prav za vse zdrave in država naj vsem zagotovi delo namesto tako visokih socialnih podpor, da se dejansko marsikomu sploh ne splača delati. Ne samo denar, pripada jim tudi brezplačno osnovno in dodatno zavarovanje, rtv, brezplačni vrtci, malice, kosila v šoli, Rdeči križ in Karitas jim plačujeta položnice, zagotavljata hrano, oblačila, pohištvo,.... Dva mlada, ki se jima ne da delati(dejansko se jima niti ne splača delati) in imata dva otroka, dobita čez 1.500 evrov mesečne pomoči. Tak sistem kot ga imamo zdaj, državo vodi v propad, saj bo iz zdravih ljudi naredil prave invalide, gospodarstvo bo pa zaradi pomanjkanja delavcev kmalu postalo popolnoma nekonkurenčno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8154.txt Maj 25 8154 2017-03-14 35 2233 Nezadostna podpora 2017-02-13 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/8154 plačila zdravstvenega zavarovanja "Pozdravljeni Vsi državljani redno mesečno plačujemo osnovno (in dodatno) zdravstveno zavarovanje. Plačujemo in smo deležni zdravstvenih storitev. Problem se pojavi ko imajo zdravniki stavko, v mesecu marcu, mogoče tudi naprej? Tako, za svoja plačila ne bomo deležni zdravstvenih storitev. To je sporno, saj bomo plačevali nekaj, kar ne bomo dobili-neopravljene zdravstvene storitve. V času stavke ne bomo bili obravnavani. Predlagam vladi, da v času zdravniške stavke, ali kaj podobnega, naj ustrezno zniža višino plačil mesečnih zdravstvenih premij, saj za svoja plačila ne bomo deležni ustreznih zdravstvenih obravnav, za kar plačujemo. To je sporno z zakonom. Naj vlada poskrbi za svoje državljane-bolnike in ne samo za zdravnike. hvala" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8181.txt ds1 6 8181 2017-03-29 4 2959 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja principe zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji, predvideva, da je zdravstveno zavarovanje pri nas obvezno in prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega: zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela; zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja: plačilo zdravstvenih storitev; nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela; povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja krijejo zavarovancem stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja. Ena izmed oblik prostovoljnih zavarovanj v Republiki Sloveniji je t.i. dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije in se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja. Skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem dopolnilno zavarovanje predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb. Javni interes Republike Slovenije na področju dopolnilnega zavarovanja se uresničuje tako, da: zaradi varovanja interesov zavarovancev država s tem zakonom zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje; so se zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, dolžne vključiti v izravnalno shemo dopolnilnega zavarovanja; morajo zavarovalnice voditi prihodke in odhodke dopolnilnega zavarovanja ločeno od drugih tipov prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovalnih vrst ter v okviru izkaza poslovnega izida iz zdravstvenih zavarovanj izdelati ločen izkaz poslovnega izida dopolnilnega zavarovanja; veljajo za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, posebni pogoji iz Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; so zdravstveni in drugi zavodi, organizacije, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebni zdravstveni delavci, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe, dolžni poslovno sodelovati na področju dopolnilnega zavarovanja z vsemi zavarovalnicami, ki izvajajo takšno zavarovanje in jim v elektronskem zapisu zagotavljati podatke, potrebne za delovanje dopolnilnega zavarovanja. Izvajalci zdravstvenih storitev ne smejo od zavarovanca, ki se izkaže z veljavnim dopolnilnim zavarovanjem, za opravljene storitve zahtevati doplačil. Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, morajo voditi računovodske evidence o stroških zdravstvenih storitev, zdravilih in medicinskih pripomočkih za vsakega zavarovanca. Kot izhaja iz navedenega sistem zdravstvenega zavarovanja zavarovanim osebam ne zagotavlja zgolj povračila stroškov zdravstvenih storitev, pač pa tudi nadomestilo plače v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, pa tudi povračilo potnih stroškov, ki nastanejo kot posledica izvedbe zdravstvene storitve izven kraja bivanja zavarovane osebe. Nadalje predlog ni mogoče sprejeti, saj gre pri financiranju zdravstvenega sistema za kompleksni sistem, ki vključuje različne deležnike (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa določen delež proračunskih sredstev, v deležu, ko govorimo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju pa za namensko zbrana sredstva zavarovanih oseb, s katerimi upravljajo zavarovalnice (Vzajemna d.v.z., Adriatic Slovenica d.d in Zavarovalnica Triglav d.d.), ki so po svoji naravi in pravnem statusu samostojne gospodarske družbe)." 2017-05-17 2017-02-28 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/8181 Evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu v javnem sektorju "Predlagam postopno uvedbo elektronskega evidentiranja prisotnosti na delovnem mestu v celotnem javnem sektorju. Evidentiranje bi se uvajalo v obdobju npr. 5-10 let, oz. po finančni zmožnosti. Obrazložitev: V gospodarstvu je elektronsko evidentiranje preverjanja prisotnosti na delovnem mestu zaradi svojih koristi praviloma dodobra uveljavljeno, medtem ko v javnem sektorju ponekod ni prisotno, ali je pomanjkljivo, kljub temu da prinaša prednosti, kot so nadzor kršitev delovnega časa in neupravičenih izplačil, lažje delo tajništev in računovodskih služb, pregled in lastna evidenca delovnega časa za zaposlene same, izvzem časa kajenja ali drugih ""opravkov"" izven delovnega mesta iz delovnega časa. Ker bi bila uvedba enotnega elektronskega evidentiranja po vsej državi finančno zahteven projekt, predlagam, da se sprejme načrt uvedbe za srednjeročno obdobje - npr. v roku 5-10 let." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8186.txt bombon 4 8186 2017-03-31 12 5704 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za javno upravo lahko podaja mnenja in pojasnila sistemske narave v zvezi s tistimi zakonskimi določbami oziroma določbami izvršilnih predpisov, ki sodijo v delovno področje ministrstva, kot na primer Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF, v nadaljevanju ZJU). Glede na navedeno posredujemo naslednji odgovor: V skladu s 1. členom ZJU v javni sektor sodijo vsi državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Glede pravnih podlag, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v javnem sektorju, pa je treba upoštevati predvsem dva sistemska zakona, in sicer že navedeni ZJU, ki ureja delovna razmerja v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16, v nadaljevanju ZDR-1), ki ureja delovna razmerja v ostalih subjektih javnega sektorja. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZJU drugi del tega zakona namreč velja le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, v skladu s 5. členom ZJU pa se ZDR-1 uporablja za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja glede vseh vprašanj, ki jih ZJU ali drug poseben zakon ne ureja drugače. Glede na navedeno je torej potrebno upoštevati, da za javne uslužbence javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, ZJU velja le do 21. člena, sicer se uporablja ZDR-1, ki sodi v pristojnost Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Nadalje je potrebno upoštevati tudi, da tako v državnih organih in občinah, kot tudi v drugih subjektih javnega sektorja (javni zavodi, javne agencije, javni skladi) veljajo področni zakoni, ki urejajo tudi delovna razmerja javnih uslužbencev. Za tolmačenje le teh so pristojna resorna ministrstva. V zvezi s prejetim predlogom nadalje pojasnjujemo, da je temeljna obveznost vsakega javnega uslužbenca v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti opravljanje njegovega dela, ki ga mora opravljati skladno s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike javnih uslužbencev, kar izhaja iz 93. člena ZJU. Skladno z ZJU o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca iz delovnega razmerja odloča predstojnik organa, ki je odgovoren tudi za organizacijo delovnega procesa v organu, ki ga vodi. Predstojnik skladno z ZJU izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, delodajalec v državnem organu je Republika Slovenija, v upravi lokalne skupnosti pa lokalna skupnost. To pomeni, da je predstojnik odgovoren, da skladno s predpisi vodi delo organa in tudi odloča o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, prav tako pa je predstojnik tisti, ki ugotavlja morebitne kršitve ter ustrezno ukrepa zoper kršitelje. V državnih organih in lokalnih skupnostih mora v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljevanju ZEPDSV) delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih. 18. člen ZEPDSV določa, da delodajalec dnevno vpisuje v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke: podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa. Delodajalec mora evidenco hraniti kot listino trajne vrednosti ter jo na zahtevo pristojnega organa tudi predložiti, kot mu to nalaga drugi odstavek 19. člena ZEPDSV. Evidentiranje delovnega časa oziroma izpolnjevanja delovne obveznosti je dolžnost vseh javnih uslužbencev, tudi uslužbencev na položajih. Evidenca o izrabi delovnega časa je podlaga za obračun plač in nadomestil plač, povračila stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter za plačilo dodatkov za posebne pogoje dela (npr. nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po zakonu). Posebej pojasnjujemo ureditev evidentiranja delovnega časa v organih državne uprave (tj. v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, vladnih službah in upravnih enotah), kjer se na podlagi 20. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr. in 28/16) evidenca delovnega časa lahko vodi z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Izbira načina vodenja evidence je v pristojnosti predstojnika, iz evidence pa mora biti razviden podatek o številu ur opravljenega dela, kot to izhaja iz 18. člena ZEPDSV. Ta podatek se lahko zabeleži bodisi kot prihod in odhod javnega uslužbenca na delovno mesto, kot skupni seštevek dnevne prisotnosti na delovnem mestu ali na drug primeren način. Organi državne uprave imajo pravila evidentiranja in tudi nadzora podrobneje urejena še v svojih splošnih aktih, kjer so natančneje določeni dovoljeni načini vstopanja in izstopanja zaposlenih v objekte organov in pravilen način evidentiranja prihodov in odhodov zaposlenih ob tem. Prav tako so opredeljene osebe, odgovorne za nadzor nad izhodi javnih uslužbencev, ter za ukrepanje ob morebitnih kršitvah. Upoštevaje navedeno je po našem mnenju veljavna ureditev v državnih organih in lokalnih skupnostih ustrezna, Ministrstvo za javno upravo elektronsko evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu podpira. Ker pa se predlog št. 8186-103 nanaša na elektronsko evidentiranje prisotnosti na delovnem mestu širše, tj. v vsem javnem sektorju, predlagamo, da navedeni predlog posredujete v preučitev in odgovor tudi pristojnemu Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06, v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV) določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti. V 12. členu določa, da so delodajalci dolžni voditi evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Delodajalec je v skladu z 19. členom ZEPDSV za posameznega delavca dolžan celotno obdobje zaposlitve voditi evidenco o izrabi delovnega časa. V evidenco o izrabi delovnega časa mora na podlagi 18. člena ZEPDSV dnevno vpisovati: podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela... Delodajalec mora evidenco hraniti kot listino trajne vrednosti ter jo na zahtevo pristojnega organa tudi predložiti, kot mu to nalaga drugi odstavek 19. člena ZEPDSV. Evidenca o izrabi delovnega časa je podlaga za obračun plač in nadomestil plač, povračila stroškov v zvezi z delom, plačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Evidenca o izrabi delovnega časa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju odmorov in počitkov, pri evidentiranju števila ur opravljenega dela nad polnim delovnim časom, nadzorovanja stanja ur, ki je potrebno v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa ter začasno prerazporejenega polnega delovnega časa. Sicer pa vodenje evidence o izrabi delovnega časa omogoča tudi ustrezen nadzor posameznih institutov delovnega časa 8 strani inšpekcijskega organa. Ob tem lahko ugotovimo, da samega načina oziroma metodologije vodenja evidence ZEPDSV ne določa in to vprašanje prepusti posameznemu delodajalcu. Glede na navedeno je izbira načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa v domeni posameznega delodajalca, v kolikor zanj ne velja poseben predpis (npr. Uredba o delovnem času v organih državne uprave, Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 - popr. in 28/16). S tem ko način vodenja evidence ni predpisan z zakonom, lahko delodajalec po svoji oceni način evidentiranja prilagodi številu zaposlenih delavcev, organizaciji delovnega procesa in delovnega časa, ipd. Delodajalec lahko način vodenja evidence oziroma način evidentiranja prihoda na delo in z dela delavca uredi s splošnim aktom organizacijske narave. Način sprejema takšnega splošnega akta ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F 52/16 in 15/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v 10. členu. V zvezi z izpostavljenim je potrebno dodati, da je organizacija delovnega procesa v domeni delodajalca, tako delodajalec kot delavec pa morata izpolnjevati pravice in obveznosti kot so dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, oziroma so določene z zakonom ali kolektivno pogodbo. Ob navedenem naj izpostavimo, da je za nadzor delovnega procesa odgovoren delodajalec, kar pomeni, da je pristojen spremljati izpolnjevanje delovnih obveznosti delavca. Upoštevaje navedeno menimo, da ni potrebe po spremembi ZEPDSV, ki bi določil obveznost elektronskega evidentiranja prisotnosti na delovnem mestu za delavce pri vseh delodajalcih. Rešitev, ki bi določala predlagano obveznost v okviru ZEPDSV le za delavce pri delodajalcih javnega sektorja pa ne bi bila sistemska. Kot izhaja iz že obrazloženega, pa takšen način evidentiranja prisotnosti delavcev lahko določi delodajalec s splošnim aktom." 2017-05-15 2017-03-02 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/8186 socialna pomoč da ali ne "Imam predlog ,da vlada nekaj stori na področju dodeljevanja socialnih pomoči.Ne vem kdo določa kdo je do nje opravilen in kdo ne.Ne zdi se mi prav , da to pomoč dobijo dela sposobni ljudje , še več mladi ljudje,ki dobro živijo pri svojih starših, vozijo se v lepih avtomobilih, imajo ves potreben luksus bivanja, obiskujejo nočne lokale,kozmetične in podobne salone, siprivoščijo dopuste inp..Seveda vse to s pomočjo staršev, socialna pomoč pa jim je le še za priboljšek. Po drugi strani jo dobivajo tudi taki,ki delajo na črno in prav tako živijo dobro. Dobiti bi jo morali le tisti,ki res nimajo nič oz.nikogar,ki jim lahko pomaga-to so ostareli in invalidi,ki ne MOREJO DELATI! Ali bi razmislili v tej smeri?????" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8187.txt gorjatan 6 8187 2017-03-31 21 1948 Nezadostna podpora 2017-03-02 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/8187 Znižanje kazni za prometne prekrške Predlagam, da se kazni za prometne prekške znižajo za polovico, ker so kot take spet diskriminatorne. Polno kazen plača samo tisti, ki tako ali tako nima denarja in polovične kazni ne more plačati v petnajstih oz. 23 dneh, ker ga nima, ter ga država na ta način še dodatno kaznuje, in spravlja na kant. S tem se povečujejo sodni in izvršilni postopki, s tem pa stroški države . Kazni kot take so previsoke in niso usklajene s kaznimi v sosednjih državah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8202.txt aktiven občan 19 8202 2017-04-05 30 2632 Nezadostna podpora 2017-03-07 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/8202 Primernejša obravnava pedofilije. Predlagam spremembo zakona o varovanju podatkov za vse pedofile, katerim je bila nedvomno dokazana krivda. Identiteta teh posameznikov naj bo objavljena. Prav tako predlagam bistveno višje kazni, ki naj bojo primerne temu največjemu zločinu in bo preprečila kakršnokoli možnost ponovitve dejanja. Stranka, ki se bo zavzela za to, da se pedofili na Slovenskem ozemlju bojijo, dobi moj glas na volitvah. Hvala. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8203.txt Scufanpes 11 8203 2017-04-08 11 1611 Nezadostna podpora 2017-03-10 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/8203 Ukinitev kazenskih točk ko voznik ni zaustavljen Kazenske točke pomenijo velik poseg v človekove pravice, saj lahko zaradi njih izgubiš začasno pravico upravljanja z vozilom, nekdo tudi s poklicom. Zaradi tega bi moralo biti to zagotovo ugotovljeno, kdo je voznik vozila v času, ko je bil prekršek storjen. To je pa lahko samo takrat, ko je voznik ustavljen. Res je, da ima vsak pravico dokazati, da ni vozil lastnega vozila, ampak to ni prav. Če se že sklepa, da lastnik vozi lastne vozilo, bi se mu kvečjemu lahko izrekla denarna globa, ne pa kazenske točke. Samo, če so kazenske točke zagotovo izrečene dotičnemu vozniku, dosežejo svoj namen. Trenutna ureditev kazenskih točk je nepravična in škodljiva, pripeljala je celo do tega, da lahko ljudje z njimi služijo, ko jih odkupujejo od prekrškarjev. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8204.txt tommi 17 8204 2017-04-11 6 1246 Nezadostna podpora 2017-03-13 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/8204 Začasna premestitev v drug kraj dela 1 uro vožnje z javnim prevozom "Predlagam, da se 149. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki v drugem odstavku določa, da je ''Premestitev zaradi delovnih potreb je na območju Republike Slovenije dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom.'' spremeni tako, da se besedno zvezo 'več kot eno uro vožnje z javnim prevozom.' nadomesti z ''čas potovanja traja več kot eno uro.'' Pri tem naj se kot kraj opravljanja dela upošteva točen naslov oz lokacijo, kjer posameznik opravlja delo, ne pa zoglj pavšalno kraj (npr. Ljubljana - vsi vemo, da je ogromna razlika ali nekdo dela zraven glavne postaje ali pa nekje na koncu Viča, razlika je pol ure!). Obstoječa ureditev je namreč izrazito diskriminatorna ter neenako obravnava delavce, saj kot merilo zgolj upošteva samo čas vožnej z javnim prevozom, ne upošteva pa časa, ki ga delavec potrebuje, da sploh pride do javnega prevoza, niti ne upošteva časa čakanja med posamezniki vlaki/avtobusi, če mora delavec prestopati, čas čakanja pa je lahko zelo dolg, če gre za zveze med manjišimi kraji, v praksi tudi eno uro in več. V praksi to pomeni, da en delavec, ki ima svoje delovno mesto ob postaji, zlahka pride na delovno mesto v eni uri, drug delavec pa mora najprej peš do postaje (ta čas se po veljavni zakonodaji nikjer ne upošteva), nato se recimo peljati z vlakom 45 minut, oditi do bližnje avtobusne postaje (ta čas se nikjer ne upošteva), čakati na avtobus (tudi ta čas ne snikjer ne upošteva, četudi znaša eno uro!) in se nato odpeljati z avtobusom recimo 12 minut, nato pa še peš do mesta, kjer ima delovno mesto (tudi ta čas se ne upošteva). Predlagam tudi, da se kot stroški za prevoz upošteva tisti prevoz, s katerim delavec uspe priti na delo v eni uri oziroma v ustreznem času z javnim prevozom, ne pa za delodajalca oz. državo najcenejša varianta, ki je v praksi neizvedljiva. Stroški prevoza na delo se namreč ne računajo na ta način kot se v sedanji ureditvi (ne več kot ena ura vožnje z javnim prevozom), ampak se išče najcenejšo varianto, s čimer ne bi bilo nič narobe, če ne bi to pomenilo, da bi se po tej varianti delavec moral voziti na delo skoraj toliko časa, kot ima delovnik, torej 8 ur, kar je pa nemogoče, zato je prisiljen najti dražjo in hitrejšo povezavo, kar pa pomeni, da si niti slučajno ne pokrije stroškov prevoza. Primer iz prakse: uslužbenec bi moral od doma ob 4:45 zjutraj! najprej peš do postaje mestnega prevoza, nato se odpeljati do železniške postaje (pa tudi tu je nekaj sto metrska razdalja vmes), se vkrcati na vlak, se odpeljati mimo kraja kjer dela, se peljati še približno 15 minut, se izkrcati, počakati na vlak, ki vozi v nasprotno smer, torej nazaj, se odplejati do postaje, ki je najbližje kraju, kjer dela, ter nato še hoditi peš kakšen kilometer. V službo bi prišel ob 7:15 (če je res dober pešec). Razdalje od doma do delovnega mesta ima približno 60 kilometrov...za to porabi 2 uri in pol!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8205.txt PredlagateljA 4 8205 2017-04-08 6 4757 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU; Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF) v drugem odstavku 149. člena z namenom varstva pravic javnega uslužbenca omejuje premestitev zaradi delovnih potreb na tako oddaljeno delovno mesto, da bi to uslužbenca lahko prekomerno obremenjevalo. Premestitev zaradi delovnih potreb je tako dopustna le, če kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dotedanjega kraja opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 km oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom. V zvezi s konkretnim predlogom predlagatelja nadalje pojasnjujemo, da ZJU dopušča urejanje posameznih vprašanj s kolektivno pogodbo. Na podlagi osmega odstavka 22. člena ZJU se tako posamezna vprašanja lahko uredijo s kolektivno pogodbo. Vprašanj, ki so urejena s kolektivno pogodbo, pa z zakonom, uredbo ali splošnim aktom organa ni dopustno drugače urejati. Tudi določbe 92. člena ZJU se nanašajo na razmerje med zakonom in kolektivno pogodbe. Iz navedenega člena izhaja, da javnemu uslužbencu ni mogoče zagotoviti večjih pravic ali bolj ugodnih pogojev dela, kot jih določajo predpisi s področja delovnega prava in kolektivne pogodbe, toda tudi manjših ali manj ugodnih ne. Pri premestitvi zaradi delovnih potreb je zato potrebno upoštevati tudi določbe Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPND; Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93 – ZNOIP, 34/93, 12/94, 18/94 – ZRPJZ, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97 – ZPSDP, 3/98, 3/98, 39/99 – ZMPUPR, 39/99, 40/99 – popr., 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06 – ZKolP, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08 – KPJS, 67/08, 1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13, 46/13, 95/14, 91/15 in 88/16) in ne le ZJU. Določba 24. člena KPND, ki ureja razporejanje delavcev, se glasi: »(1) Delavca je mogoče razporediti v drug zavod, organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog, in sicer: če zavod za nemoteno delo potrebuje delavca z določeno strokovno izobrazbo, znanjem in sposobnostjo, drug zavod, pri katerem je v delovnem razmerju delavec, ki izpolnjuje te pogoje, pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela; če zaradi spremenjene organizacije in razporeditve del delo delavca v posameznem zavodu ni več potrebno, v drugem zavodu pa je nezasedeno delovno mesto, ki ustreza strokovni izobrazbi, znanju in sposobnostim delavca. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave. (3) O razporeditvi delavca v smislu prvega odstavka tega člena sporazumno odločita pristojna organa v zavodih. (4) Delavca ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v drugem kraju: če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz, stanovanjski in drugi življenjski pogoji delavca in njegove družine, ali če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, ali če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro.«. Ker so določbe KPND, ki določajo omejitve pri premestitvah javnih uslužbencev iz kraja v kraj, zanje ugodnejše (širše) kot jih določa ZJU, jih je potrebno upoštevati. Določbe 24. člena KPND zagotavljajo javnemu uslužbencu varstvo v primeru premestitve na delovno mesto v drugem kraju. Zaradi take premestitve se ne smejo bistveno poslabšati možnosti za varstvo in šolanje otrok, prevoz, stanovanjski in drugi življenjski pogoji uslužbenca in njegove družine, premestitev pa tudi ne sme vplivati na bistveno poslabšanje uslužbenčevega zdravja. Ti dve omejitvi sta (alternativno) in se ugotavljata v vsakem konkretnem primeru posebej. Po tretji (alternativno) določeni omejitvi pa je premestitev brez privolitve (soglasja) javnega uslužbenca nezakonita, če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri, za mater delavko z otrokom do treh let starosti pa več kot eno uro. Ta omejitev predpostavlja, da se pogoji uslužbenca bistveno poslabšajo v primeru, ko za pot na delo in z dela porabi dnevno več kot dve uri. Veljavne določbe 24. člena KPND urejajo varstvo javnega uslužbenca pred tako premestitvijo, ki bi zaradi prevelike oddaljenosti in preveč časa za pot od njegovega bivališča do kraja opravljanja dela, lahko pomenila bistveno poslabšanje njegovih življenjskih (predvsem družinskih) pogojev. Tudi te omejitve je delodajalec dolžan upoštevati. Pri ugotavljanju časa se ne upošteva le čas vožnje javnega prevoznega sredstva, ampak celoten čas, ki je potreben za prihod na delo in z dela, torej tudi čas za pot od doma oziroma delovnega mesta do javnega prevoznega sredstva, čas čakanja med prestopanjem, ipd. Pot na delo in z dela vključuje celotno porabo časa, ne samo vožnjo z javnim prevozom. Stališče, da je potrebno upoštevati določbe KPND, ki določajo omejitve pri premestitvah javnih uslužbencev iz kraja v kraj, ker so zanje ugodnejše (širše) kot jih določa ZJU, potrjuje tudi sodna praksa (na primer sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 97/2008, z dne 11. 5. 2009). Upoštevaje navedeno je v zvezi s konkretnim predlogom predlagatelja po našem mnenju mogoče zaključiti, da ureditve v drugem odstavku 149. člena ZJU, ki se nanaša na omejitve premestitve javnega uslužbenca zaradi delovnih potreb (pri čemer je določena tudi oddaljenost 70 km in ne le ena ura vožnje z javnim prevozom), ni potrebno spreminjati in da nadaljnja obravnava predloga predlagatelja ni potrebna." 2017-05-23 2017-03-10 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8205 dopolnitev in poprava vlog za uveljavitev socialne pomoči, onemogočiti špekuliranje "Popravijo naj se vloge za uveljavljanje denarne socialne pomoči, dogaja se namreč, da ljudje špekulirajo in se odpovedujejo dediščinam zgolj zaradi tega, da ne bodo izgubili socialno pomoč ali da je v bodoče ne bodo mogli pridobiti zaradi pridobljene dediščine. Navede naj se na vlogi: Ali ste se odpovedal dediščini? DA NE Ali ste se odpovedali dediščini zaradi dogovora o stanovanjski služnosti, užitku ali rabi? DA NE Če je odgovor DA potem oseba ne more dobiti denarno socialno pomoč. CSD mora preverjati resničnost odgovorov in z povezavo z zapuščinskimi postopki, posebej ko ugotovi, da so starši prosilca pokojni in dobijo informacijo ali je oseba, ki prosi za socialno pomoč dedovala ali se odpovedala dediščini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8215.txt verso verso 4 8215 2017-04-15 3 2241 Čaka odziv 2017-05-15 2017-03-17 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/8215 Izvršitev obsodb Zelo dobro bi bilo, ko bi se dalo urediti, da bi bili obsojeni kaznovani tako, kot jim je izreklo sodišče, ne glede na bolezen, saj imajo v zaporih tudi zdravnika. Ne vem kdo vpliva za zavlačevanje, da se izognejo kazni. Pri nas je toliko goljufije in tatvin predvsem od ljudi na položajih, a na večjem položaju je, manj kazni dobi ali jo celo odnese brez nje. Če ne bi bilo toliko tega, bi verjetno res lahko imeli drugo Švico, ki nam je bila ob plebiscitu obljubljena. Nekako pa menda vendarle vlada lahko vpliva na to in ne, da je potrebno predlagati še kam drugam. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8253.txt oxineva 2 8253 2017-05-12 3 2869 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F) je prinesel normativne spremembe na področju urejanja instituta odložitve in prekinitve prestajanja kazni zapora. S spremembo 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju zakon) se je dotedanji tim. zdravstveni razlog za odlog prestajanja kazni, ki je v praksi zaradi normativne ohlapnosti dopuščal tudi možnost zlorabe tega instituta, nadomestil z razlogom, da je odlog dopusten samo zaradi bolnišničnega zdravljenja obsojenca. Sprememba tako določa nedvoumno okoliščino, ki opravičuje odlog nastopa prestajanja kazni, in pomeni poenostavitev postopka odločanja o odlogu kazni iz navedenega razloga, saj se je po prejšnji ureditvi zmožnost nastopa kazni zaradi hujše bolezni ugotavljala tudi z izvedenci medicinske stroke, kar je postopke odločanja zavlačevalo. Kljub navedenemu sprememba ne posega v pravico obsojenca do ustreznega zdravstvenega varstva, saj zdravstveno oskrbo v zavodih za prestajanje kazni zapora zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, poleg tega pa se zdravstvena dejavnost za obsojence lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih domovih zunaj zavoda. Nadalje pojasnjujemo, da je bilo pred novelo ZIKS-1F obsojencu dopustno prekiniti kazen zapora, če je obsojenec zaradi hujše bolezni ni bil zmožen prestajati. Po sprejemu novele ZIKS-1F pa je kazen dopustno prekiniti le, če zavod obsojencu v konkretnem primeru, glede na njegove zdravstvene potrebe, ne more zagotoviti ustrezne zdravstvene oskrbe. S takšno spremembo se je središče odločanja o prekinitvi kazni od zmožnosti obsojenca, da kazen prestaja, premaknilo na razmerje med zdravstvenimi potrebami obsojenca v konkretnem primeru in zmožnostmi konkretnega zavoda. Z vsemi navedenimi spremembami se je polje še dopustne prekinitve izvrševanja kazni zapora zamejilo na primere presoje v konkretnih primerih glede zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe obsojencu v času izvrševanja kazni zapora. Poleg navedenih normativnih sprememb na področju razlogov za odložitev oziroma prekinitev prestajanja kazni, se je z novelo ZIKS-1F določilo tudi nove mehanizme, namenjene preprečevanju morebitnih zlorab teh institutov. Novela ZIKS-1F obsojencu za namen odložitve oziroma prekinitve prestajanja kazni zapora nalaga obveznost, da potrdilo o obstoju razlogov za odložitev oziroma prekinitev prestajanja kazni predloži vsak mesec in, da je potrdilo izdano na posebnem obrazcu, posebej določenem s pravilnikom. Poleg navedenih mehanizmov, se je z novelo ZIKS-1F sodišču oziroma direktorju zavoda, v postopkih odločanja o odložitvi oziroma prekinitvi kazni zapora, zagotovilo tudi posebno zakonsko možnost, da v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije (tretji odstavek 25. člena ter šesti odstavek 82. člena zakona). Glede na vse navedeno Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je bila z zadnjo spremembo zakona odpravljena dotedanja prevelika normativna ohlapnost, v povezavi s tem pa ocenjujemo veljavno normativno ureditev kot ustrezno, saj se je možnost zlorab instituta odložitve izvrševanja kazni oziroma prekinitve kazni bistveno zmanjšala." 2017-06-05 2017-04-13 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8253 Za prometne prekrške nič popusta "Očitno bo naše šoferje spametovala le stroga kaznovalna poklitika. Zato predlagam: a.) ukinitev 50% popusta ob plačilu v 8 dnih, b.) redno povečevanje kazni: za drugi prekršek v istem letu faktor 2, za treji prekršek faktor 5 itd. Zakaj pa naši vozniki predpise upoštevajo v tujini? Ker so kazni takojšnje in hujše. Seveda so izjeme, praviloma pa to drži. Pri človeku, ki v enem letu naredi 3 ali več prekrškov, pa se ti faktorji primerno zvišajo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8262.txt naivnež 14 8262 2017-06-03 3 1830 Nezadostna podpora 2017-05-05 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/8262 Nesprejemljiv, nedopusten nespodoben davek na pokojninsko rento "Finančna uprava prav zdaj izvaja 26. letno odmero dohodnine, o kateri zakon na kratko pojasni: »Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb.« Zato so tudi težave, ki se pojavljajo v povezavi z zakonom, vedno osebne: upokojenci z pokojninsko rento, na primer, dobivajo račune za doplačilo dohodnine, čeprav se njihov finančni položaj ni spremenil. Na spletnih straneh državnega zbora je mogoče hitro ugotoviti, da so poslanci v 25 letih kar 28-krat glasovali o dohodninskem zakonu, o novih sistemskih besedilih, spremembah in dopolnitvah. Ni mogoče reči, da so imeli na Ministrstvu za finance v vseh teh letih gluha ušesa za stiske zavezancev (op. upokojencev), ki so se znašli v slepih kotih davčnih zakonov, čeprav je bilo dostikrat videti, da predstavniki te ustanove trpijo, kadar je treba malo popustiti uzde. Na Modri zavarovalnici so povedali, da so vse modre rente davčno ugodne, saj je z dohodnino obdavčena le polovica pokojninske rente. Pri rentah, ki so nižje od 160 EUR, se akontacije dohodnine ne obračuna. Za rente višje od 160 EUR, pa se obračuna akontacija dohodnine po stopnji 25%, vendar le od polovice mesečnega zneska dodatne pokojnine. (http://www.modra-zavarovalnica.si /posamezniki/dodatna-pokojnina-modra-renta/zakaj-izbrati-modro-rento/) To ne drži! Na podlagi Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je polovica rente predmet obdavčitve in se zanjo ne more uveljavljati olajšave. FURS v vsakem primeru konec leta naredi poračun. Akontacija ni davek ampak je zgolj predplačilo dohodnine. Pokojninska renta v povezavi s splošnimi zakonskimi pojasnili o rednem dohodku »ne sme predstavljati rednega dohodka iz zaposlitve« in kot takšna »ne bi smela biti predmet odmere dohodnine«. Sedanja ureditev, ko morajo upokojenci plačevati akontacijo dohodnine na redni dohodek iz zaposlitve oziroma t.i. pokojninsko rento ni v imenu pravičnosti. Upokojenci kot davčni zavezanci so nedvomno neupravičeno davčno obremenjeni na pokojninski renti, za katero so varčevali v času službovanja. Zakon o davčnem postopku tako upokojencem povzroča davčno krivico, nad katero bi se morala oblast zamisliti. Saj ni zapleteno in ni težko razumeti. Nedopustno in nesprejemljivo je, da se človek, ko preživlja jesen svojega življenja, v katerem je trdo delal dovolj dolgo časovno obdobje, sooča z revščino in nato za zasluženo pokojninsko rento plača državi še dodatno odmero dohodnine. Pravzaprav ni samo nedopustno in nesprejemljivo, je tudi nespodobno, da za polno delovno dobo dobiš samo 440 fičnikov. Te štiri zelence in dva modra takoj vrneš nazaj v finančni tok države, saj je treba plačati elektriko, vodo, smeti, zdravstveno zavarovanje,… pa par litrov mleka in kruh lahko kupiš in kilogram mesa – pa spet nekaj od tega daš nazaj v proračun skozi DDV. Če slučajno potrebuješ še kakšna zdravila, ki jih je treba doplačati ali pa celo, da čakaš na kakšen medicinski pregled in ti zdravstveno osebje pove, da boš na vrsti šele čez pol ali eno leto in ti hkrati pove, da lahko prideš na pregled prej, vendar samoplačniško, si lahko samo še obrišeš solze. Nakoncu pa še plačaš davek/dohodnino na pokojninsko rento! Predlagam spremembo Zakona o dohodnini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8269.txt Ferenc 4 8269 2017-05-25 13 5043 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi s prejetim predlogom, s katerim se v povezavi z obdavčitvijo pokojninske rente iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predlaga sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2), uvodoma splošno in z vidika davčne politike navajamo, da je pri presojanju davčne ureditve sistema obdavčevanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) treba upoštevati vse faze sistema, tj. davčno obravnavo vplačil premij, doseženih dohodkov pokojninskega sklada in izplačil iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), s katerim je bil s 1.1.2000 uveden sistem PDPZ, je bilo med drugim urejeno tudi vplačevanje premij za PDPZ in davčne olajšave. Slednje so bile z reformo davčnega sistema s 1.1.2005 urejene v davčnih predpisih, določbe ZPIZ-1, ki so se nanašale na dohodnino, pa so se s 1.1.2005 prenehale uporabljati. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-1 (ki se je začel uporabljati 1.1.2005) in nato tudi v ZDoh-2 (ki se je začel uporabljati 1.1.2007) je bila olajšava določena na način, kot je bila določena v ZPIZ-1. Na splošno po veljavnem sistemu velja, da: se premije PDPZ, ki jih delodajalec vplačuje za delojemalca, do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oziroma da lahko rezident za premije PDPZ do določene višine zmanjša svojo davčno osnovo (2. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. odstavek 117. člena ZDoh-2); se delodajalcu, ki vplačuje premije PDPZ v korist delojemalcev prizna zmanjšanje davčne osnove/davčna olajšava v določeni višini (65. člen ZDoh-2 in 58. člen ZDDPO-2); se od dohodkov pokojninskih skladov, ki zbirajo in upravljajo sredstva iz naslova PDPZ, ne plača davek od dohodkov pravnih oseb (61. člen ZDDPO-2); so premije PDPZ, ki jih vplačuje delodajalec za delojemalca in ki se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oproščene plačila prispevkov za socialna zavarovanja (1. odstavek 50. člena ZZVZZ, 10. člen ZSDP-1 in 135. člen ZUTD vsi v povezavi s 3. odstavkom 144. člena ZPIZ-2); se v davčno osnovo za odmero dohodnine od izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ, v enkratnem znesku, všteva celotno izplačilo, v davčno osnovo od pokojninskih rent iz naslova omenjenega zavarovanja pa le 50% dohodka (3. odstavek 42. člena ZDoh-2). Izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ v enkratnem znesku, se obdavčujejo kot drugi dohodek, izplačila pokojninskih rent iz naslova PDPZ pa kot dohodek iz zaposlitve po ZDoh-2. Z novelo ZDoh-2H, ki je začela veljati s 1.1.2011, je bila – še preden so začeli prvi zavarovanci iz PDPZ prejemati dodatno starostno pokojnino iz naslova navedenega zavarovanja, ali zahtevati izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku – določena ugodnejša davčna obravnava pokojninskih rent v primerjavi z izplačilom odkupne vrednosti v enkratnem znesku. V davčno osnovo za obdavčitev z dohodnino se v primeru omenjenih in primerljivih pokojninskih rent iz tujine tako vključuje le 50% dohodka. Z manj ugodno davčno obravnavo izplačil odkupne vrednosti v enkratnem znesku se je želelo destimulirati izplačevanje v enkratnem znesku in spodbuditi izplačevanje v obliki pokojninske rente, saj je namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavljati socialno in materialno varnost posameznika po upokojitvi. Ker pokojninske rente zagotavljajo dohodek za starost v obliki rednega dohodka skozi daljše časovno obdobje, so primernejše za zagotavljanje socialne varnosti za starost. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti za starost se tako spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave. Ob izplačilu pokojninske rente, izplačane na podlagi PDPZ se plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %, zavezancem pa je dana možnost, da se odločijo za znižano stopnjo akontacije dohodnine od tega dohodka, in sicer največ na 16%, če ocenijo, da je akontacija dohodnine po stopnji 25 % previsoka glede na letno odmerjeno dohodnino. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni. O svoji odločitvi mora zavezanec obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka. Menimo, da je zgoraj opisana davčna obravnava ustrezna in da upokojenci niso neupravičeno davčno obremenjeni na pokojninski renti, za katero so varčevali v času službovanja, kot je navedeno v predlogu." 2018-01-22 2017-04-26 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/8269 Cerkveno zvonjenje "Vladi predlagam, da v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ponovno vnese tudi cerkveno zvonjenje ali da se ga enostavno prepove. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: Živimo v časih, ko se nenehno stopnjujejo pritiski na okolje, pa naj bo to preko odpadkov, prekomernega osvetljevanja in raznoraznih drugih emisij kamor sodi tudi hrup, katerega negativni učinki so tudi že znani. Z rastjo stopnje motorizacije ter samim vstopom Slovenije v EU se veča tudi število vozil na naših cestah, ki so zato precejšen generator hrupa v bivalnem okolju poleg, seveda vseh ostalih negativnih vplivov. Zato resnično ne vem, zakaj bi morali naša jutra in večere (sploh čez vikende) ""požegnati"" še z 5, 10 minutnim cerkvenim zvonjenjem, ki je blizu cerkva še posebej nadležno za nekoga, ki v prvi vrsti ni vernik, v drugi pa se mu nedeljsko zvonjenje ne zdi nikakršen milozvočni klic k bujenju, spanju ali popoldanskemu počitku ter navsezadnje tudi delu. Četudi bi bile po zvonikih obešene harmonike, ki bi igrale znano Na Golico, bi to morali šteti med hrup, v kolikor bi bilo zaigrano v urah ko človek spi ali počiva z glasnostjo, ki bi te vrgla iz postelje misli ali bi te dekoncentrirala pri delu. Zato podajam predlog ponovne uvedbe cerkvenega zvonjenja v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, saj je le to tam enkrat že bilo ampak so ga črtali z banalnimi razlogi, kot je ta, da je cerkveno zvonjenje glasba. Tudi igranje na violino ali prepevanje sredi Ljubljane v nedeljo ob 6 uri zjutraj je glasba pa vendar se bo hitro zgodilo da bosta oba romala v Ljubljanico ali pa kam drugam..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/827.txt kazan 3 827 2010-07-07 34 11113 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Slovenski okoljski predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom, ne obravnavajo hrupa, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov. Vzroki za takšno rešitev v naši zakonodaji so naslednji: slovenski predpisi za varstvo pred hrupom obravnavajo hrup, ki je opredeljen kot ""hrup v okolju, ki je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in zračnem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo"". Med vire hrupa, zaradi katerih lahko nastaja tak hrup v okolju štejemo ceste, železniške proge, letališča, pristanišča ter industrijske obrate, gostinske in zabaviščne lokale ter gradbišča; tak način obravnave virov hrupa je skladen z evropsko zakonodajo, t.j. Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/49/ES o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Ta med vire hrupa, za katere bi bilo treba s predpisi določiti omejitve za njihovo obratovanje zaradi povzročanja hrupa, ne šteje cerkvenih zvonov; zvok, ki nastaja zaradi zvonjenja cerkvenih zvonov, je po nam znanih podatkih podoben zvokom, ki nastajajo pri uporabi drugih glasbil, po frekvenčni sestavi pa je skladen s toni glasbene lestvice, kar pa za ljudi v splošnem ni nezaželeno ali moteče, tako kot tudi zvoki glasbil običajno niso za ljudi nezaželeni ali moteči. Res pa je, da je lahko tudi zvok cerkvenih zvonov, tako kot to velja za zvok drugih glasbil, škodljiv za zdravje ljudi, če njegova zvočna moč (glasnost) presega kritične vrednosti kratkotrajne obremenitve z emisijo zvoka. Za kritično vrednost kratkotrajne obremenitve, to je obremenitve, ki traja neprekinjeno manj kot tri ure, se šteje obremenitev z zvočno močjo 80 dB. Tako visoka obremenitev zvoka glasbil se običajno dosega ob prireditvah v zaprtih prostorih, če je zvok glasbil ojačen z zvočnimi napravami. Tudi na podlagi meritev se je izkazalo, da zvok cerkvenih zvonov običajno ne presega kritične vrednosti, določene za kratkotrajno obremenitev okolja s hrupom, in zato mu ne moremo pripisati škodljivih učinkov na zdravje ljudi. Po nam znanih podatkih zvok cerkvenih zvonov praviloma obremenjuje okolje kratkotrajno, ker običajno zvonjenje traja nekaj minut, kritična obremenitev pa je presežena v bližini cerkva le izjemoma, pa še takrat gre to preseganje predvsem na račun slabega prostorskega planiranja, na podlagi katerega se je izvedla neprimerna umestitev stanovanjskih stavb v bližino cerkvenega zvonika. Zaradi navedenega menimo, da je ustrezna veljavna rešitev v okoljski zakonodaji, ki z vidika obremenjevanja s hrupom cerkvenih zvonov ne obravnava. Predlagateljem predloga pa želimo tudi predlagati, da se v primerih, ko so stanovanjske stavbe preblizu cerkvenih zvonikov in obstoji verjetnost preseganja kritične vrednosti za kratkotrajno obremenitev s hrupom, le skušajo dogovoriti s predstojnikom bližnje cerkve glede glasnosti, pogostosti in trajanja zvonjenja cerkvenih zvonov. Odziv Urada za verske skupnosti Po vpogledu v imenovani predlog urad ugotavlja, da gre za predlog za spremembo predpisa, Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa, ki naj bi med vire hrupa ponovno uvrstila cerkveno zvonjenje oziroma alternativni predlog za oblikovanje normativne ureditve prepovedi cerkvenega zvonjenja. Razlog za neuvrstitev cerkvenega zvonjenja med vire hrupa naj bi bila normodajalčevo (vladno) stališče, da gre v primeru cerkvenega zvonjenja za glasbo. Oblikovanje stališča o (ne)uvrstitvi cerkvenega zvonjenja med vire hrupa ni v uradovi pristojnosti in možnosti opredeljevanja, ker v konkretnem življenjskem primeru nihče ne zatrjuje izvrševanja človekove pravice svobode vesti iz 41. člena Ustave Republike Slovenije. Tudi če bi verska skupnost zatrjevala, da z zvonjenjem uresničuje svobodo vesti, to ne bi pomenilo, da ji s splošnozavezujočim ter versko nevtralnim predpisom, namenjenim varstvu drugih občečloveških vrednot (npr. z uredbo) tega ravnanja ne bi bilo mogoče omejiti. Pravica verskih skupnosti, da neodvisno in avtonomno opravljajo svoje poslanstvo, jih ne odvezuje dolžnosti, da delujejo v skladu s pravnim redom države. Kljub navedenima nepristojnosti in nemožnosti opredeljavanja, pa mora urad opozoriti na potrebo po nediskriminatorni obravnavi verskih skupnosti. Urad zato nasprotuje »enostavni prepovedi cerkvenega zvonjenja«, in še posebej takšni, ki bi cerkveno zvonjenje brez navedbe razlogov (brez upoštevanja jakosti zvonjenja in/ali morebitnih drugih neželenih učinkov na okolje oziroma ljudi) v celoti prepovedal." 2010-08-12 2010-06-07 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/827 Odpadni materiali - samostojno upravljanje z vašo lastnino je vaša pravica! "Ministrstvo za okolje in prostor z novim predlogom Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (URKO) močno posega v dobre prakse ravnanja z odpadnimi materiali (odpadnimi surovinami) v humanitarne namene. Spremembe bodo tudi občutno znižale prihodke, ki jih imajo priložnost pridobiti različna društva in fundacije od prodaje koristnih odpadnih materialov za pomoč najšibkejšim. To se mi zdi nehumano in neplemenito. Ne moremo sprejemati ukrepov proti državljanom. Namesto da bi pomagali najšibkejšim. S spremembami uredbe se človekoljubnim organizacijam odvzema pravica do zbiranja papirja, plastike in podobnega v humanitarne namene. Glavni srž problema predlagane uredbe je, da v 3. in 4. členu določa, da je treba takšne odpadke prepuščati izključno komunalnim podjetjem in izvajalcem javne službe. Z drugimi besedami bi to lahko pomenilo, da ljudje, ki bi zbirali zamaške, star papir, elektronske naprave, belo tehniko in bi to pripeljali k omenjenim podjetjem, za to ne bi več dobili denarja. Skratka, za marsikoga, denimo tudi za starše invalidov, ki so doslej na tak način lahko prišli do denarja , s katerim so si pomagali pri nakupu invalidskih pripomočkov, bo to velik udarec. Predlagam, da ministrstvo omenjena člena spremeni tako, da bo zbiranje odpadnih materialov in surovin za humanitarne namene omogočeno še naprej. Prepričan sem, da bi uredba preprečila zbiranje surovin v podporo in pomoč ogroženim skupinam, posameznikov v družbi in bi ""onemogočila ne samo zbiranje sredstev za pomoč skozi materiale, ki jih ljudje več ne potrebujejo, temveč tudi izničila možnosti za izobraževanje in ozaveščanje o pomenu zbiranja odpadnih materialov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8274.txt Ferenc 0 8274 2017-06-02 8 3371 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Predlog Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov uporabnikom ne prepoveduje izvajanja zbiralnih akcij v humanitarne ali vzgojne namene. Možnost zbiranja papirja in plastike izven sistema javnih služb v trenutno veljavni Odredbi iz leta 2001 ni predpisana, zato ne moremo govoriti o ohranjanju te možnosti v uredbi. V uredbo pa so na podlagi preučitve prejetih pripomb sedaj vključene tudi določbe, ki vsebujejo pogoje za neposredno oddajo komunalnih odpadkov zbiralcu odpadkov ali izvajalcu obdelave odpadkov izven sistema javne službe zbiranja. Bistvenih sprememb posamezniki, šole, dobrodelne organizacije in obrtniki ne bodo občutili, razlika je torej v tem, da bo za aktivnosti navedene v vašem vprašanju sedaj obstajala tudi pravna podlaga." 2017-06-27 2017-05-04 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/8274 mercator Glede mercatorja predlagam, da država napoti v mercator finančno inšpekcijo/policijo, ki naj preveri denarne tokove do agrokorja, ker obstaja sum, da so umetno povzročili velikansko izgubo in se s tem izognili plačilu davka na dobiček. Državni nadzornik pa v zasebnem podjetju nima kaj iskati, saj mu nihče ne bo dal dostopa do potrebnih informacij. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8276.txt rastan 8276 0 440 Neustrezen ni predloga sistemske rešitve 2017-04-27 https://predlagam.vladi.si/predlog/8276 Uzakonjeno sodelovanje delovne inšpekcije s ŠS "Ker je toliko pojavov študentskega leta po več mesecev z 8 urnim delovnikom (40 ur na teden), predlagam, da se uzakoni, da se inšpekcije prav v vsakem primeru poveže s Študentskim servisom, kjer so podatko, koliko ur na mesec opravi določena oseba s statusom študenta. Študentski servis naj bo dolžan javljati, koliko je bilo primerov, ko je študent delal v obsegu ur kot redna zaposlena oseba po zakonu in sicer za trenutno situacijo in za nazaj, da se kakor je primerno vsi prispevkin plačajo, kot da bi šlo za prijavo. Inšpekcija naj pregleda koliko je bilo število obračunanih ur. Če glede na število ur ugotovi značilnost delovnega razmerja naj takoj ukrepa, podjetju kjer študent dela naloži kazen, plačanje prispevkov za nazaj, priznanje delovne dobe, vse kar bi storili v primeru prijave. Zal študenti sami podjetja redko prijavijo, saj ne bi radi izgubili študentskega dela, ki ima sicer vse lastnosti redne zaposlitve. Prosim za povezavo inšpekcije s študentskimi servisi." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8289.txt Ana Sols 0 8289 2017-06-09 0 2912 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V primerih občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov se uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16 in 15/17 - odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti. Na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljnjem besedilu ZEPDSV) pa morajo delodajalci evidence (tudi delovnega časa) voditi tudi za delavca, za katerega se v smislu ZEPDSV šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Inšpektorat RS za delo je inšpekcijski organ, ki ima pooblastila in pristojnosti opredeljene z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14, v nad.: ZlD-1). V skladu z 2. členom ZID-1 inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov z naslednjih področij, če ni z zakonom drugače določeno: varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk. Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo. Pooblastila in ukrepi Inšpektorata RS za delo so torej določeni v ZlD-1, subsidiarno se za vprašanja, ki niso določena v ZlD-1, uporabljata tudi Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 in 40/14, v nad.: ZIN) in Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 3 spr.), materialni predpisi pa nato določajo delovno področje organa. Ob tem pojasnjujemo, da ZDR-1 izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, razen če tako določa zakon (13. člen ZDR-1). ZDR-1 določa tudi pravne posledice - v kolikor so v konkretnem razmerju elementi delovnega razmerja podani, se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja domneva, da delovno razmerje z vsemi pravicami in obveznostmi obstaja, čeprav med strankama ni sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi (18. člen ZDR-1). Delavec ima možnost, da v sodnem sporu uveljavlja obstoj delovnega razmerja in zahteva priznanje pravic iz tega naslova, Inšpektorat RS za delo pa ima pooblastilo, da delo do odprave nepravilnosti prepove in v prekrškovnem postopku izreče globo. Z vsem navedenim je materija iz predloga že zakonsko urejena, nadzor nad opravljanjem začasnega dela dijakov in študentov vzpostavljen, zato menimo, da »predlog 8289-143: Uzakonjeno sodelovanje delovne inšpekcije s ŠS« ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2017-07-19 2017-05-11 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/8289 Pravičnejše kazni za prometne prekrške "Stanje v Sloveniji je takšno, da vsak prekrškar plača enako kazen. V npr. Švici pa se prekrškarje kaznuje sorazmerno z njihovim dohodkom. Sedaj pri nas recimo lahko nekdo z minimalno plačo plača 100 € kazni, nekdo ki ima pa 10x višjo plačo, pa prav tako plača 100 €. Namen kazni je, da prekrškarja spametuje, vendar za tega bogatejšega prekrškarja ta kazen predstavlja zanemarljiv delež njegovega dohodka, kar pa ne omogoča osnovnega namena kaznovanja. Bogatejši prekrškar si bo namreč še vedno privoščil enako. Predlog je torej, da se za določanje kazni za prometne prekrške oblikuje različne razrede, ali pa enotno stopnjo za določitev kazni, sorazmerno s prekrškrajevim prihodkom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8295.txt ZaBoljšoSlovenijo 10 8295 2017-06-09 12 2864 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Pri pripravi nove prometne zakonodaje v letu 2010 se je veliko pisalo o kaznovalni politiki, ki naj bi bila takšna, da v veliki meri ne bi vplivala na premoženjsko stanje socialno šibkejših storilcev prekrška. Rešitve sankcioniranja v prekrškovnem postopku (tako v rednem kot v hitrem postopku), ki pretirano ne bi ogrožale socialnega položaja šibkejših oziroma manj premožnih, so zagotovljene v določbah (17., 18., 19.a, 26., 52., 53. in 57. člena) Zakona o prekrških, ki je v razmerju do Zakona o pravilih cestnega prometa generalni zakon, zatorej obravnavana vsebina nikakor ne more biti predmet specialnega prometnega zakona kot je Zakon o pravilih cestnega prometa. Vsi storilci, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo, ne morejo plačati globe, lahko pristojnemu sodišču predlagajo, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Na ta način globa, katere plačilo se nadomesti z opravo nalog v splošno korist ne prizadene niti storilca prekrška ter niti oseb, ki jih mora vzdrževati. V hitrem postopku lahko prekrškovni organ storilcu izreče globo le v znesku, v katerem je predpisana, če pa je predpisana v razponu, sme izreči le najnižjo predpisano mero globe, če zakon ne določa drugače. V tem primeru torej prekrškovni organ ne more upoštevati okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja, saj za to nima pristojnosti. Storilcu prekrška so v teh primerih na voljo dve možnosti, in sicer polovično plačilo izrečene globe ali obročno plačilo izrečene globe. Ne glede na navedbe v prejšnjem odstavku pa velja poudariti, da ima prekrškovni organ, skladno z določbama Zakona o prekrških možnost, da izreče opomin (21. člen ZP-1) ali opozorilo (53. člen ZP-1)." 2018-01-30 2017-05-11 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8295 Dnevne luči vozil, ki označujejo tudi zadnji del "Predlagam spremembo predpisa, ki določa, da je ob uporabi dnevnih luči na vozilu označen samo sprednji del vozila. V poslabšanih pogojih vidljivosti in v tunelih večina voznikov pozabi na popolnoma neosvetljen zadnji del vozila. Predlog sem mesec dni po katastrofalnem verižnem trčenju na avtocesti pri Postojni v januarju 2016 poslal Agenciji za varnost prometa, ki na moj predlog sploh ni reagirala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8298.txt leščan 8298 0 1326 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6405/null/answers 2017-05-10 https://predlagam.vladi.si/predlog/8298 Varnost plačamo dvakrat - avtomobilizem Ali ste vedeli, da sta obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno avtomobilsko zavarovanje med seboj tesno povezani? Verjetno ne, ker prispevke za zdravstvo večinoma odtegnejo od bruto plače, zavarovanje za avto pa plačujemo iz svojega žepa. Iz tega bi lahko sklepali, da gre za dve povsem ločeni zavarovanji. In res sta ločeni, vendar le do prve poškodbe. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8301.txt Ferenc 9 8301 2017-06-09 2 2443 Nezadostna podpora 2017-05-11 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/8301 Plačilo kazni za kršitev požarnega reda Predlagam spremembo, glede plačevanja kazni izrečene s strani inšpektorja. V primeru kršitve požarnega reda, katero ugotovi inšpektor na skupnih hodnikih, in je nedvoumno kdo je kršitelj, naj kazen izreče posameznemu kršitelju in ne vsem etažnim lastnikom. Etažni lastniki jih opozarjamo, a nas ignorirajo tudi zato, ker po sedanjem zakonu plačujemo vsi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8305.txt macca 1 8305 2017-06-13 2 3797 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za obrambo Zakon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 3/07-UPB1, 9/11 in 83/12 – v nadaljevanju zakon) med drugim določa v 3. odstavku 62. člena, da se z globo kaznuje za prekršek lastnik ali uporabnik, ki je fizična oseba, če stori prekršek iz 1. odstavka 62. člena zakona. Po 1. odstavku 62. člena zakona se tako lastnik (posameznik) lahko kaznuje, če požarnega reda nima ali nima skupnega požarnega reda ali če del požarnega reda ni izobešen na vidnem mestu ali če nima izdelanega požarnega reda v skladu s predpisano vsebino in pogoji; če uporablja isti objekt z drugimi lastniki, pa ni uskladil načrta evakuacije; če ne izbere in namesti gasilnih aparatov v skladu s predpisi; če nima pripravljene opreme, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ali jih ne vzdržuje ali pa dostop do njih ni prost; če evakuacijske poti, prehodi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila niso proste in prehodne ter označene v skladu s predpisi ali če so oprema, naprave in druga sredstva ob evakuacijski poti nameščena tako, da evakuacijsko pot zapirajo; če v požarno bolj ogroženem objektu ali v objektu, v katerem se zbira več ljudi, nima izdelanega požarnega načrta in načrta evakuacije ob požaru ali če nima izdelanega požarnega načrta in načrta evakuacije s predpisano vsebino ali če izvoda požarnega načrta ne izroči pristojni gasilski enoti; če ne izvede najmanj enkrat letno praktičnega usposabljanja za izvajanje evakuacije iz objekta ob požaru; če za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti fizično ali pravno osebo, ki ni ustrezno usposobljena ali si pred začetkom uporabe vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite ne pridobi potrdila o brezhibnem delovanju sistema ali ne skrbi za stalni tehnični nadzor vgrajenega sistema. V 64. členu zakona pa je določeno, da se kaznuje za prekršek posameznik, ki kadi, uporablja odprt ogenj in orodje, ki se iskri tam, kjer je to s požarnim redom prepovedano ali ne poskrbi za sprotno odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov. Določeni prekrški iz 62. člena zakona so po naravi takšni, da jih lahko storijo samo vsi etažni lastniki skupaj, npr. nimajo požarnega reda ali ga imajo, pa ni izobešen na vidnem mestu ali pa ni izdelan skladno s predpisi ali niso uskladili načrta evakuacije ali niso namestili gasilnih aparatov ali nimajo izdelanega požarnega načrta, najmanj enkrat letno niso izvedli praktičnega usposabljanja za izvajanje evakuacije, za izvajanje ukrepov varstva pred požarom so pooblastili osebo, ki ni ustrezno usposobljena ali pa nimajo potrdila o brezhibnem delovanju sistema. V teh primerih se inšpekcijska odločba Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju IRSVNDN) po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Ur.l. RS, št. 43/07-UPB1 in 40/14) glasi na vse etažne lastnike in po Zakonu o prekrških (Ur.l. RS, št. 29/11-UPB1 s spremembami in dopolnitvami) so vsi (po kaznovalnem pravu seveda vsak posebej) odgovorni za prekršek. Pri tistih prekrških, ki pa jih po naravi lahko stori lastnik posameznik, npr. zapre evakuacijsko pot ali delovno površino za intervencijska vozila, zapre dostop do opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom, kadi, tam, kjer se to ne sme ali ne poskrbi za sprotno odstranjevanje gorljivih snovi, pa inšpektorji IRSVNDN kaznujejo lastnika – posameznika, ki je prekršek storil, pod pogojem seveda, da je le-ta znan. Glede na navedeno ocenjujemo, da potrebe po spremembi Zakona o varstvu pred požarom zaradi razloga, ki ga navaja predlagatelj ni, zato predlog za nadaljnjo obravnavo ni primeren. Ker pa je navedba predlagatelja zgolj pavšalna, se tudi nadzor nad delom inšpektorjev Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ne more opraviti." 2017-07-11 2017-05-15 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/8305 Zakon o delnici države "Vladi predlagam, da na podlagi 3. člena Ustave RS sprejme Zakon o delnici države, na osnovi katerega bo lahko izvedla vse potrebne reforme, ki bodo dvignile dobiček gospodarstva do te višine, da bo lahko država tekoče servisirala vse obveznosti do upnikov in se s tem izognila grškemu scenariju ali bankrotu brez socialnih pretresov. Za vse enaka mesečna dividenda iz davka na dobiček bo namreč vsem državljanom kompenzirala dvig stroškov socialnega minimuma, ki bodo nastali z dvigom DDV na maksimalno stopnjo, brez česar se proračunske bilance več ne da uravnotežiti na ničelno stopnjo deficita. Izhodišča za oblikovanje Zakona o delnici države (dodatne utemeljitve najdete z vpisom ""delnica države"" v spletne brskalnike ali v knjigi Zdrava Sol)) - Demokratična država je družba, katere kapital je v enaki, skupni in neprenosljivi družbeni lasti vseh njenih enakopravnih državljank in državljanov. - Delnica države je dokument, ki zagotavlja lastniku stalno upravljalsko pravico in stalno mesečno dividendo. - Lastnik delnice države je vsak njen državljan. - Delnica države nima nominalne vrednosti. - Delnica države ni prenosljiva. - Vir in mera dividende je davek od dobička vseh podjetij v državi v celoti. - Stopnjo davka na dobiček določa Banka države. - Davek na dobiček se zbira na računu Banke države. - Dividende na delnico države izplačuje Banka države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/832.txt sstane 3 832 2010-07-08 2 3530 Nezadostna podpora 2010-06-09 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/832 Povzročanje splošne nevarnosti na avtocestah "Na naših avtocestah se dnevno odvijajo prave cestne bitke. Ena od zelo izrazitih bitk se zgodi ob zgoščenem prometu, ko se na obeh pasovih zgosti promet in pričnejo nekateri vozniki bitko za vsak meter cestišča na način, da začnejo brezvestno cikcakat iz voznega na prehitevalni in tako naprej. Ti vozniki predstavljajo splošno nevarnost za vse ostale udeležence v prometu. Zato predlagam vladi, da za take voznike dopolni zakon ZPrCP in njihovo početje poleg menjavanja voznega pasu, opredeli tudi kot povzročanje splošne nevarnosti za ostale udeležence v prometu. Na ta način, bi na te voznike prenesli tudi odgovornost v primeru nesreč, ki so se zgodile kot posledica njihove nevarne vožnje. Verjamem, da se marsikatera nesreča na avtocesti zgodi tudi zaradi takih voznikov, saj prihaja do nenadnih zaviranj, oviranja pregleda nad dogajanjem v prometu, nenadnih prilagajanj varnostne razdalje... V primeru dejanske dejanske prometne nesreče ( vi ste se umikali vozilu, ki je zapeljalo pred vas in ste trčili v ograjo ali v drugo vozilo), ki je posledica vožnje cik cak nekega tretjega vozila, boste vso odgovornost nosili vi, čeprav do prometne nesreče sploh ne bi prišlo, če vas ne bi prej nepravilno prehitelo vozilo. Torej v zakon je potrebno dodati morebitne posledice vožnje cik-cak za druge udeležence v prometu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8323.txt Jani 40 3 8323 2017-06-17 8 2368 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Pravila vožnje po smernem vozišču z dvema ali več označenimi pasovi so določena v 38. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16, v nadaljnjem besedilu: ZPrCP). Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu. Poleg tega 50. člen ZPrCP na avtocesti prepoveduje prehitevanje po desni strani. V obeh primerih je v primeru kršitve za voznika zagrožena globa v višini 120 EUR. Dejanje voznika, kot je opisano v predlogu, ZPrCP opredeljuje kot prekršek in ga v primeru ugotovitve policisti ustrezno sankcionirajo. Za najhujše kršitve pravil cestnega prometa Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16) opredeljuje kaznivo dejanje »nevarne vožnje v cestnem prometu«. Kot kaznivo dejanje je med drugim opredeljeno, če voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem: ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. Kdor stori takšno dejanje iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pri tem ni nujno da pride do prometne nesreče. Posamezniki so dolžni ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. V primeru ugotovljenih kršitev pa prekrškovni organi oziroma sodišča za manj nevarna ravnanja, ki so opredeljena kot prekrški, izrekajo predpisane sankcije (globa, kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila), najhujši prekrški v cestnem prometu pa so obravnavani kot kazniva dejanja, za katera lahko sodišče izreče denarno kazen ali zapor. Menimo, da obstoječe ureditve ni treba spreminjati, saj imajo pristojni organi glede na težo kršitve prometnih pravil na razpolago učinkovita sredstva za izrek sankcij oziroma kazni. Zavedamo se, da prometna pravila kot pravne norme dosežejo svoj namen le takrat, če jih udeleženci cestnega prometa spoštujejo. V veliki večini primerov spoštovanje pravnih norm ni odvisno samo od zagrožene sankcije oziroma kazni, ampak še od številnih drugih dejavnikov (tudi od učinkovitosti nadzora)." 2017-07-19 2017-05-19 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8323 Socialno ogroženi "predlagam da socialno ogroženim družinam-invalidnim osebam-gospodinjstvom dodelite neke vrste socialno kartico.. Z katero bi bili opravičeni do oprostitve plačila davka. V trgovinah pri nakupih osnovnih živil-pa ne z pretečenim rokom uporabe,oblačil,obutve,gospodinjskih aparatov..,opravičeni do plačila davkov in nekaterih dajatev na položnice-elektrika,vodovod,komunala-internet. Le veselo glasujte proti" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8337.txt peter i 13 8337 2017-06-21 5 1281 Čaka odziv 2017-07-21 2017-05-23 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/8337 Ponovna uvedba popoldanskega s.p. za upokojence "Obstaja zakon, koliko let državljan RS dela in pod kakšnimi pogoji se lahko upokoji. Ko je upravičen do pokojnine, jo dobi in tudi uživa. Pred časom je bil t.i. popoldanski s.p. dovoljen, potem je bil zakon spremenjen, češ, če je upokojenec sposoben delat naj dela, če ne naj pač živi od tega kar ima. Dejstvo je, da se mora upokojenec odpovedati delu pokojnine in odpreti delni s.p. in da so pokojnine pri nas izredno slabe. S 400 evri se ne da preživeti, tako kot se trdi, ampak preživotariti. Oseba, ki živi sama recimo v bloku z kurjavo, elektriko, telefonom, tv in recimo še internetom in stroški upravnika, da za stroške 200 evrov, brez oblačil, brez hrane, brez dopolnilnega zavarovanja, brez nezgodnega zavarovanja, brez avtomobila, brez sredstev za nego, brez nakupa karkoli v lekarni, da o čemurkoli drugem ne govorimo ( pralni prašek, šamponi), kaj da bi si lahko plačal protibolečinsko masažo, operacijo srca...koliko časa se čaka nanjo???........in presneto žalostno je, da se še vedno slišijo stavki, koliko ljudi je na robu preživetja, upokojenci so pa tiho in jih je sram, ker nimajo za hrano.... Da mora upokojenec dati od sebe tisti delček varnosti, zato da poskuša bolje živeti je nepošteno, ker je to za njega dodaten pritisk. Gre za to, da človek v penziji ni vedno zdrav in ne more delati polno paro ves čas, če pa ne dobiš sredstev niti za osnovno varnost, če ne dobiš polne prislužene pokojnine in nisi najboljšega zdravja in lahko delaš le občasno se zgodi dvoje, lahko životariš, si na plečih drugih, ali pa kar se večino dela, dela na črno. Noben nadzaro tega ne bo ustavil.Nihč se ne vpraša, koliko stane zaposlovanje kup inšpektorjev, kar bi z ustreznim zakonom lahko spemenili, Mnenja sem, da je potrebno gledati v obojestransko korist, ne le v korist blagajne zpiza in zz. V občasna in dopolnilna dela, ki jih naj bi upokojenci lahko delali spada le nabiranje raznih pridelkov, prodaja regrada, ročnih del....če pa nekdo želi delati v svojem poklicu, kot mehanik, pek, ....je pa nemogoče. Vladi predlagam, da se sprosti nazaj popoldanski s.p. in se upokojencem pusti cela pokojnina, da lahko delajo, saj pod manjšim pritiskom, se lahko bolje dela in obenem se lahko povečajo prispevki za popoldanski s.p., tako da bo za vse dobro, oz. da se razlika v blagajni izravna. S tem bo priteklo v blagajno več denarja in tudi upokojenci ne bodo več lačni. odpre se lahko tudi več delovnih mest, če se dovoli zaposlovanje v popoldankem s.p.ju. če se to kakorkoli zlorablja se pa takrat uvede konkretne ukrepe. Tako bi imel tudi že zgaran človek možnost dostojno živeti, ustvarjati in še koga zaposliti. Pod manjšim pritiskom se bolje dela. V Nemčiji npr. lahko upokojenec poleg seveda večje penzije, ki jo v celoti obdrži, zasluži še NEOBDAVČENIH 450 evrov mesečno. Na hrvaškem lahko poleg polne penzije dela še polovični delovni čas,...pri nas so seveda možnosti dela preko pogodb ampak je preveč omejena možnost samostojnega dela. Mislim, da je človeku potrebno dati možnosti da dela, potem lahko tudi prispeva v blagajne, če se pa dohodek zmanjša in zmanjša možnost dela in ustvarjanja, je nemogoče narediti karkoli ne zase, ne za v blagajno, ne za druge." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8341.txt m m 0 8341 2017-07-01 10 5765 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Pojasnjujemo, da veljavna ureditev dvojni status ureja na način, ki zagotavlja enako obravnavo zavarovancev ne glede na pravno razmerje, ki je podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2B), ki je začel veljati 1. januarja 2016 smo se trudili pripraviti čim boljši predlog ohranjanja dvojnega statusa z vidika vseh zavarovancev, pri čemer predloga za posebno ureditev prejemanja pokojnine in nadaljnjega opravljanja dejavnosti za samozaposlene osebe nismo upoštevali, saj na ESS predlog ni dobil podpore s strani ostalih socialnih partnerjev. Pokojnina je dohodek, ki naj zavarovancu nadomešča dohodek, ki ga je prejemal tekom aktivne dobe, njen namen pa je, da se zavarovancem zagotovi varna starost takrat, ko se odločijo zapustiti trg dela oziroma da se jim, če se pri delu poškodujejo, iz naslova zavarovanja zagotovijo ustrezna denarna nadomestila oziroma da se njihovim družinskim članom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, po smrti hranitelja družine zagotovijo ustrezne pravice iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojitev ni obvezna, zato se vsak sam odloči, ali se bo upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma dejavnost. Status zavarovanca pa praviloma ni združljiv s statusom upokojenca oziroma uživalca pravice, razen v nekaterih zakonsko določenih primerih. Nekdo torej ne more biti hkrati upokojenec, prejemati pokojnine in biti zaposlen ali imeti s.p., opravljati poslovodno funkcijo v gospodarski družbi. Oseba, ki se želi upokojiti, tako mora predhodno izgubiti status zavarovanca (prenehanje zaposlitve, prenehanje opravljanja samostojne dejavnosti, itd.), saj se v nasprotnem primeru taka oseba v smislu pokojninske zakonodaje šteje kot oseba, sposobna za delo, pri kateri zavarovalni primer (starost) ni nastopil. Ohranjanje statusa zavarovanca ob hkratni upokojitvi je tako v veljavni ureditvi urejeno za vse zavarovance na enak način in omogočeno v okviru prejemanja 20% predčasne ali starostne pokojnine ob vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas in v okviru delne pokojnine, pri čemer minimalna dnevna oziroma tedenska delovna obveznost zavarovanca znaša najmanj dve uri dnevno oziroma 10 ur tedensko, v preostanku pa tak zavarovanec prejema pokojnino, torej v okviru delne pokojnine lahko prejema maksimalno 75% pokojnine. Že z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) se osebe, ki opravljajo kakršno koli dejavnost in hkrati izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, niso mogle upokojiti, saj sta status upokojenca in status zavarovanca nezdružljiva. Takšen način ureditve praviloma velja za zavarovance, ki so pričeli z opravljanjem dejavnosti po uveljavitvi ZPIZ-2, torej od leta 2013 naprej, zgolj nekateri samostojni podjetniki, ki so se upokojili po predhodno veljavni zakonodaji in uveljavljali izvzem iz zavarovanja pa so lahko do uveljavitve ZPIZ-2B, torej do konca leta 2015 še naprej ohranjali dejavnost ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Ker je eno izmed načel ZPIZ-2 tudi to, da naj se vsi posamezniki, ki neko delo, aktivnost ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, vključijo v zavarovanje, novi zakon možnosti »izvzema« več ne dopušča, uveljavlja pa možnost pridobitve delne pokojnine tudi za samostojne podjetnike. Z namenom, da bi bile v pokojninski zakonodaji vse samozaposlene osebe enako obravnavane, je že ZPIZ-2 določil prehodno obdobje, v katerem so morali tudi upokojenci, ki so opravljali samostojno dejavnost v skladu z predhodno veljavnim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2 in 9/17 – odl. US, v nadaljevanju ZPIZ-1), uskladiti svoj status z določili ZPIZ-2, pri čemer je zadnji datum 31. 12. 2015. Poudarjamo, da tudi v tem okviru ne gre za vse samozaposlene, temveč samo za tiste, ki so uveljavljali izvzem iz zavarovanja, saj se je že po stari zakonodaji štelo, da upokojenec ne more biti hkrati tudi zaposlen, kot tudi ne samozaposlen, če ne izpolnjuje pogojev za izvzem iz zavarovanja, zakonodaja pa se je poenotila tudi za samostojne podjetnike, ki so izvzem po predhodni zakonodaji sicer lahko uveljavljali. Z vidika nastopa zavarovalnega rizika starosti namreč ni razlogov po drugačnem obravnavanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter dela za polni zavarovalni čas v okviru samostojnega podjetništva. Posledično je bila tudi spremenjena ureditev delne upokojitve, ki sedaj omogoča delno upokojitev tudi za samozaposlene osebe, kar prejšnja zakonodaja ni dopuščala in za kar je že Ustavno sodišče RS odločilo, da je neustavno. Zakonodaja je tako sledila načelu vsako delo šteje in ga je potrebno kot takega tudi obravnavati. Dvojni status je po veljavni zakonodaji tako urejen sistemsko, pri čemer so izenačeni vsi samostojni podjetniki, torej tisti, ki tudi po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 niso mogli ohranjati samostojne dejavnosti ob prejemanju celotne pokojnine ter tisti, ki so v skladu s predhodno veljavno zakonodajo izjemoma lahko do konca leta 2015 še opravljali samostojno dejavnost ob prejemanju celotne pokojnine. Na ta način se vzpostavlja ureditev za vse samostojne podjetnike za naprej na enak način in enako obravnavo ne samo med vsemi kategorijami zavarovancev, temveč tudi znotraj kategorije samozaposlenih zavarovancev, ki so vsi plačevali prispevke in za upokojitev morajo izpolnjevati enake pogoje, zaradi česar ni razlogov za drugačno obravnavo nekaterih samostojnih podjetnikov. Ureditev, na podlagi katere je potrebno za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja ter ureditev, ki določa ponovni vstop v zavarovanje upokojencev, ki ponovno začnejo opravljati delo ali dejavnosti, na podlagi katere pridobijo lastnost zavarovanca velja že dalj časa, pa ustavna spornost tega člena z vidika ponovnega vstopa v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas ni še nikoli ni bila ugotovljena. Kljub vsemu pa pojasnjujemo, da je bila vložena zahteva za oceno ustavnosti ureditve dvojnega statusa, vendar pa Ustavno sodišče RS zaenkrat o zadevi še ni odločilo. Predvsem je z vidika zavarovanja pomembno, da je v skladu z ZPIZ-2, ki je začel veljati v letu 2013, ureditev dvojnega statusa enako urejena za vse zavarovalne podlage. Ustavno sodišče RS, ki je v preteklosti pri odločanju o neustavnosti ureditve delne pokojnine z vidika samostojnih podjetnikov že dejalo, da ni razlogov za različno obravnavanje samostojnih podjetnikov zgolj iz razloga vključitve v zavarovanje na drugi podlagi, saj so z vidika pokojninske in invalidske zakonodaje vsi zavarovanci zavarovani za enak obseg pravic. Na podlagi te odločbe Ustavnega sodišča RS je bila z ZPIZ-2 vpeljana ureditev delne pokojnine in delnega ponovnega vstopa v zavarovanje tudi za samostojne podjetnike, s čimer je tako tudi njim omogočena kombinacija statusa upokojenca in zavarovanca na enak način, kot pa za vse ostale kategorije. Ravno tako so ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev lahko upravičeni do izplačila 20% predčasne ali starostne pokojnine. Pojasnjujemo še, da v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje ne pride do odvzema pokojnine, kot se največkrat napačno navaja, temveč se pokojnina za čas ponovne vključitve v zavarovanje zgolj ne izplačuje, ponovno pa se začne izplačevati po prenehanju zavarovanja, pri čemer zavarovanci lahko uveljavljajo tudi ponovno odmero pokojnine ali odstotno povečanje pokojnine glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Zavedamo se pomembne vloge, ki jo imajo upokojenci na trgu dela, zato delo upokojencev kljub temu ni v celoti onemogočeno, saj zakonodaja že sedaj omogoča opravljanje nekaterih del ob hkratnem prejemanju pokojnine. Upokojenci tako lahko neomejeno sklepajo pogodbe civilnega prava (npr. podjemna, avtorska pogodba), lahko pa opravlja tudi začasna in občasna dela upokojencev v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela, osebno dopolnilno delo ter kratkotrajno delo v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, pod določenimi pogoji pa tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji. Če opravljajo dela v teh okvirih, se jim pokojnina ne preneha izplačevati, temveč se še naprej izplačuje v polnem obsegu. Za vse te primere pa je značilna začasnost in občasnost opravljanja del upokojencev in tako ne gre za dela, ki bi trajno vplivala na položaj teh upokojencev in jim omogočala preživetje za daljše časovno obdobje. Tudi sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb je namreč omejeno, saj se take pogodbe ne smejo skleniti, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Hkrati še pojasnjujemo, da se je do tematike opredelila tudi Bela knjiga o pokojninah, ki je predlagala, da se upokojencem, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev, ne glede na zavarovalno podlago za vključitev v zavarovanje omogoči nadaljnje delo ob hkratnem prejemanju polne pokojnine ter plačilu polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot predlog za razpravo pa je predlagala možnost uvedbe dvojnega statusa tudi za tiste posameznike, ki so se upokojili pred polno upokojitveno starostjo, vendar pa zgolj v omejenem obsegu (npr. do določenega zneska). V zvezi z izpostavljeno problematiko pojasnjujemo, da gre za ureditev, v zvezi s katero še tečejo postopku ugotavljanja njene ustavne skladnosti, zato zaenkrat spremembe ureditve do same odločitve niso predvidene. Ob prihodnjih spremembah pokojninske zakonodaje pa bo v odvisnosti od odločitve Ustavnega sodišča RS ter možnosti sprejetja soglasja o dopustnosti dela upokojencev s socialnimi partnerji, preučena tudi možnost dela upokojencev ob hkratnem statusu zavarovanca. Poudarjamo pa, da gre pri ureditvi za močan poseg v sam sistem zavarovanja, zato bo potrebno pri spremembah delovati premišljeno, predvsem pa bo potrebno rešitve iskati na način, ki bo omogočal dvojni status za vse zavarovalne podlage enako." 2017-08-08 2017-06-02 39 https://predlagam.vladi.si/predlog/8341 Ukinitev obdavčenja regresa in božičnice "Predlagam ukinitev ali pa vsaj radikalno znižanje obdavčitve regresa in božičnice. Nepošteno in predvsem požrešno se mi zdi jemati davek od ""darila"" delavcu. Ne razumem, kaj imata regres in božičnica s pokojninsko blagajno, razen tega, da se na ta način polni, saj mi ni znano, da se ob pokojnini upoštevata tudi ta dva prihodka. Za preostale prispevke razumem in me ne moti. Davek na regres; od 1804,40€ bruto, si država zvame 457,08€ davščin???? 27,59% davka vzamete delavcu, ki bi ta denar v vsakem primeru porabil, država pa bi pobrala 22% od DDV-ja... 15,50% vzamete za pokojninsko in invalidsko blagajno? Namesto da bi vsaj to pustili delavcu, da si lahko kaj kupi, mogoče privošči kaj več, se reši zaostalih položnic, v svoji požrešnosti in neučakanosti vzamete, čeprav zaradi tega davka ni delavec upravičen do nobene bonitete. Še več; pri dohodnini ga udarite še s tem. Torej predlagam UKINITEV prisevka za pokojninsko in invalidsko varstvo in UKINITEV ali ZNIŽANJE Davka na max. 5%." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8348.txt salabajsek.dzipsi 14 8348 2017-06-24 5 4417 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance I. Uvodoma pripominjamo, da se izpostavljena problematika prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nanaša na ureditev v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), za katerega je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za finance lahko odgovarja le na del predloga, ki se nanaša na davčno obravnavo dohodkov fizičnih oseb in jo ureja Zakon o dohodnini. II. Osnovni namen obdavčevanja je zbiranje javnih prihodkov, ki so nujno potrebni za normalno delovanje vsake države. Z njimi država zagotavlja in povečuje primerno življenjsko raven ter kakovost bivanja vseh državljanov in državljank. Obdavčevanje dohodkov fizičnih oseb ureja Zakon o dohodnini (v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), katerega temeljno načelo je enaka davčna obravnava dohodkov. Odstopanje od tega načela bi lahko privedlo do neenake obravnave davčnih zavezancev glede na dohodke, ki so si po vsebini podobni. Za dohodek se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v katerem je bil izplačan ali prejet. ZDoh-2 določa, da je dohodek iz delovnega razmerja vsak dohodek, ki ga delojemalec prejme od svojega delodajalca iz naslova sklenjenega delovnega razmerja. Skladno s 37. členom ZDoh-2 dohodek iz delovnega razmerja poleg plače vključuje tudi regres za letni dopust in dohodek na podlagi udeležbe v dobičku (božičnica), ki sta navedena v predlogu za ukinitev obdavčenja. III. Regres in božičnica sta dohodka iz delovnega razmerja, ki sta določena z delovnopravno zakonodajo. Regres je pravica, ki je določena v 131. členu Zakona o delovnih razmerjih in ga je delodajalec dolžan izplačati. Zakonodajalec je pripoznal posebnost tega dohodka in določil oprostitev plačila prispevkov do 70 % povprečne plače zaposlenih v Sloveniji (3. alineja tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2). Podobno velja za dohodek na podlagi udeležbe v dobičku (božičnica), za katero se pod določenimi pogoji v davčno osnovo ne všteva do 70% povprečne plače (12. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2). IV. Kljub navedeni korekciji osnove za plačilo davkov in prispevkov zakonodaja še vedno ohranja načelo enake obravnave dohodkov. V primeru predlagane ukinitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ukinitve ali znižanja plačila dohodnine, ki bi veljal zgolj za nekatere od dohodkov iz zaposlitve, pa bi temeljno načelo enake obravnave dohodkov ogrozili. Davčna osnova bi bila v tem primeru odvisna od odločitve zavezanca oziroma njegovega delodajalca, kako bi dohodek razporedil v posamezne kategorije dohodka iz zaposlitve. V. Regres in božičnica nista darilo delavcu ne po obliki dohodka in ne po vsebini, ampak obliki dohodka, ki sta povezani z zaposlitvijo. Ukinitev ali bistveno znižanje obdavčitve oziroma plačila prispevkov bi povzročilo neenako obravnavo davčnih zavezancev z vsebinsko podobnimi dohodki, zato menimo, da predlog vladi za ukinitev obdavčenja regresa in božičnice ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2017-08-01 2017-05-26 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8348 Predlog o odpravi 3-mesečne čakalne dobe za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja "V primeru, da zavarovanec nima sredstev za vplačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi denarne stiske ( ne dobi plače, premala plača, mati samohranilka ipd) in želi skleniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ima 3 mesečno čakalno dobo, da lahko uveljavlja zdravstveno storitev. Predlagam, da se zakon s trimesečno čakalno dobo spremeni tako: da v kolikor zavarovanec sklene novo dopolnilno zavarovanje in vplača premije za vsaj 3 mesece vnaprej, da lahko od datuma vplačila premije koristi in uveljavlja zdravstveno storitev. Zakon govori: Do enega leta = čakalna doba. Če niste bili dopolnilno zavarovani skupaj manj kot leto dni, boste morali po ponovni sklenitvi zavarovanja še tri mesece zgolj plačevati premijo, pravic iz DPZZ pa v tem obdobju ne boste deležni. Torej boste morali tri mesece (tako kot pred sklenitvijo zavarovanja) doplačevati za zdravstvene storitve sami (t. i. čakalna doba)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8357.txt Marija Krajnc 10 8357 2017-06-30 6 2997 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Trimesečna čakalna doba je predvidena za zavarovance, ki se vključijo v dopolnilno zdravstveno zavarovanje po preteku enega meseca, od takrat, ko morajo doplačevati razliko v ceni zdravstvenih storitev (po končanem šolanju ali izgubi statusa študenta, ob zaposlitvi ipd), saj so šolajoča mladina in študentje do 26. leta starosti izvzeti iz doplačevanja in tega zavarovanja ne rabijo. Prav tako je čakalna doba predvidena, če je med prekinitvijo in sklenitvijo novega zavarovanja poteklo več kot en mesec. S čakalno dobo se prepreči prepozno vključevanje predvsem mlade populacije s sistem socialne varnosti (sem sodi tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje) in špekulativno sklenitev tega zavarovanja, ko je znano, da bomo takoj rabili zdravstveno storitev. Pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju gre namreč za t.i. medgeneracijsko vzajemnost. Za socialno šibkejše (kot je v primeru, ki ga navajate) doplačila pokrije država iz proračuna in čakalne dobe iz tega razloga ni." 2017-08-14 2017-06-01 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8357 Popravek krivic iz opravljene denacionalizacije Vlada naj popravi krivice, ki so se zgodile, ko je vrnila denacionalizacijskim lastnikom nepremičnine, za katere niso nikoli skrbeli in so bile vzdrževane od nas, ki smo živeli v prepričanju, da so naše. Sedaj pa bi se morali drago bosti na sodiščih. Vlada naj ustanovi komisijo, ki bo sprejemala in ugodno reševala kritične primere, ki življenjsko ogrožajo nas, ki smo izgubili v tem postopku in z njim nismo bili predhodno seznanjeni, da bi lahko pri tem tudi aktivno sodelovali. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8359.txt Marija Krajnc 7 8359 2017-06-29 5 1971 Nezadostna podpora 2017-05-31 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/8359 Sprememba pogojev za registracijo mopedov "Predlagam, da se lastnikom teh vozil dovoli registracijo teh vozil ki jih imajo v lasti, nimajo pa zanje ustreznih dokumentov po sledečem skrajšanem postopku. To pomeni, da pripeljejo moped na tehnični pregled, kjer se opravi identifikacija vozila pregled tehnične izpravnosti. Ob registraciji vozila, pa naj za identifikacijo zadostuje pisna izjava lastnika ter izjava ene polnoletne priče, ki lahko potrdi lastništvo mopeda vsaj za zadnji dve leti. Odgovornost za nakup vozila brez dokumentov, se na ta način prenese izključno na zadnjega lastnika. Če se kasneje izkaže, da je bilo vozilo pred tem nakupom odtujeno, se vozilo odvzame. Rizika tatvine država itak ne prevzame, zato je trenutni postopek narazumljivo zapleten. Ugotavljam, da je teh mopedov na cesti zelo malo, ter da trenutna varianta zakona ni dosegla svojega namena. Prav tako bi predlagal, da se uvede obveznost tehničnega pregleda mopedov katerih hitrost ne presega 25/kmh na vsake štiri leta. Prehitre mopedi pa naj lovijo policisti in po novem tudi mestni redarji. Smiselnost te ureditve je bila v evidentiranju teh vozil in zavarovanju odgovornosti teh vozil. Tega pa trenutna ureditev ni dosegla, ne glede na kratek čas, ki je bil na voljo za implementacijo tega zakona. Sezona se je začela mopedistov na cestah pa ni, oziroma jih je zelo malo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8371.txt aktiven občan 2 8371 2017-06-30 4 4331 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo V letu 2017 je bil sprejet nov Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) (Uradni list RS, št. 75/17), ki je začel veljati 6. 1. 2018. Ta omogoča registracijo vozila brez dokazila o izvoru in lastništvu, vendar pod pogojem, da lastništvo vozila ni sporno, za moped, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2004 (drugi odstavek 30. člena ZMV-1), ter za moped, katerega konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, če je bil na ozemlju Republike Slovenije pred 1. majem 2017 (tretji odstavek 30. člena ZMV-1). Nespornost lastništva vozila se pri tem ugotavlja v posebnem ugotovitvenem postopku po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (tretji odstavek 14. člena Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil; Uradni list RS, št. 48/11, 4/13, 20/14, 31/14, 64/14, 53/16, 9/17 in 75/17 – ZMV-1). Rok za izvedbo prvega tehničnega pregleda mopeda, pri katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, je pet let po prvi registraciji (3. točka prvega odstavka 49. člena ZMV-1), nato pa se tehnični pregled opravlja na pet let (tretji odstavek 49. člena ZMV-1). V vsakem primeru pa je potrebno tehnični pregled vozila opraviti pred registracijo tega vozila v Republiki Sloveniji, če je vozilo starejše od roka, ko bi moralo enako vozilo opraviti prvi tehnični pregled (šesti odstavek 49. člena ZMV-1). Cilj ureditve registracije mopedov, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, je zagotoviti višje standarde varnosti uporabe le-teh in evidentiranje mopeda, njegovega lastnika in registrske tablice v obstoječo evidenci registriranih vozil (MRVL). Na ta način je mogoče zagotoviti večji nadzor nad lastništvom teh vozil, kar vodi v zmanjšanje števila kršiteljev cestno prometnih predpisov, lažjo identifikacijo in izsledljivost prekrškarjev ter zmanjšanje števila kraj mopedov. Število registriranih mopedov, katerih konstrukcijska hitrost ne presega 25 km/h, je bilo na dan 1. septembra 2018 11.268, zato je smiselnost take ureditve vsekakor dosežena." 2018-02-15 2017-06-09 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/8371 Obvezno prižgane zadnje luči v avtomobilih in sprednji "glavni" žarometi v dežju in megli Predlagam, da se uvede predpis, ki določa, da imajo vozniki motornih vozil vedno prižgane tudi zadnje luči (velikokrat opažam pri novejših avtomobilih s posebnimi dnevnimi lučmi, da imajo vozniki prižgane zgolj sprednje dnevne majhne in ne preveč močne luči, zadaj pa avto ni osvetljen). Podnevi ob lepem vremenu to niti ni tako hud problem, a isti vozniki velikokrat potem pozabijo luči prižgati v tunelih ali zvečer, ko se mrači, to pa je problem. Zato predlagam, da imajo vsi vozniki vedno prižgane tudi zadnje luči. Tudi ob lepem vremenu podnevi je vidljivost avtomobila tako boljša. Še posebej pa se opazi nevidnost avtomobila v dežju, sploh na avtocestah, kjer se voda dviguje s tal v zrak in se ustvari meglica. V deževnem vremenu bi predpisal na vseh cestah obvezno uporabo poleg vedno prižganih zadnjih luči še uporabo sprednjih zasenčenih žarometov, oz. tistih luči, ki se uporabljajo v temi, torej glavnih sprednjih luči oz. tiste luči, s katerimi večina ljudi že sedaj vozi podnevi. Preprosto zato, ker so dnevne luči (običajno so to majhne LED luči) v novejših avtomobilih prešibke. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8379.txt jxa 11 8379 2017-07-04 30 5697 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Skladno s prvim odstavkom 71. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16) mora voznik motornega vozila ali skupine vozil voziti v cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi žarometi. Vse zahteve glede vgradnje svetlobnih in svetlobno - signalnih naprav na vozilu določa Pravilnik UN/ECE številka 48. Ta pravilnik v točki 6.19.7 glede električne vezave določa, da so svetilke za dnevno vožnjo vključene samostojno in niso vklopljene istočasno kot prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke, bočne svetilke in svetilke zadnje registrske tablice. To so zahteve iz mednarodno veljavnega pravilnika UN/ECE, ki velja tudi v Republiki Sloveniji in po katerem proizvajalci izdelujejo in homologirajo vozila, ki se lahko dajejo promet v Evropski uniji in ostalih državah, ki priznavajo mednarodne pravilnike UN/ECE. Zakon o pravilih cestnega prometa pa tudi v četrtem odstavku 71. člena določa, da mora voznik ob zmanjšani vidljivosti uporabljati zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov." 2017-08-22 2017-06-13 28 https://predlagam.vladi.si/predlog/8379 Povračilo plačanih prispevkov za zdravstvo v primeru kršenja maksimalne čakalne dobe Država nič ne vpraša, temveč od plače trga za zdravstveno zavarovanje. Prav tako je država predpisala maksimalne čakalne dobe glede na stopnjo nujnosti napotnice. Te maksimalne čakalne dobe so pogosto zgolj črka na papirju. Ker država ne spoštuje pravil tega ne more zahtevati od svojih državljanov. Zato pričakujem, da država vrne celoletno premijo vsem, ki morajo čakati preko zakonsko postavljene meje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8396.txt JazPravim 5 8396 2017-07-11 2 3036 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Zahvaljujemo se vam za podano pobudo, hkrati pa vam sporočamo, da je v primeru, ko so pri pacientu izčrpane možnosti zdravljenja v Republiki Sloveniji, le ta lahko uveljavlja pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini v skladu s 44.a členom ZZVZZ. Skladno s 44.a členom ZZVZZ ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja. Menimo, da v primeru, ko so izčrpane možnosti zdravljenja v RS ima pacient zagotovljeno zdravstveno varstvo in je pobuda, za vračilo plačanih prispevkov neutemeljena. Natančne informacije o pravnih podlagah in postopku uveljavljanja pravice so podani na spletnih straneh Nacionalne kontaktne točke za čezmejno zdravstveno varstvo." 2017-08-14 2017-06-20 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/8396 Vlada kliče ljudstvo na pomoč VARNI KAPITALIZEM Vsaka država je gospodarska družba, katere kapital ima lastnika.Družba demokratična država ga ima v enaki in neprenosljivi lasti vseh njenih državljank in državljanov.Zato kapital družbe demokratična država upravljata ti in tvoje ljudstvo na volitvah in referendumih in ne več cesarji, kralji, strici iz ozadja ...DRŽAVADržava je tudi partner v vsakem podjetju, saj brez izpolnitve njenih pogojev nihče ne more registrirati svoje družbe na njenem teritoriju.Na tej osnovi država pobira svojo dividendo v obliki davka na dobiček in dohodek, kar je tudi edini realni vir njenega dobička.Vsi ostali prihodki države iz drugih davkov višajo stroške gospodarstvu in tako posredno nižajo dobiček države in dividende njenim lastnikom.USLUGANaredita sebi in vladi uslugo in začnita podpirati njene ukrepe za rast dobička gospodarstva in s tem rast dividende na delnico države iz prilivov iz davka na dohodek in dobiček podjetij in bo postajalo gospodarstvo in vidva z njim, vsak mesec bolj zdravo in bogatejše za sproti.INTERESVajin enak ekonomski interes po rasti vajine mesečne dividende bo najprej prisilil vlado in parlament v odpravo zakonov, predpisov in služb, ki gospodarstvu in vajini družbi povzročajo nepotrebne stroške, naprej pa celotno oblast kontroliral po varni logiki kapitalizma za vse.DEMOKRACIJAČe oblast ne bo upoštevala vajinih interesov, jo bosta pač zamenjala na predčasnih ali rednih demokratičnih volitvah po zdravi pameti in za vse varnem kapitalističnem načelu:En lastnik - ena delnica - en glas www.zdravasol.si/volitve/ http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8402.txt sstane 8402 0 619 Neustrezen ne vsebuje konkretnega predloga sistemske rešitve 2017-06-17 https://predlagam.vladi.si/predlog/8402 Prepoved prehitevanja tovornih vozil na AC v RS "Pozdravljeni   Predlagam spremembo zakonodaje za vožnjo tovornih vozil na območju RS. Predlog se nanaša predvsem na popolno prepoved prehitevanja tovornih vozil (nad 7.5 t) na avtocestah RS. S tem bi uredili kar nekaj težav, katerim smo priča v tem trenutku. Povečala bi se pretočnost in varnost na avtocestah saj bi vozniki osebnih vozil lahko vozili v skladu z omejitvami na AC in ne bi rabili polagati povečane pozornosti na voznike tovornih vozil in posledično na njihove nevarne in dolgotrajne manevre prehitevanj. Povečala bi se varnost saj bi s tem preprečili težkim tovornjakom, da bi menjavali vozne pasove in bi bili primorani uporabljati skrajni desni vozni pas, ki je namenjen počasnejšim vozilom. Posledično bi se zmanjšali izpusti CO2 s strani tovornih vozil, saj bi vozili vsi tovornjaki z enakomerno hitrostjo s pomočjo tempomatov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8405.txt Marko Turk 9 8405 2017-07-11 16 2880 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo, pristojno za promet, je že v letu 2007 zaradi opažanj, da se tovorni promet povečuje in da je prehitevanj tovornih vozil med seboj vse več, kar posledično zmanjšuje varnost uporabnikov, z dopisom pozvalo družbo DARS d.d., da preuči možnosti in pristopi k vzpostavitvi prepovedi prehitevanja za tovorna vozila. V zvezi z dano nalogo je družba DARS d.d. predlagala način postavitve prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje tovornim vozilom (znak 2230), s predlogom kriterijev glede mest vzpostavitve, in da se na določenih mestih oziroma pododsekih (pas za počasna vozila, ljubljanski obroč, priključki na zelo prometnih odsekih) ta omejitev ne upošteva, saj bi pomenila le večjo prometno gnečo v konicah. Po potrditvi predlaganih kriterijev s strani ministrstva, pristojnega za promet, je družba DARS d.d. pripravila nalog za postavitev prometne signalizacije na avtocestah v 5. koridorju in to postavitev tudi realizirala v poletnih mesecih leta 2007. Po avgustu leta 2007 so bile v promet predane novo zgrajene avtoceste. Na novo predanih odsekih je bila prepoved prehitevanja vzpostavljena tam, kjer cestna infrastruktura to zahtevala (predori, viadukti in podobno), ter dodatno tudi na celotni avtocesti A5 Pesnica – Pince (prekmurska avtocesta), kjer je bila vzpostavljena tudi signalizacija o zahtevani varnostni razdalji. Druge novo zgrajene avtoceste niso v celoti opremljene s prepovedjo prehitevanja, ker prometne obremenitve niso tako visoke, kot določajo postavljeni kriterije. Na osnovi zahteve avtoprevoznikov, ki so tej omejitvi prehitevanja ves čas nasprotovali, je ministrstvo, pristojno za promet, decembra 2007 dodatno naročilo družbi DARS d.d., da pristopi k naročilu in izvedbi dopolnitve že vzpostavljene prometne signalizacije tako, da na znake 2230 doda časovno omejitev tako, da omejitev velja le v času od 6.00 do 9.00 in od 14.00 do 17.00. Dopolnilne table so bile postavljene marca 2008. Skladno s sporazumom, podpisanim z GZS, OZS in AZ, avgusta 2009, pa je družba DARS d.d. konca leta 2009 poskrbela za postavitev dopolnilnih tabel na že vzpostavljeni prometni signalizaciji, ki na avtocestah prepoveduje prehitevanje le tovornim vozilom, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t. Dejstvo je, da prehitevanja tovornih vozil v celoti ni mogoče prepovedati, saj gre za enakopravne udeležence cestnega prometa. Pri uporabi ukrepov prometne politike je vedno potrebno upoštevati načelo sorazmernosti in takšen ukrep z vidika načela sorazmernosti zagotovo ni sprejemljiv, saj bi šlo za ukrep, ki bi avtoprevozništvu oziroma gospodarstvu prinesel škodo, hkrati pa bi bil z vidika povečanja stopnje prometne varnosti na avtocestah učinek zanemarljive narave. Ministrstvo, pristojno za promet, je že pred nekaj leti na prometno najbolj obremenjenih odsekih prepovedalo prehitevanje tovornih vozil nad 7,5 t največje dovoljene mase, in sicer v času jutranje in popoldanske prometne konice, s čimer se je pretočnost prometa v času prometnih konic bistveno izboljšala. Podaljševanja časovnega obdobja prepovedi prehitevanja tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, trenutno ne načrtujemo." 2020-02-13 2017-06-20 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8405 Povišanje kazni, za telefoniranje med vožnjo Predlagam, da se kazni za telefoniranje med vožnjo povišajo na vsaj 500€, plus, še kazenske točke, da se spametuje voznike! Ker te kazni, kot so sedaj, so popolnoma prenizke. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8408.txt poly 8408 0 585 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://www.predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7974 2017-06-19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8408 Strah pred globalizmom, neoliberalizmom in neokonservatizmom "Pozdravljeni! Sem eden od številnih ljudi, ki mu zbuja strah v kosti globalizacija, neoliberalizem in neokonservatizem. Naštel sem vam 3 močne sile, ki so podpisale koalicijo in vzbujajo ljudem strah v kosti. Ljudje postajajo zaskrbljeni, strah jih namreč postaja za izgubo delovnih mest. Globalizem je torej politika, kjer se delo seli tja, kjer je poceni delovna sila. To so v glavnem države Južne Amerike in Azije. Kapital se seli tja, azijska in južnoameriška podjetja pa na borzah rastejo z nadzvočno hitrostjo. Ampak, zavedamo se, da imajo od tega koristi sam tisti, ki imajo dovolj denarja, da lahko vlagajo v te države, ki privabljajo kapital kot magnet železo. Logika kapitalizma je, da denar dela denar. Ampak iz denarja denar lahko naredi samo tisti, ki ima že v štartu nekaj denarja, da lahko iz njega naredi še več denarja. Tisti, ki pa že v štartu nimajo denarja, pa lahko delajo denar samo s pridnim delom. Kako bodo potem tisti, ki lahko do denarja pridejo samo z delom prišli do denarja, če pa se delo seli v Azijo in Južno Ameriko. Ravno zaradi tega imamo v Evropi tako veliko brezposelnost, ker je delo odšlo na drug konec sveta. Ker ljudje ne moremo več živeti v strahu pred temi 3 silami, ki sem jih zgoraj navedel, predlagam vladi, da močno vcarini vse izdelke, ki prihajajo iz Azije in Južne Amerike. Izdelkov, na katerih piše MADE IN CHINA bi rad na našem trgu videl čim manj! S temi carinami bi rešili 2 problema. Preprečili bi, da bi se delo začelo selit tja dol. S temi carinami bi lahko plačevali penzije in dajali socialno podporo brezposelnim. Prosil bi vlado, naj čim prej uvede ta ukrep, preden bo prepozno. Ne bi rad videl, da Slovenija postane Grčija, država protestov, uporništva in vandalizma. Upam, da so vas moji argumenti prepričali. Lp" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/842.txt mlad26 4 842 2010-07-09 17 2033 Odziv pristojnega organa "Odziv MInistrstva za gospodarstvo V skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske Unije je uvajanje kakršnihkoli trgovinskih ukrepov stvar skupne trgovinske politike Evropske Unije, ki jo sooblikuje 27 držav članic; kar pomeni, da morajo biti ti ukrepi v skladu z mednarodnimi pravili trgovine, da morajo biti v skupnem interesu EU ter da uvedeni ukrepi veljajo neposredno v vseh državah članicah (in ne samo v Sloveniji). Skupna trgovinska politika mora zagotoviti, da je trg EU zadostno odprt, da zagotovi poceni surovine oz. vhodne materiale za industrijo EU in da zagotovi zadosten konkurenčni pritisk na domača podjetja. Domači proizvajalci pa morajo imeti primeren dostop do trgov tretjih držav, da se zagotovijo ekonomija obsega, večja specializacija in inovacije. Odprta gospodarstva in nizke carinske ter necarinske ovire v splošnem prinašajo največjo blaginjo v svetu. Države se med sabo pogajajo, da bi dosegle čim nižje ovire za dostop na tuje trge, torej čim večjo liberalizacijo. Ocenjeno je, da je liberalizacija trgovine v zadnjih dveh desetletjih prispevala kar četrtino k izboljšanju produktivnosti EU, in sicer preko boljše specializacije, inovacij, tehnološkega značaja uvoza in investicij, preko doseganja ekonomij obsega, itd. V primeru dokazanega izkrivljanja konkurence oz. nepoštene trgovinske prakse na trgu EU in s tem povzročene škode industriji EU zaradi uvoza določenih izdelkov iz Kitajske ali katerekoli druge tretje države lahko EU uvede določene dodatne dajatve (protidampinški, protisubvencijski in zaščitni ukrepi) na uvoz teh izdelkov. Poudariti pa je treba, da cilj ukrepov ni preprečiti nizko cenovni uvoz oz. eliminirati naravne konkurenčne prednosti nekaterih tretjih držav, temveč preprečiti umetne prednosti, ki jih tretje države dobijo s strani države ali privatnih organizacij (npr. nedovoljene subvencije in druge olajšave, ki jih kitajska vlada daje proizvajalcem in izvoznikom). Trenutno ima EU uvedene protidampinške dajatve na uvoz 53 izdelkov s poreklom iz Kitajske. V primeru trgovine s Kitajsko se mora EU osredotočiti na to, da bo le-ta kot članica WTO v celoti spoštovala mednarodna pravila in da ne bo postavljala ovir legitimnemu tržnemu dostopu za naše izvoznike. Nenazadnje je potrošnik tisti, ki se bo odločil za nakup domačega ali uvoženega izdelka, in sicer v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi, ozaveščenostjo o kvaliteti in varnosti izdelka ter ostalimi preferencialnimi lastnostmi." 2010-08-17 2010-06-09 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/842 Obvezen zivljenjepis za delodajalce in kandidate na volitvah "Predlagam, da se uzakoni neke vrste zivljenjepis za pravne in fizicne osebe, tako delodajalce, kot kandidate za razne volitve. Vecina delavcev morajo predloziti svoje zivljenjepise, kadar iscejo zaposlitev in prav tako Zavod zahteva zadnje case, da zacnejo pisati elektronske zivljenjepise, oziroma razne agencije prav tako zelijo, da se vpisamo v njihovo bazo, z nekim zivljenjepisom, tako, da se ponujamo kot suznji, kar je po ustavi kaznivo, toda oni so pac nasli luknje v zakonu, tako, da lahko prodajajo in izkoriscajo ""suznje"" delovno silo. Toda mi nimamo nikjer vpogled v zivljenjepis raznih delodajalcev, kjer bi lahko vidli njihovo celotno zgodovino, kdaj je bila firma ustanovljena, koliko zaposlenih se je menjavalo, kaksno solo imajo koncano zaposleni, koliko jih je za dolocen in nedolocen cas, itd... Da ne omenim sele kandidate za razne volitve, od raznih strank, do predsednika, kjer sploh ne vemo nic o njihovi preteklosti ""primer ameriski predsednik Obama in njegov rojstni list"". Kadar mi volimo te ljudi jih v bistvu zaposlujemo, zato predlagam, da se uzakoni obvezen zivljenjepis za te ljudi, ter lepo objavi mesto, kjer se lahko prebere ta zivljenjepis, saj v nasprotnem primeru nimajo pravico iti na volitve, oziroma v primeru zaposlitve imamo pravico odkloniti delo od taksnega delodajalca, zlasti, ce nam njegova preteklost ni vsec. Prav tako je treba enkrat dokoncno izboljsati delovanja ZRSZ, da ne prisiljuje ljudi sprejeti vsako delo, ker to je res visek suznjelastnistva." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/843.txt Anti NWO 1 843 2010-07-09 5 4636 Nezadostna podpora 2010-06-10 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/843 Boljše železniške povezave Prekmurja z ostalim delom Slovenije "Spoštovani, povod za to mojo pobudo je včerajšnja pot mojega očeta v Ljubljano, kjer je imel nek sestanek. Oče je upokojen, zaradi nekaterih zdravstvenih težav smo mu predlagali, da se pelje z vlakom. In res, na voznem redu je nova povezava iz Murske Sobote v Ljubljano, po voznem redu bi naj trajala pot cca 2,5 uri. Super! Vendar v praksi ni tako. Tja grede je vlak imel 40 minut zamude, nazaj grede pa eno uro. Kot razlog so očetu navedli, da je bilo potrebno čakati v Ormožu drug vlak. Na opisan način si zdravi ljudje ne moremo načrtovati poslovnih poti iz Pomurja v Ljubljano, kaj šele starejši z zdravstvenimi težavami. Zato kot nujno predlagam, da se železniška infrastruktura končno posodobi, da bo podobna tistim v razvitejših državah EU, kjer je javni železniški promet hrbtenica razvoja. Predlagam, da se od Pragerskega do Madžarske meje, ali vsaj do Murske Sobote, čimprej zgradi drugi tir, hkrati naredijo obvozne proge mimo mest Murska Sobota, Ljutomer, Ormož, Ptuj, ki bi bile namenjene tranizitnemu tovornemu prometu ali pa prometu tovora do industrijskih con teh mest. Tako bi se hkrati mesta rešila tovornega prometa, pa tudi čas potovanja iz Pomurja v Maribor, Celje, Ljubljano, Koper bi se skrajšal na primerljivo evropsko raven. Nepojmljivo je, da v letu 2017 s potniškim vlakom na razdalji 180 km traja pot tri ure in pol, ali več, in to na evropski povezavi Budimpešta-Benetke. Za primerjavo - približno isto razdaljo (oz. še malo večjo) med Grazem in Dunajem vlak v Avstriji prevozi v dveh urah in pol. V upanju na razumevanje in v upanju, da se čimprej najde rešitev vas lepo pozdravljam! Gorazd Tivadar Lipovci, Beltinci" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8432.txt Gorazd Tivadar 1 8432 2017-07-23 5 2176 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Vlada Republike Slovenije je na svoji 48. redni seji dne 29. 7. 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju strategija). Pri izdelavi strategije do leta 2030 je bila izdelana analiza dejanskih potreb pri čemer je bil uporabljen nacionalni prometni model. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je železniška proga na relaciji Pragersko–Hodoš del jedrnega vseevropskega prometnega omrežja ( v nadaljevanju TEN-T), zato je treba zagotoviti ustrezno zmogljivost in skladnost s standardi TEN-T. Na tej relaciji so bila v letu 2016 zaključena obsežna posodobitvena dela, projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko−Hodoš je bil največji železniški projekt v Republiki Sloveniji, saj je investicija znašala približno 465 milijonov evrov. K izboljšanju vodenja prometa na tem železniškem odseku in k povečanju propustnosti železniškega prometa pa bo pripomogel predvsem že izveden projekt ERTMS/ETCS - European Railway Transportation Management System/ European Train Control System, ki vzpostavlja enotni in standardiziran podsistem ta pa zagotavlja interoperabilnost signalizacije in komunikacij na evropskih železniških omrežjih. Prej navedena sprejeta strategija v preglednici 7.3, kjer so opisani ukrepi za dosego zastavljenih posebnih ciljev na področju železnic v okviru ukrepa R.7 obravnava tudi železniško progo na relaciji Pragersko–Hodoš. Pri tem ugotavlja, da je navedeni odsek je del Mediteranskega koridorja in jedrnega omrežja TEN-T. Odsek Murska Sobota–Hodoš je namenjen predvsem tovornemu prometu, drugje pa mešanemu. Proga po izvedeni posodobitvi ustreza standardom TEN-T in ima še dovolj zmogljivosti, čeprav je enotirna. V nadaljevanju pa je navedeno, da je morebitna gradnja dodatnega drugega tira na relaciji Pragersko–Hodoš odvisna od načrtov Madžarske oz. povečanja prometnih tokov. Glede na navedeno je predlog izgradnje drugega železniškega tira na relaciji Pragersko–Hodoš na enak zgoraj opisan način tudi vključen v Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 22. novembra 2016 (Uradnem listu RS, št. 75/2016 z dne 30. novembra 2016)." 2017-08-24 2017-07-02 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/8432 Uporaba telefona med vožnjo "Ker opažam, da vedno več voznikov med vožnjo uporablja telefon in to ne samo za klice temveč tudi za SMS, Facebook itd. Najslabše, kar sem videl je bilo upravljanje volana z nogo, ker sta bili roki zaposleni z igranjem igrice. Zato predlagam, da se globa za uporabo mobitela med vožnjo drastično poveča. Predlagam 1000€ kazni, brez polovičke ter trajno zaplembo mobitela ali 1 mesec prepoved vožnje - to naj se voznik sam odloči. Brez možnosti ugovora." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8443.txt Emil D 8443 0 1020 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7974 2017-07-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/8443 Nadomestilo za prevoz na delo pri trgovinski dejavnosti "Zanima me, v čem se trgovinska dejavnost razlikuje od drugih dejavnosti pri upoštevanju nadomestila za prevoz na delo. Pri tej dejavnosti je delodajalec namreč dolžen kriti le do 70% stroškov (najcenejšega javnega prevoza), ostalih 30% pa jih mora kriti zaposleni iz svojih prihodkov. Seveda lahko delodajalec krije tudi 100% stroškov za prevoz, vendar jih večina raje zadosti le minimalnim kriterijem in preostanek preloži na zaposlenega. Povedano drugače; zaposleni mora kak dan ali dva mesečno na delo hoditi tako rekoč zastonj, da si ""zasluži"" za prevoz na delo. Nagradno vprašanje pri tako umetelno oblikovanem zakonskem členu je, kaj se zgodi, če si zaposleni NE MORE kriti preostanka stroškov za prevoz na delo? Vemo, da pri mnogih podjetjih zaposleni dobijo zelo majhne plače (npr. 700 € neto), pri čemer je že strošek 30-40 € dodatnih prevoznih stroškov z lastno udeležbo nezanemarljiv. In to zato, da se delavec na zahtevo delodajalca pojavi na delovnem mestu. Skregano z zdravo pametjo, kaj ne? Prosim za argumentiran in zelo enostaven odgovor. V primeru navajanja členov prosim za razumljivo obrazložitev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8451.txt Tomozuki 3 8451 2017-08-01 5 2385 Nezadostna podpora 2017-07-11 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/8451 Trikolesnik z izpitom B kategorije? "Trikolesni skuterji so popularna izpeljanka klasičnih maksi skuterjev, ki jim je bilo dodano še eno sprednje kolo. Pri vožnji se takšno vozilo skoraj ne razlikuje od vožnje enoslednih vozil, saj se sprednji kolesi v ovinkih podajata in simulirata obnašanje enega kolesa, le da je oprijem prednjih koles enkrat boljši. Očitno je bil zakon pisan v odsotnosti stroke, saj je povsem evidentno, da pisec ni imel pojma ne o vožnji avtomobilov ne motociklov (skuterjev). Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je takšen zakon bil potrjen. Očitno ponovna odsotnost stroke. Da ne bo pomote; podpiram prodajo in uporabo enoslednih in troslednih vozil, saj se večina ljudi po opravkih ali v službo odpravi sama. Takšna vozila lahko rešijo problem onesnaževanja (saj porabijo manj goriva kot avto), zmanjšujejo možnost zastojev in težav s parkiranjem. To so pri naših zahodnih sosedih že zdavnaj odkrili in dopuščajo, da lahko z B kategorijo voziš tudi močnejša enosledna vozila od 50 kubičnih centimetrov. Kontradiktorno je že dejstvo, da država dovoljuje vožnjo z B kategorijo za kolesa z motorjem do 50 kubičnih centimetrov prostornine (mopedi), ki so konstrukcijsko povsem podobni večjim motornim kolesom, za katere je potrebno opraviti izpit A kategorije, dovoljuje jo pa tudi za trikolesnike, ki so konstrukcijsko in po vozni dinamiki podobni motornim kolesom oziroma maksi skuterjem. Strokovnjaki, ki pišejo zakone, so namreč mnenja, da je vožnja trikolesnika bolj podobna vožnji avtomobila. Morda bi mu dodali še volan? Še nesmisel, ki ločuje kolesa z motorjem in motorna kolesa; Yamaha Aerox 50 in Yamaha Aerox 100 sta konstrukcijsko identična skuterja, le z različnim motorjem. Drugih razlik ni. Po tolmačenju državnih strokovnjakov, je 50 kubična verzija kolo z motorjem, 100 kubična verzija pa motorno kolo? Iz tega banalnega primera, ki bi jih lahko naštel še kar nekaj, lahko sklepamo, da je zakon nastal pred mnogo desetletji, ko so bila kolesa z motorjem konstrukcijsko precej drugačna od motornih koles. In potem pridejo trikolesniki... Trikolesnike pa lahko brez težav vozimo z B kategorijo, čeprav krepko presegajo 50 kubičnih centimetrov in tudi hitrost 45 km/h kot kolesa z motorjem, ki jih prav tako lahko vozimo z omenjeno B kategorijo. Zakon se je z leti nadgrajeval, vendar je nestrokovnost povzročila to, da imamo kup lukenj v zakonu, ki povzročajo zmedo in nobene kohrenece. Za motocikel imamo na voljo kar nekaj stopenj A kategorije, medtem ko z B kategorijo lahko po opravljenem izpitu vozimo karkoli. Tudi Bugatti Veyrona s 1000 konji. Ali trikolesnik, ki zmore boljše pospeške od povprečnega avtomobila in končno hitrost, ki močno preseže 100 km/h. Če bi mu odvzeli eno kolo, bi iz njega nastal maksi skuter, ki bi z enakim agregatom zahteval opravljen izpit iz npr. A2 kategorije. Norost? Kaj sedaj? Gre za kompleksno vprašanje, saj ne moremo lastnikov trikolesnikov naenkrat prisiliti, da bi opravljali izpit za vožnjo svojega vozila, ali pač? Vsaj ne z lastnimi sredstvi, glede na to, da je država dopustila takšno slabo interpretacijo zakona. Osebno sem mnenja, da trikolesniki ne spadajo v kategorijo B, ampak prej v eno od kategorij A, saj so tako po vožnji kot po konstrukciji to motocikli in ne avtomobili. Če dopustite vožnjo trikolesnikov pod trenutnimi pogoji, potem bi morali dopustiti tudi vožnjo maksi skuterjev z B kategorijo, saj trikolesnik zelo natančno simulira vožnjo dvokolesnega maksi skuterja. V mnogih EU državah so že prišli do takšne ugotovitve. Zakaj želimo biti slovenci vedno pionirji v razmišljanju pri drugod že uveljavljenih stvareh? Predlagam, da se za trikolesnike in maksi skuterje uvede posebna kategorija A, ki bi se osnovala na takšni zasnovi motocikla. Glede na zanemarljivo majhno število nesreč s takšno konstrukcijo motocikla, bi se za to kategorijo vozil zahtevalo manj praktičnih ur in zato ugodnejše opravljanje vozniškega izpita. Tako bi pridobili več zanimanja ne samo za sorazmerno drage trikolesnike, ampak tudi maksi skuterje. Hkrati bi poenotili znanje za upravljanje s tovrstnimi vozili in ne bi prihajalo več do nesmislov, kaj smatramo pod pomenom avtomobila/kombija in kaj trikolesnika/skuterja/motocikla." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8452.txt Tomozuki 8 8452 2017-08-11 9 10569 Nezadostna podpora 2017-07-21 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/8452 odprava napredovanja v plačilne razrede "Moj predlog se nanaša na odpravo napredovanj v plačilne razrede. Ne razumem koristi tega sistema, zato je moje osebno mnenje, da bi plačilni razred moral biti eden za vsako delovno mesto v javni upravi in sicer do take višine, kot ga je možno na določenem delovnem mestu najvišje doseči. Moje osebno mnenje na podlagi opazovanj je, da so mladi še bolj zagnani v delo kot starejši, ki jim po tem sistemu avtomatsko pripada višji plačilni razred na vseh delovnih mestih. Izkušnje so tako in tako potrebne na vsakem delovnem mestu in zaradi tega mislim, da tisti zaposleni v javni upravi, ki določeno delo opravljajo že dalj časa, ga ne opravljajo nič boljše in hitrejše kot mladi, ki se priučijo in so še polni elana, si želijo izzive, si želijo novih znanj, so inovativni in so zavzeti za delo. Če je na primer za določeno delovno mesto možno iz 17 plačilnega razreda z leti priti do 27 plačilnega razreda, zakaj ne bi že v startu bil za to delovno mesto določen 27 plačilni razred. Opazujem tudi, da je veliko nezadovoljstva med delavci glede primerjanja med zaposlenimi v javni upravi, kdo je v višjem plačilnem razredu in zakaj. Pri tem mislim na tiste, ki so na istem delovnem mestu. Pride do razprtij, nezadovoljstva, posledično tudi do slabše opravljenega dela. Skratka ne razumem čemu in komu koristi to, da z leti napreduješ v plačilne razrede in zakaj ne bi bila plača enotna za vsako posamezno delovno mesto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8469.txt afrodita 10 8469 2017-08-09 7 3617 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Veljavna ureditev uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede in ureditev napredovanj v plačne razrede temelji na določbah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15 in 23/17 – ZDOdv: v nadaljevanju: ZSPJS). Podrobneje pa je postopek napredovanja javnih uslužbencev v plačne razrede urejen v Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09, v nadaljevanju: Uredba). Z obstoječo ureditvijo, ki določa možnost napredovanja za deset plačnih razredov na delovnem mestu oziroma za pet plačnih razredov v posameznem nazivu, če javni uslužbenec zaseda delovno mesto, kjer je mogoče tudi napredovanje v višji naziv (16. člen ZSPJS), se želi stimulirati javnega uslužbenca. Pogoj za napredovanje v plačni razred je torej delovna uspešnost v napredovalnem obdobju, ki se ocenjuje glede na rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela, zanesljivost pri opravljanju dela, kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela (prvi odstavek 17. člena ZSPJS, Priloga III Uredbe). Samo ocenjevanje javnih uslužbencev pa se izvaja tudi zaradi spremljanja njihovega dela, predvsem z namenom preverjanja doseganja zastavljenih ciljev, kar pripomore k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delu. Se je pa ob analiziranju izvajanja ocenjevanja delovne uspešnosti kot ena od anomalij plačnega sistema izkazal obstoječi način ocenjevanja v povezavi z veljavno ureditvijo napredovanja, predvsem pa distribucija ocen, ki kaže, da je preko 90% vseh zaposlenih v javnem sektorju ocenjenih z nadpovprečno oceno (odlično), kar povzroča avtomatično napredovanje v višje plačne razrede, kar pa ni bil namen samega instituta napredovanja. Na ministrstvu se zavedamo, da je veljavni sistem napredovanja in nagrajevanja v javnem sektorju potrebno izboljšati, zato je že pripravljen predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki vsebuje elemente za nujno potrebno večjo povezanost rezultatov dela z višino plače javnih uslužbencev ter dvig učinkovitosti javnega sektorja. Sedanja ureditev plačnega sistema po našem mnenju ne daje zadostnih podlag za aktivno upravljanje s človeškimi viri, saj ne omogoča zadostnega stimuliranja najboljših kadrov in med drugim otežuje zaposlovanje visoko usposobljenih in motiviranih kadrov. Upoštevaje izkušnje pri uporabi zakona v praksi in težave pri njegovem izvajanju ter sodobnih načinov upravljanja s človeškimi viri, je priprava zakonskih določb temeljila na naslednjih izhodiščih: Vzpostaviti fleksibilen in stimulativen plačni sistem, Omogočiti več motivacijskih elementov za nujno potrebno učinkovitejše upravljanje z zaposlenimi v javnem sektorju, V večjem obsegu kot do sedaj višino plače javnega uslužbenca povezati z rezultati dela. Predlagane zakonske rešitve, ki jih je pripravilo Ministrstvo za javno upravo, pa so še predmet usklajevanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja." 2017-09-26 2017-07-19 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8469 Zakon o samovozečih vozilih Podjetja, kot so Tesla, Nissan, Volvo, Ford, GM, BMW, Audi, kot tudi tehnološka podjetja Google, Uber, Apple, Bosch, Baidu, FiveAI, nuTonomy in ostali, že imajo na cestah svoja samovozeča vozila. V naslednjem letu ali dveh bodo na ceste prišle flote novodobnih samovozečih vozil. Predlagam, da se še pred tem uredi področje samovozečih vozil. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8474.txt lesko 8474 0 678 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8322 2017-07-20 https://predlagam.vladi.si/predlog/8474 Postopno uvajanje 30 urnega delovnika v roku 10 let "Predlagam, da se v roku 10 let uvede 30 urni delavnik. Cas je ze, da se zacne resno razmislja o postopnem skrajsanjem delovnega casa, kar ze vec let mnogi opozarjamo in zahtevamo od vlad celega sveta, zato prosim, da cimvec podpre moj predlog in ga deli dalje, ter objavlja v ostalih medijih, da se zacne o temu resno razmisljati. Predlagam naprec da cimprej in sicer ze od leta 2018, preidemo postopno na krajsi delovni cas in sicer vsako leto skrajsamo delovnik za 1 uro, kar pomeni, da bomo z novim letom lahko delali le 39 ur na teden in sicer tako, da bomo prvo leto vsak petek delali po 7 ur namesto 8. Naslednje leto preidemo na 38 ur na teden, kar pomeni, da v cetrtek in petek se dela po 7 ur in tako postopoma v roku 5 let preidemo na 35 ur na teden in vsak dan se dela samo se po 7 ur. V naslednji 5 letih nato ponovimo postopek in sicer, da vsak petek se dela po 6 ur namesto 7 in tako naprej, dokler ne preidemo na 30 ur na teden delavnik in vsak dan delamo samo se po 6 ur. Nujno moram opomniti, da malica se steje v delovni cas in tako mora ostati, tako, da si nebi slucajno delodajalec privoscil reci, da ime nekdo 1 uro prosto za malico, ker to po novem bo absolutno PREPOVEDANO, ker malica se steje v delovni cas in malica mora ostati minimalno 30 minut, po zelji pa lahko tudi 6 ur, toda v temu primeru bomo imeli placano polno placo in bomo hodili samo na malico in domov. Za ostale poklice, kjer se dela vec izmen in je gibljiv urnik, pa se uvede prav tako postopno krajsanje delovnih ur z poudarkom, da je prepovedano delati nadure v prevelikem obsegu in seveda, nadure morajo biti ustrezno placane, delovna ura, pa se mora vsako leto povisati toliko, da se kompenzira razliko do prvotne place, saj manj kot minimalne place se ne sme izplacati, oziroma placa ostane nespremenjene, klub krajsemu delovnem casu, nadure pa morajo biti dodatno placane" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8483.txt Anti NWO 10 8483 2017-08-21 36 5300 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Delovni čas je eden izmed bistvenih institutov delovnega prava, pomemben tako z vidika interesov delodajalcev kot tudi z vidika interesov zaposlenih. Z vidika interesov delodajalcev se delovni čas in njegovo razporejanje obravnavata kot ekonomska kategorija, saj zakonski okviri urejanja tega instituta oziroma dopuščene fleksibilnosti določajo možnost organiziranja delovnega procesa ustrezno poslovnih zahtevam, zmožnostim tehnologije ali zahtevam po zagotavljanju storitev. Z vidika zaposlenih je pomemben predvsem varstveni vidik urejanja tega instituta, saj predpisani okviri omejevanja dolžine delovnega časa, zagotavljanja odmorov, počitka in dopuščene fleksibilnosti razporejanja delovnega časa varujejo zdravje in psihofizične sposobnosti zaposlenih. Pomembna elementa pri pravnem urejanju delovnega časa sta tako dolžina delovnega časa, kot njegova razporeditev oziroma oblike delovnega časa. Pri opredeljevanju dolžine delovnega časa, še bolj pa pri urejanju razporeditve delovnega časa, je zakonodajalec razpet med vse bolj poudarjeno zahtevo delodajalcev po fleksibilnejši organizaciji delovnega časa na eni ter zahtevo po varovanju delovnopravnega položaja delavcev in potrebo po usklajevanju njihovega poklicnega in družinskega življenja na drugi strani. Zaradi njegove velike pomembnosti je delovni čas predmet ureditve tako Mednarodne organizacije dela (MOD), Sveta Evrope kot Evropske skupnosti (ES). V slovenski delovni zakonodaji so upoštevane Konvencije MOD, ki se nanašajo na dnevni, tedenski in letni delovni čas, na razporeditev delovnega časa, krajši delovni čas in nočno delo, na dnevni in tedenski počitek ter na varstvo posebnih kategorij delavcev. Zakonska ureditev delovnega časa upošteva tudi zahteve, ki izhajajo iz Evropske socialne listine (spremenjene; MESL) ter vse ustrezne direktive ES: Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu, Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo in posebno pomembno Direktivo 2008/33 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljevanju: Direktiva). Direktiva določa minimalne zahteve v zvezi z varnostjo in zdravjem, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji delovnega časa. Državam članicam nalaga sprejem ukrepov, s katerimi se izpolnijo minimalne zahteve glede varnosti in zdravja pri organizaciji delovnega časa v zvezi s trajanjem dnevnega počitka, odmorov, tedenskega počitka, najdaljšega delovnega časa, letnega dopusta ter vidiki nočnega, izmenskega dela in vzorcev dela. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 odl. US, v nadaljevanju ZDR-1) v 143. členu določa in omejuje delovni čas. Določena je možnost, da se v splošnem zakonskem okviru med 36 in 40 ur na teden s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo določi polni delovni čas v posamezni dejavnosti ali pri posameznem delodajalcu. S tem je določena tudi spodnja meja delovnega časa, ki se šteje kot polni delovni čas in ki predstavlja merilo za določitev pravic in obveznosti delavca. To torej pomeni, da lahko socialni partnerji na ravni panoge ali pri delodajalcu določijo dolžino polnega delovnega časa (v zakonsko določenem časovnem okviru). ZDR-1 dopušča tudi, da se z zakonom ali drugim predpisom v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi za delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, polni delovni čas, ki traja tudi manj kot 36 ur na teden. Iz navedenega člena izhajajoča ureditev polnega delovnega časa je v skladu z Direktivo in MESL. Direktiva določa, da mora biti polni delovni čas omejen z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo, povprečen delovni čas v posameznem sedemdnevnem obdobju, vključno z nadurami, pa ne sme presegati 48 ur. Določba, po kateri se lahko z zakonom ali kolektivno pogodbo določi krajši polni delovni čas od 40 ur tedensko, vendar ne manj kot 36 ur tedensko, pa upošteva MESL, ki zavezuje države članice, da določijo razumno trajanje dnevnega in tedenskega delovnega časa, pri čemer naj bi se delovni teden postopno skrajševal do ravni, ki jo dopuščajo povečanje storilnosti in drugi pomembni dejavniki. Tudi zakonska možnost skrajšanja delovnega časa pod 36 ur tedensko na posebno nevarnih delovnih mestih pomeni konkretizacijo obveznosti, ki izhaja iz MESL – če tveganj, značilnih za nezdrave ali nevarne poklice, ni mogoče odpraviti ali dovolj zmanjšati, je treba delavcem, ki opravljajo tak poklic, skrajšati delovni čas (ali zagotoviti dodatni plačani dopust). Ugotovimo lahko, da bi uveljavitev predloga za postopen prehod na 30 urni tedenski delovnik kot polni čas terjala obsežnejše zakonodajne spremembe. Treba je upoštevati, da določitev polnega delovnega časa v trajanju 30 ur tedensko za delavce predstavlja merilo za odmerjanje 100% pravic, ki gredo delavcem, ki delajo polni delovni čas (minimalna plača, pravice iz naslova obveznih zavarovanj itd.), kar bi vplivalo na višje stroške dela. Sprememba ureditve, v kolikor bi se za to izkazal interes in bi to potrdila tudi široka razprava s socialnimi partnerji, pa bi morala biti utemeljena tudi na rezultatih preučitve učinkov na produktivnost, BDP, davčne sisteme in sisteme socialne varnosti." 2017-10-10 2017-07-31 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/8483 Kdo je ta? "Predlagam vladi, da javno objavi: 1. Kdo je avtor spodnjega predpisa. Poimensko. 2. Kdo ga je podprl. Poimensko. 3. Kdo sprejel. Poimensko. Nekoc je namrec vlada sprejela sledece: ""Prva tocka 7. clena ZLDUVCP doloca, da se oprostitev dajatve [za uporabo cest] lahko uveljavi za osebna vozila z motorjem delovne prostornine bencinskega motorja do vkljucno 1800 ccm in dizelskega motorja do vkljucno 1900 ccm, osebna vozila z avtomatskim menjalnikom z delovno prostornino bencinskega motorja do vkljucno 2000 ccm in dizelskega motorja do vkljucno 2200 ccm, ter za osebna vozila..."" 4. Hkrati naj mi vlada prosim razlozi, kaksna je bila argumentacija pri sprejemanju tega predpisa; se pravi, kaksna je zveza med prostornino motorja, vrsto gorive ter tipom menjalnika ter dejstvom, da je otrok invalid ali dusevno zaostal. 5. Na koncu me zanima, kako misli sankcionirat avtorje te zalitve. Ne zanima pa me morebitni odgovor, da bodo ta predpis spremenili. Odgovor naj bo prosim podan po tockah, kot je navedeno zgoraj. Hvala." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8498.txt mrtn 8498 0 1340 Neustrezen ni predloga sistemske rešitve 2017-08-10 https://predlagam.vladi.si/predlog/8498 Omejitev prehitevanja tovornih vozil v jutranjih in popoldanskih konicah Predlagam da se omeji oz. prepove prehitevanje tovornih vozil v jutranjih in popoldanskih konicah tovornim vozilom, saj ne samo da ogrožajo promet, ko izsilijo voznike, da ti verižno zavirajo iz 130 km/h na 100 km/h, se zaradi velike jutranje in popoldanske frekvence vozil ustvarjajo tudi zastoji, nagla zaviranja in s tem zmanjšuje varnost v cestnem prometu. V veliki večini gre za tuje voznike s tranzitnim tovorom ki omejujejo kvaliteto vožnje slovenskim voznikom, kateri jim to infrastrukturo omogočajo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8538.txt Cojz 8538 0 981 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8405 2017-08-25 https://predlagam.vladi.si/predlog/8538 DFS - Izjema za male davčne zavezance "Predlagam vladi, da uvede oprostitev plačevanja Davka na Finančne Storitve za zavezance, ki ustvarijo manj kot 50.000 eur letnega prometa! Slovenija je leta 2012 vpeljala Zakon o davku na finančne storitve ZDFS, ki ga z navdušenjem plačujemo že peto leto. Da bi se nadomestilo zmanjšanje prihodkov proračuna RS zaradi prenehanja davka na bilančno vsoto bank s koncem leta 2014, je vlada davčno stopnjo 2015 še dvignila s 6,5 na 8,5%. Mogoče tega davka ni težko plačevati bankam in leasingom, nam - malim zavarovalnim zastopnikom pa ni majhen strošek. DFS moramo namreč vsak mesec obračunati v višini 8,5 % bruto poslovnih prihodkov ter nakazati v ""skupno dobro"". Stroška tega davka ne moremo z ničimer pobotati (npr. z DDV, trošarinami...), tako da za vse poslovne odhodke, ki jih imamo, plačujemo tudi DDV popolnoma v svoje breme, tako kot DFS. ZDDV-1 ima v svojem 94. členu določeno posebno ureditev za male davčne zavezance - tisti, ki letno ne presežejo 50.000 EUR letnega prometa, so oproščeni obračunavanja davka. OPROŠČENI!!! Da podobna ureditev ne obstaja tudi v ZDFS, se mi zdi nepravično in neustavno... Ker nič ne kaže, da bo RS ukinila DFS, predlagam vladi, da spremeni ZDFS na način, da davčnim zavezancem omogoči enakopravno obravnavo z zavezanci po ZDDV, to je, da nas - male davčne zavezance ZA DFS, ki letno ustvarimo manj kot 50.000 eur prometa, v celoti oprosti plačevanja DFS!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8568.txt SAMO PERČIČ 6 8568 2017-09-29 6 3230 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Zakonodaja na področju DDV temelji in je usklajena z EU zakonodajo, natančneje z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1, s spremembami). V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14 in 90/15; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) je tako v 94. členu omogočena posebna ureditev za male davčne zavezance, ki jim omogoča oprostitev obračunavanja DDV do praga obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov. Namen te ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške izvajanja DDV zakonodaje na strani davčnega zavezanca kot tudi administrativne stroške davčnega organa. Poleg uporabe posebne ureditve, ki omogoča, da so transakcije malih davčnih zavezancev oproščene plačila DDV, pa ZDDV-1 v 44. členu določa vrsto ""drugih oproščenih dejavnosti"", od katerih se DDV ne obračunava. Gre za oprostitve, določene neodvisno od praga davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1. Glede na naravo teh oprostitev, le-te pomenijo, da davčni zavezanci, ki opravljajo oproščene dejavnosti, od svojih dobav ne obračunavajo davka, hkrati pa tudi nimajo pravice do odbitka vstopnega davka, ki jim ga zaračunajo dobavitelji. V 1. in 4. točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1 so tako določene oprostitve plačila DDV tudi za zavarovalne in finančne transakcije. Čeprav zaradi oprostitve plačila DDV davčni zavezanci, ki opravljajo finančne storitve oziroma zavarovalne storitve, nimajo pravice uveljavljati odbitek DDV-ja v zvezi s stroški, ki jih imajo pri opravljanju teh storitev, pa to vseeno pomeni, da dodana vrednost, ki jo ustvari finančni sektor, ostaja neobdavčena z DDV. Namen Zakona o davku na finančne storitve (Uradni list RS, št. 94/12, 90/14; v nadaljnjem besedilu: ZDFS) je bil tako z davkom na finančne storitve obdavčiti tiste finančne storitve, ki so po ZDDV-1 oproščene DDV ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov, ki so po ZDDV-1 prav tako oproščene DDV, hkrati pa niso obremenjene z davkom na zavarovalne posle. Z uvedbo davka na finančne storitve se je ureditev na področju obdavčevanja finančnih storitev tako približala ureditvi na področju obdavčevanja zavarovalnih poslov, ki so že obremenjeni z 8,5% davkom od prometa zavarovalnih poslov. V ZDFS je zato določena široka davčna osnova, da se zajeme širok krog finančnih storitev, s tem pa je v obdavčitev zajet tudi širok krog zavezancev, kar zagotavlja enakomernejšo in pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena med vsemi ponudniki finančnih storitev, ki delujejo na trgu. Davčno osnovo za DFS predstavlja nadomestilo (provizija), ki jo je davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Pri pripravi ZDFS so se poskušale poiskati rešitve, ki bi bile administrativno čim manj obremenjujoče za finančne institucije, pa tudi za davčni organ. V ZDFS je zato že predvidena administrativna poenostavitev, po kateri se davek ne obračunava od vsake transakcije posebej, ampak se lahko obračuna skupno od skupnega zneska prejetih provizij v koledarskem mesecu. DDV se plačuje od opravljene dobave kateregakoli blaga in storitev, razen tistih, ki so iz obdavčitve izvzeti, in sicer od vrednosti, ki jo posamezni subjekt doda v prodajni verigi, torej v vsaki fazi proizvodno-prodajne verige, pri čemer se v določenem časovnem obdobju DDV obračuna tako, da se od davka, ki ga je davčni zavezanec zaračunal ob prodajah blaga in storitev, odšteje davek, ki ga je plačal ob nabavah blaga in storitev, obveznost pa se prenaša vse do končnega potrošnika, ki v zadnji fazi nosi celotno breme davka. DDV se zaračuna in izkaže na računu. DFS se plačuje in obračunava od opravljenih finančnih storitev. ZDFS ne vsebuje določb o izkazovanju DFS na računu, kot je to določeno z ZDDV-1. DFS tako ni potrebno zaračunati in izkazati na računu, temveč ga davčni zavezanec obračuna in prikaže v svojem knjigovodstvu. Praviloma davčni zavezanec DFS obračuna od vseh provizij, ki jih dobi plačane za opravljene finančne storitve v davčnem obdobju ter obračuna in plača DFS. V primeru določitve posebne ureditve za zavezance, ki opravljajo finančne storitve, in sicer s postavitvijo praga 50.000 evrov letnega prometa, do katerega se DFS ne bi obračunaval, bi ostal del dodane vrednosti, ki jo ustvari finančni sektor, ponovno neobdavčen. Taka rešitev slabi namen in cilj ZDFS, to je zagotoviti enakomernejšo obdavčitev finančnega sektorja v primerjavi z drugimi gospodarskimi sektorji, ki so že zdaj obremenjeni s posrednimi davki. Vpeljava rešitve, ki jo predpisuje DDV zakonodaja v ZDFS ni primerna tudi iz razloga, da gre za zavezance, ki niso v enakem položaju z zavezanci po DDV zakonodaji tako z vidika določanja predmeta obdavčitve kot tudi samega načina obračuna in plačila davka. Nadalje, Ministrstvo za finance pri pripravi ukrepov na davčnem področju sledi cilju z ukrepi krepiti konkurenčnost poslovnega okolja, s čimer se na eni strani vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi strani pa zagotavlja javnofinančno konsolidacijo, da bo postopno doseženo strukturno uravnoteženje javnih financ. Ukrep, ki bi določal oprostitev plačila DFS, ne sledi zagotovitvi učinkovitega davčnega sistema s čim bolj primerno strukturo dajatev in omejeno uporabo davčnih olajšav (potroškov) saj, tudi po ugotovitvah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), davčni potroški zmanjšujejo učinkovitost davčnega sistema, njegovo uspešnost, poštenost in enostavnost. Na podlagi navedenega, predloga ne moremo podpreti." 2017-11-20 2017-09-08 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8568 Najemodajalci naj plačujejo v pokojninsko blagajno! "S prebuditvijo nepremičninskega trga je spet postal aktualen problem neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani najemodajalcev, ki ne opravljajo nobene druge dejavnosti oz. niso zaposleni. Za opravljanje dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem tako ni potrebna nikakršna registracija, prav tako ni potrebno odpreti firme ali s.p.-ja, niti ""popoldanskega"". Gre torej za edino dejavnost (če izvzamemo prostitucijo), ki jo lahko opravlja posameznik in mu zaradi tega ni potrebno prav nič prispevati v pokojninsko blagajno. Po domače povedano - tisti, ki oddaja nepremičnine v najem lahko sam varčuje za svojo pokojnino in mu ni treba nič prispevati za sedanje upokojence. Po znanem izračunu se bo lahko upokojil že pred 50. letom starosti. Vlado pozivam naj naredi eno od predlaganih potez; - naj ukine obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse zaposlene, samozaposlene, kmete in poslovodne osebe ali, - naj spremeni zakonodajo tako, da se bo oddajanje nepremičnin v najem štelo za dejavnost kot vsako drugo in se jo lahko opravlja samo preko firme ali s.p. Seveda Vladi predlagam, da se odloči za drugo možnost. Sicer mi je vlada na predlog s podobno vsebino že dne 2.6.2016 obljubila odgovor, ga do danes ni bilo. Očitno je lobij nepremičninskih mogotcev premočan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8576.txt ahac36 nuncij 8576 0 623 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi.Povezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7452 2017-09-09 https://predlagam.vladi.si/predlog/8576 Najemodajalci naj plačujejo v pokojninsko blagajno! "S prebuditvijo nepremičninskega trga je spet postal aktualen problem neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani najemodajalcev, ki ne opravljajo nobene druge dejavnosti oz. niso zaposleni. Za opravljanje dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem tako ni potrebna nikakršna registracija, prav tako ni potrebno odpreti firme ali s.p.-ja, niti ""popoldanskega"". Gre torej za edino dejavnost (če izvzamemo prostitucijo), ki jo lahko opravlja posameznik in mu zaradi tega ni potrebno prav nič prispevati v pokojninsko blagajno. Po domače povedano - tisti, ki oddaja nepremičnine v najem lahko sam varčuje za svojo pokojnino in mu ni treba nič prispevati za sedanje upokojence. Po znanem izračunu se bo lahko upokojil že pred 50. letom starosti. Vlado pozivam naj naredi eno od predlaganih potez; - naj ukine obvezne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za vse zaposlene, samozaposlene, kmete in poslovodne osebe ali, - naj spremeni zakonodajo tako, da se bo oddajanje nepremičnin v najem štelo za dejavnost kot vsako drugo in se jo lahko opravlja samo preko firme ali s.p. Seveda Vladi predlagam, da se odloči za drugo možnost. Sicer mi je vlada na predlog s podobno vsebino že dne 2.6.2016 obljubila odgovor, ga do danes ni bilo. Očitno je lobij nepremičninskih mogotcev premočan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8579.txt ahac36 nuncij 8579 1 465 Neustrezen podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7452 2017-09-11 https://predlagam.vladi.si/predlog/8579 Zaposlovanje in napotitev na prosto delovno mesto "Predlagam vladi spremembo na podrčju zakona, ki ureja obveznosti delodajalcev in sicer tako, da je delodajalec dolžan povabiti osebo na razgovor, ki jo je zavod napotil na to organizacijo.Iskalci zaposlitve imamo zakonsko obveznost, da se odzovemo na napotnico oz, povabilo iz tega naslova, če se ne odzovemo sledijo sankcije. Delodajalce izkaže potrebo po delavcih z razpisom , oz objavo o prostem delovnem mestu, poleg zahteva še napotitev kandidatov iz evidenc iskalcev zaposlitve zavoda za zaposlovanje, Jaz kot iskalec zaposlitve oddam vlogo na prosto delovno mesto, dobim napotnico za prosto delovno mesto in na koncu me ta isti delodajalec kateri je zahteval napotitev od zavoda ne povabi niti na razgovor. Zavod za zaposlovanje napoti kandidate iz evidence, ki po presoji strokovne osebe ustrezajo razpisnimi pogoji. Prav tako nas na isto delovno mesto ne napotijo 200. Zato smatram, da bi delodajalec moral povabiti na razgovor osebe, ki so napotene od strani Zavoda za zaposlovanje. Niamamo vsi enakih možnosti za zaposlitev na prostem delovnem mesti, če nisem niti povabljna na razgovor, Torej moje pravice so odvisne od presoje nekogar, ki niti sam ne ve kaj bi, Vnaprej določi pogoje in jih potem ne spoštuje. Torej predlagam: delodajalec je dolžan povabiti na razgovor vse osebe, ki jih je zavod napotil na prosto delovno mesto, če že zahteva napotiev oseb iz evidence brezposlenih, LP" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8627.txt Yaella 13 8627 2017-11-03 35 4207 Nezadostna podpora 2017-10-13 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/8627 Čakalna doba za študente pri zdravstvenem zavarovanju Predlagam da se spremeni zakon za obvezno čakalno dobo 3 mesecev pri dodatnem zavarovanju v kolikor se zamudi eno mesečni rok predvsem za tiste, ki se prvič prijavljajo oziroma so ravnokar diplomirali. Predvsem z vidika ravnokar diplomiranih študentov oziroma tistih ki se sploh prvič prijavljajo za dodatno zdravstveno zavarovanje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8680.txt ArcaneWater 9 8680 2017-11-09 7 2100 Nezadostna podpora 2017-10-19 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/8680 Zavijanje v desno pri prižgani rdeči luči Ker je tale predlog iz meni nerazumljivega razloga obtičal že pol leta v mlinih moderatorjev in ni prišel na glasovanje, ga ponovno podajam: Predlagam, da se spremeni Zakon o varnosti v cestnem prometu tako, da bo dovoljeval zavijanje v desno pri prižgani rdeči luči na semaforju povsod tam, kjer to ni s posebnim znakom prepovedano (če je seveda smer prosta). Sprememba zakona je takšno možnost pred približno 1 letom že predvidela povsod tam, kjer bi to znak dovoljeval, vendar še po enem letu takega znaka jaz na naših cestah še nisem videl. V utemeljitvi te spremembe, se je pripravljavec opredelil, da podobna ureditev velja v ZDA, vendar tudi tam velja obratno. Dovoljeno je povsod, kjer ni prepovedano. Ne vidim nobenega razloga, zakaj voznikom ne bi mogli zaupati, da bodo znali presoditi, kdaj je smer prosta, saj to presojajo tudi pri vseh nesemaforiziranih križiščih. S tako ureditvijo bi se precej zvečala prepustnost križišč in zastoji in nepotrebno stanje pred semaforji, kar bi vplivalo tudi na manjše onesnaženje zraka. Bi pa najbrž morali namestiti nekaj tablic s prepovedjo zavijanja desno ob rdeči, recimo pri zavijanju na mestne aleje, kjer bi moral voznik prečkati prehod in kolesarsko stezo, vozila pa po alejah vozijo z višjimi hitrostmi (70km/h). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8682.txt znalček 5 8682 2017-11-09 17 3627 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16 in 54/17) v tretjem odstavku 27. člena določa, da se na cesti lahko za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od treh mesecev in daljše od enega leta, določi prometna ureditev, ki dovoli, omeji ali obveže udeležence cestnega prometa k ravnanju, ki je lahko v nasprotju s prometnimi pravili, določenimi z Zakonom o pravilih cestnega prometa (eksperiment). Eksperimentalna prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo na način, ki omogoča vsem udeležencem cestnega prometa nedvoumno in varno udeležbo v cestnem prometu. Med eksperimentalne prometne ureditve sodi tudi možnost uvedbe varnega zavijanja v desno pri prižgani rdeči luči na semaforju. V času od uveljavitve Zakona o pravilih cestnega prometa vse do danes je bilo Ministrstvu za infrastrukturo podano le ustno poslansko vprašanje o preučitvi možnosti za uvedbo varnega zavijanja v desno pri rdeči luči, medtem ko s strani upravljavca državnih cest oziroma upravljavca občinskih cest ni bila posredovana nobena pobuda za vzpostavitev eksperimentalne prometne ureditve zavijanja v desno pri prižgani rdeči luči. Prav tako v okviru delovnih skupin za pripravo podzakonskih predpisov s področja prometne signalizacije in opreme na cesti ter pogojev za izvedbo in vsebino elaborata eksperimentalne prometne ureditve, zaradi negativnega vpliva na varnost cestnega prometa, ni bilo doseženo soglasje o predlagani novi prometni signalizaciji, ki bi označevala eksperimentalno prometno ureditev." 2017-12-29 2017-10-19 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/8682 Delo pooblaščencev Vladi predlagam, da uvede spletni portal in možnost uporabnika, da si izbere pooblaščenca iz kjerkoli, ter se dela preko portala. Kajti prineseš mu dokumentacijo, izdelaš vloge, se pravočasno odzivaš, tratiš neupravičeno čas, pa je odvisno od povezav kaj bo. Potreben je portal, kjer tisti, ki ga najame, lahko dokaže nepošteno delo oz se dela sploh pod gesli in tako le strokovno. Kjer se tudi posname povedano. Ali pa naj imajo le formalno vlogo. Zaračunajo ogromno, rezultati dela so prenizki, ne dela se strokovno in ne pošteno. Vsi dolgi postopki, dokazi brez kake vsebinske vrednosti, ki se jih samo take upošteva, uničujejo rast in družbo, na račun hitrih, neupravičenih obogatitev in krivičnih sodb, kot prizadetosti nedolžnih državljanov, potomcev, širše družbe in neomogočitvi razvoja na delovnih področjih. Prav tako je potrebna sleditev dela in načina dela. Čas je za napredne rešitve krepkih anomalij. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8707.txt Irena Gasperlin 0 8707 2017-11-23 4 1182 Nezadostna podpora 2017-11-02 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/8707 Delo na domu "Predlagam, da se poišče načine, kako se bo spodbujalo podjetja, da svojim zaposlenim na delovnih mestih, kjer je to mogoče, in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogočijo delo na domu. Prav tako naj se tudi zaposlenim v javni upravi na delovnih mestih, ki to dopuščajo in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogoči delo na domu. S tem si bodo podjetja in država znižala stroške (plačilo stroškov prevoza na delo), lahko si zmanjšajo stroške poslovnih prostorov. Poleg tega bi delo na domu zmanjšalo gnečo v prometu in izpuste ogljika v ozračje s strani prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8751.txt jaka13 8751 0 341 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7178/null/answers 2017-11-09 https://predlagam.vladi.si/predlog/8751 Davek na nepremičnine "Predlagam da se NE obdavči tistih, ki imajo za svojo nepremičnino hipotekarni kredit. Kajti ti so tako ali tako obremenjeni z kreditom. Menim da ne rabijo še dodatnega bremena. Pa tudi 100% lastniki nepremičnine niso. Tako da je takšna obdavčitev, nečeša, česar nisi lastnik vprašljiva. Ko hipoteka poteče se naj začne plačevati davek. Tako ali tako ste ukinili olajšavo iz naslova nakupa ali renoviranja nepremičnin." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/876.txt komet 68 13 876 2010-07-27 17 5256 Nezadostna podpora 2010-06-25 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/876 zmanjšanje dajatve za uporabo cest, osebna vozila Predlagam zmanjšanje dajatve za uporabo cest na prejšnjo vsoto, ki je veljala do 2013. V najvišjem razredu, za motorje s prostornino večjo od 4000 ccm se je leta 2013 povečala iz 194 na 565 evrov. Ker je gospodarsko stanje v državi zelo dobro, ni več potrebe po odiranju voznikov starih vozil z veliko prostornino motorja. S tem povečanjem proračun ni veliko pridobil, tako tudi izgubil ne bo veliko. Sicer je pa ta dajatev že v osnovi krivična, ker izenačuje vozila ki prevozijo 1000 km (upokojenec, 2.avto) ali pa 50 000 km letno. Najbolj pravičen je davek na gorivo, več prevoziš - več goriva porabiš - več plačaš davka. Obstoječa nenormalno visoka dajatev tudi onemogoča prodajo starih vozil z velikim motorjem po realni ceni. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8771.txt kala 8771 0 685 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8772 2017-11-13 https://predlagam.vladi.si/predlog/8771 ukinitev dajatve za uporabo cest za motorna vozila Predlagam ukinitev dajatve za uporabo cest, ker je nepravična, ker enači vozila ki prevozijo letno 1000 km (upokojenec, 2.avto) z vozili ki prevozijo letno 50 000 km. Ukinitev bi tudi zmanjšala birokracijo. Najbolj pravičen je davek na gorivo, več prevoziš (bolj uporabljaš ceste) - več goriva porabiš - več plačaš davka. Težji avto (bolj uničuje ceste) - več goriva porabi - več plača davka. Davek na goriva je že sedaj cca 60% cene goriva. Izračun za povprečni avto z porabo 8 l/100km in 12000 prevoženimi km letno. 8 x 120 = 960 litrov goriva x 1,26 evra/liter = 1210 evrov letno x 60% = 725 evrov davka letno Dajatev za uporabo cest (neka povprečna) od 1351 - 1800 ccm je 96 evrov. Ukinitev te dajatve (davka) bo obdavčevanje vozil naredilo bolj pravično, plačaš kolikor uporabljaš. Postopek registracije se tudi s tem poenostavi. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8772.txt kala 9 8772 2017-12-05 8 1673 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o dajatvah za motorna vozila ureja obveznost plačevanja letne dajatve za uporabo v Republiki Sloveniji registriranih motornih in priklopnih vozil v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: letna dajatev), način določitve višine letne dajatve, oprostitve plačila, vračilo sorazmernega deleža, nadzor nad plačevanjem ter postopki v zvezi z obveznostjo plačevanja letne dajatve. Republika Slovenija  je pri uvedbi letne dajatve sledila tovrstnim ureditvam plačevanja dajatve oziroma davka v ostalih državah članicah EU. Poleg tega  je potrebno pri tem upoštevati še obvezo, da je bilo potrebno v slovenski pravni red vpeljati tudi Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. julija 1999, str. 42), kot je bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 157 z dne 9. junija 2006, str. 8), v delu, ki se nanaša na področje obdavčitve vozil. V državah članicah se za vozila plačujejo naslednje dajatve za: pridobitev oziroma nakup vozila – VAT, »sales tax« – kar je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o davku na motorna vozila in Zakonom o davku na dodano vrednost; lastništvo vozila je v večini ostalih državah urejeno kot letni davek na lastništvo vozila in to ne glede na to, ali je vozilo registrirano ali ne. V republiki Sloveniji imamo ta davek kot dajatev vpeljano z Zakonom o dajatvah na motorna vozila, z razliko, da je ta dajatev pri nas vezana na uporabnika in ne na lastnika vozila, kot je v večini preostalih držav članic in da se dajatev plačuje samo za registrirana vozila in ne za celotno življenjsko dobo vozila; registracija vozila, zavarovanje in podobno. Na osnovi navedenega menimo, da bi ukinitev letne dajatve znatno odstopala od ureditve plačil potrebnih dajatev v državah članicah in zato predlog državljana o ukinitvi letne dajatve ni sprejemljiv." 2019-12-16 2017-11-14 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8772 Zakon o soupravljanju delavcev in obvezni delitvi dobička "Vladi predlagam, da oblikuje zakon, s katerim bo družba država, ki je po 3. členu Ustave RS v enaki in neprenosljivi lasti vseh državljanov, za upravljanje svoje tihe naložbe v vsakem podjetju, na osnovi katere pobira lastniško dividendo v obliki davka na dobiček, pooblastila delavce vsakega konkretnega podjetja. Delež države upravljajo delavci po demokratičnem načelu en delavec - en glas, ne glede na to, kakšno pogodbo o zaposlitvi imajo, kakšno delo opravljajo in kakšno konkretno plačo prejemajo, za to pa dobivajo mesečno nagrado v višini 20% izračunanega davka na dobiček v konkretnem podjetju, vsi v enakih zneskih. Če in dokler posluje podjetje z izgubo, te nagrade ni. Skupna letna nagrada za soupravljanje na delavca ne sme presegati povprećne neto plače v državi, nagrada pa ni obdavčena, niti se od nje ne odvajajo prispevki, knjiži se pa v breme davka na dobiček kot davčna olajšava. Delež države, s katerim upravljajo delavci, predstavlja v organih upravljanja vsake kapitalske družbe enak odstotek, kot znaša v državi odstotek davka na dobiček, Obrazložitev : ta stalna naložba dela davka na dobiček bo predstavljala za državo najboljšo naložbo v motivacijo zaposlenih delavcev in lastnikov podjetij, saj bodo dobili oboji skupni motiv za čim boljše gospodarjenje vsakega podjetja, tudi tistega, ki je v večinski lasti države." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/878.txt sstane 3 878 2010-07-27 4 3569 Čaka odziv 2010-08-26 2010-06-26 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/878 Sive plombe ven, bele not - brezplačna zamenjava brez doplačila "Sive plombe ven, bele not in to povsem brezplačno, če imaš urejeno zdravstveno zavarovanje osnovno in dopolnilno brez doplačila. Dokazano je, da sive plombe škodujejo zdravju, bele manj." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8804.txt verso verso 10 8804 2017-12-15 34 5266 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Skladno z Uredbo (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 5. 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 naj bi države članice EU postopno opustile uporabo zobnega amalgama. ZZZS v zvezi z omenjeno Uredbo (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta že pripravlja ustrezno spremembo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanaša na otroke, nosečnice in doječe matere. V tem delu stopi Uredba v veljavo 1. 7. 2018. Novelo Pravil bo Upravni odbor ZZZS predvidoma obravnaval januarja 2018, nato bo sledila javna razprava. Kar zadeva ostale ukrepe za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama, ki morajo biti pripravljeni skladno z Uredbo (EU) 2017/852, pa bo pri oblikovanju potrebno upoštevati razvoj in strokovno mnenje stomatološke stroke ob hkratnem upoštevanju finančnih zmožnosti v kontekstu zobozdravstvenega varstva. V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«" 2018-01-12 2017-11-24 54 https://predlagam.vladi.si/predlog/8804 Omejitev tovornega prometa na AC in HC Vladi predlagam, da omeji količino tovornega prometa na AC in HC. Že danes je situacija nevzdržna, saj vsaka najmanjša motnja na omrežju povzroči več kilometrske zastoje, ki trajajo več ur. Namesto, da bi Vlada ukrepala, pa se celo hvali, kako bo promet tovornih vozil le še rasel in nam to prodaja kot dokaz velike gospodarske rasti. Resnica je seveda drugačna. Povečan tovorni promet ni posledica gospodarske rasti v državi, ampak posledica dejstva, da smo postali koridor za ves umazan tranzitni promet med vzhodnoevropskimi državami in zahodno Evropo. Torej smo sprejeli vlogo, ki se je sosednje razvite države (npr. Avstrija) otepajo. Od tega tranzita nimamo popolnoma nič (razen tega, da si od pobranih cestnin na DARS-u izplačujejo visok plače) in ne ustvarjamo nobene dodane vrednosti, saj je strošek cestnine edini denar, ki ga vzhodnoevropski prevozniki pri nas pustijo. Vladi zato predlagam, da začne uvajati naslednje ukrepe za zmanjšanje tranzitnega tovornega prometa: - zaračunavanje visokih parkirnin na počivališčih - omejitev skupnega števila tovornih vozil na posameznih odsekih - prepoved vožnje tovornih vozil v nočnem času - omejitev hitrosti na 70 km/h Vsi ti ukrepi so skladni z evropsko zakonodajo, tako da naj se Vlada v odgovoru ne sklicuje na direktive iz Bruslja... http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8823.txt ahac36 nuncij 8 8823 2017-12-25 10 1997 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Prvi predlog se nanaša na področje parkirnin na počivališčih. V zvezi s tem navajamo, da je Ministrstvo za infrastrukturo zadolženo zlasti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest za tovorna vozila. V zvezi z varovanimi parkirišči so aktivnosti usmerjene zgolj v podporo pri umeščanju v prostor in proučitvi možnosti njihove neposredne navezave na avtocestno omrežje. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) pripravlja projektno nalogo za izdelavo študije, ki naj bi pokazala, koliko varovanih parkirišč potrebujemo v Sloveniji in kje so ta parkirišča potrebna. Izsledki študije naj bi bili znani predvidoma v prvi polovici leta 2020. Na podlagi omenjene študije bodo sprejete odločitve o nadaljnji politiki na področju počivališča na AC/HC. Zaradi navedenega ni možno sprejeti predloga glede zaračunavanja parkirnin na počivališčih, saj je to stvar politike DARS d.d.. Za preostale predloge (omejitve skupnega števila tovornih vozil na posameznih odsekih, prepoved vožnje tovornih vozil v nočnem času in omejitve hitrosti na AC/HC) pa podajamo naslednje pojasnilo. Tranzitnega prometa tovornih vozil ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu. Iz teh predpisov izhaja, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Republika Slovenija pa lahko na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z drugimi državami (sistem dovolilnic) omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike teh držav promet ni neposredno liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic. Na ta način se lahko deloma omejuje tranzitni promet tovornih vozil preko Republike Slovenije. V nadaljevanju navajamo, da so bile avtoceste zgrajene ravno za prevzem prometa (predvsem tovornega). Omejitve so mogoče z okoljskega vidika, kot je primer severne ljubljanske obvoznice v Ljubljani, kjer je že od leta 2017 promet tovornih vozil  prepovedan ponoči med 22. in 6. uro, čez dan pa je vožnja s tovornjaki tam dovoljena. Za vse težke tovornjake velja že po trenutni ureditvi na nekaterih odsekih  prepoved prehitevanja. Na posameznih odsekih je tako uvedena prepoved prehitevanja za vsa tovorna vozila težja od 7,5t, in sicer prepoved predpisuje prometni znak in velja v jutranji in popoldanski konici (6.00-9.00 in 14.00-17.00). Zastoji na najbolj obremenjenih delih državnega cestnega omrežja so posledica stalne rasti prometnih obremenitev, ki jih beležimo v zadnjih letih. Začasen upad prometa, kot posledica  gospodarske krize, je zastoje le delno zmanjšal. Po letu 2015 smo priča intenzivnemu povečevanju prometnih obremenitev. Povprečno se dnevno vozi po avtocestah na najbolj izpostavljenih odsekih med 12.000 in 15.000 težkih tovornih vozil (v prometnih konicah tudi 18.000). Rast tovornega prometa v zadnjih treh letih je v povprečju 4-5% letno in se ne zmanjšuje. Skupne prometne obremenitve na posameznih avtocestnih odsekih so posledica tako mednarodnih prometnih tokov, kakor tudi prometa med večjimi središči v Sloveniji. V okviru domačega prometa je velik delež prometnih obremenitev posledica dnevnih migracij prebivalcev, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Stanje na avtocestah stalno spremlja  DARS d.d., kot upravljavec avtocestnega omrežja, in o tem v realnem času poroča voznikom preko Prometno informacijskega centra in aplikacije DARS PROMET +. Voznikom priporoča, da potovanja prilagodijo in se izognejo konicam. Prav tako DARS d.d. postavlja dodatne spremenljive znake, s katerimi bo znižal hitrost na posameznih najbolj obremenjenih odsekih. Opažamo namreč, da zastoji nastajajo ravno zaradi neprilagojene hitrosti in neprimerne varnostne razdalje vozil, ki ne prilagajajo vožnje stanju na cesti. Ni pa smiselna generalna omejitev hitrosti za tovorna vozila na avtocestah, ker bi le-to še bolj upočasnilo prometni tok. Splošna prepoved vožnje tovornih vozil v nočnem času bi povzročila še več tovornega prometa podnevi, ko so avtoceste predvsem na določenih mestih in v koničnih urah že tako bistveno preobremenjene. Iz zgoraj navedenega izhaja, da predloga ni možno realizirati v smislu, kot je predlagan, zato ga ne podpiramo." 2019-12-16 2017-12-04 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8823 oddaja turističnih sob, 2 "Ponovno podajam predlog, naj se oddajo sob za kratek čas-2 meseca (juli in avgust) poenostavi. V odgovoru državnega organa so navedeni že obstoječi zakoni, ki ne odgovarjajo na moja postavljena vprašanja in problematiko. -Po obstoječem zakonu je predvidena oddaja socialnih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno dejavnost. Ta se ne sklada z realnostjo. Veliko sobodajalcev, ki oddaja sobe 2 meseca v letu, poleg redne službe, te prispevke oddajajo že tam. Naj jih plačujejo 2x? Tukaj je neskladje in ga je treba urediti, in zakon popraviti. -Po obstoječem zakonu je predvideno, da mora imeti sobodajalec tudi računovodstvo ali računovodski servis. Za tiste, ki oddajajo 2 meseca na leto in so izven Ljubljane, ter zaslužijo cca 500,00 evra na mesec je to prevelik strošek, in si ga je nemogoče privoščiti. Poleg plačila davkov, pistojbin, računovodskih servisov, položnic elektrike-vode,..jim ne ostane nič. Torej je to treba v obstoječem zakonu spremeniti in popraviti. -Pri obstoječem zakonu, ki zahteva nešteto obveznosti, pogojev in papirjev, je za 2 mesečno oddajo sob absolutno preveč in se ne splačajo. Saj mine mesec dni, preden se vse to uredi in nato se samo 2 meseca obratuje (juli, avgust), ter nato ukine dejavnost. Naslednje leto, če se hočemo držati zakona, pa spet ponovno ponoviti celotni proces. Menim, da so takšni pogoji in zahteve zelo absurdne in nesmiselne. Naj se zakon spremeni in dopolni, da se kratko oddajanje sob-za 2meseca,. obravnava kot klasičo oddajo nepremičnin v najem, ter naj se davek plačuje 1x letno. -Dejavost se pred registracijo ne sme oglaševati. Torej je sobodajalec prvi mesec brez strank in brez dobička. Prispevke pa mora vseeno plačati. -V tem letu je bil turistični obisk v Sloveniji zelo visok. Zahvala gre tudi privatnim sobodajalcem (Airbnb). Od teh turistov so imeli dobiček tudi Dars-vinjete, turistične dejavnosti-muzeji, znamenitosti.., trgovine in restavracije, bencinski servisi, prevozniki-rent a car, avtobusi,... Torej imajo zaradi več nočitev, koristi tudi druge panoge in gospodarstvo. Tako tudi Slovenija cveti in se razvija naprej. Torej naj država poskrbi, da se bo v tem smislu razvijala naprej in naj s svojo zakonodajo, ki bo dostopnejša malim sobodajalcem, omogoči čim več takšnih nočitvenih dejavnosti. ... Ponovno predlagam, da se obstoječi zakon spremeni in dopolni. Za kratko oddajo sob-2 meseca letno, naj se ukine plačilo socialnih prispevkov. Naj se takšno oddajo obravnava kot klasični najem nepremičnin in naj se davek oddvaja samo 1x letno. Tako bi imeli korist vsi. Država, turisti, lokalna skupnost in sobodajalci. hvala" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8836.txt ds1 6 8836 2018-01-01 1 2184 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Vlada Republike Slovenije je na 72. dopisni seji dne 23.9.2015 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (v nadaljnjem besedilu: medresorska delovna skupina). Medresorska delovna skupina je v prvi vrsti iskala rešitve v smeri posodobitve predpisov in zahtev za tiste sobodajalce, ki oddajajo en del svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa oddajajo nepremičnino na naslovu, na katerem imajo sicer stalno prebivališče (kar na splošno ustreza definiciji delitvene ekonomije), nadalje v smeri posodobitve predpisov, ki se nanašajo na plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, kakor tudi v smeri spremembe višine zahtevanega odstotka soglasja v večstanovanjskih stavbah in nadalje v okviru osebnega dopolnilnega dela ter tudi možnosti pavšalne obdavčitve oz. pavšalnega pristopa, vendar predlagane rešitve niso bile sprejemljive s strani pristojnih ministrstev. To velja tudi za podano pobudo v delu, ki se nanaša na »dvojno« plačevanje socialnih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, pa tudi izvajanje predpisov s področja finančnega poslovanja, vključno s plačilom davkov. Znotraj medresorska delovna skupina ni bilo moč najti rešitve, ki bi vodile v posodobitev predpisov, razen na resornem področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Prav tako nobeno od ostalih ministrstev, razen MGRT, ki so sodelovali v medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se tiče kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom. Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač pa le usmeritve in predlog glede preučitve zakonodaje in ukrepov na resornih področjih tudi ostalih ministrstev, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin. Medresorska delovna skupina je v tem okviru predlagala preučitev predpisov, ki zadevajo višino zahtevanega soglasja za sobodajalstvo v večstanovanjskih stavbah za sobodajalce - fizične osebe (do 150 dni in ne več kot 15 ležišč) in še posebej v primeru, če ima lastnik ali najemnik v stanovanju prijavljeno stalno prebivališče, vendar ne oddaja več kot 60 dni letno in ne več kot šestim gostom hkrati (če nastanitev pod temi pogoji nudi več sobodajalcev v eni stanovanjski enoti, bi se ugodnosti priznale, če nudijo nastanitev skupaj ne več kot 60 dni letno in ne več kot šestim gostom hkrati) ter pravično ureditev delitve obratovalnih stroškov v primeru oddajanja nepremičnine v turistične namene v večstanovanjskih stavbah (sobodajalstvo). Ob nadaljnjih aktivnostih za morebitno spremembo zakonodaje na tem področju je na MGRT prevladalo stališče, da bi uvedba nove, tretje kategorije sobodajalcev v Zakonu o gostinstvu ne prispevala k rešitvi razmer na tem področju, temveč bi jih le poslabšala v škodo obstoječi drugi kategoriji (sprejemanje gostov do 5 mesecev in ponudba do 15 ležišč). Pričakovati je namreč mogoče, da bi prihajalo do izigravanja zakona v smislu neupravičenega prehajanja sobodajalcev iz sedanje druge kategorije v novo tretjo kategorijo, saj bi bilo v tej zvezi skoraj nemogoče zagotoviti učinkovit nadzor. Vse bolj je tudi prisotno zavedanje, da ponudbe sob ali stanovanj preko spletnih portalov pri nas ni mogoče obravnavati kot delitvene ekonomije, saj gre praviloma za povsem tržno naravnano dejavnost in zato tudi ni mogoče sprejeti pobude, da se ta obravnava kot kratkotrajni stanovanjski najem. Glede na navedeno je MGRT sprejelo odločitev, da ne predlaga spremembe Zakonu o gostinstvu, s katero bi uvedli novo kategorijo sobodajalcev, za katere bi veljali ugodnejši pogoji, kot jih določa veljavni zakon. To hkrati pomeni, da podane pobude ne moremo podpreti. Kar zadeva druge spremembo zakonodaje, povezane z opravljanjem dejavnosti sobodajalstva, vključno s ponudbo preko spletnih portalov, si bomo na MGRT prizadevali, da bi bili pogoji za vse ponudnike stanovanj turistom kolikor mogoče poenostavljeni, s čimer želimo vplivati na zmanjševanje razlogov, da se del te dejavnosti še vedno opravlja na črno. Za dosego tega cilja je že pravno vzpostavljen sistem e-poročanja, ki bo administrativno zelo razbremenil ponudnike. Po novem se bodo podatki poročali samo prek spletnega portala AJPES in ne več ločeno Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in občinam. Poenostavitev načrtujemo tudi v smeri prostovoljne kategorizacije prostorov pri sobodajalcih." 2018-01-22 2017-12-11 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/8836 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča NI potrebno spreminjat "Davek kot je NUSz (Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča) ni potrebno spreminjat, saj se ne spreminja davek, ki je sprejet in je v praksi desetletja in se obnese, morebitini davek na neremičnine pa bi zopet vnesel nemir, postopke, sodišča in upravni organi bi bili zasuti. Ali se res moramo ustreliti v koleno? NUSz naj ostane." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8881.txt verso verso 10 8881 2018-01-11 12 2306 Nezadostna podpora 2017-12-21 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/8881 Povišanje davka na pirotehniko Država bi morala povečati davek na pirotehniko in tako zmanjšati njeno uporabo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8892.txt Edvard Prah 8892 0 821 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6384/null/answers 2017-12-29 https://predlagam.vladi.si/predlog/8892 brezplačna inforamcija o dolžniku "Predlagam: Upnikom naj se brezplačno posreduje informacija o dolžnikih (številko računa pri banki in banko kjer ima račun - od AJPES in ali je zavarovan iz katerega je razvidno ali in kje je zaposlen- Zavod za zdravstveno zavarovanje). Ajpes in Zavod za zdravstveno zavarovanje naj ob izkazu pravnega interesa (pravnomočna in izvršljiva sodba ali sklep o izvršbi) izdata upniku na pisno zahtevo informacijo o dolžniku, kje ima računin na kateri banji in kje je zavarovan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8893.txt verso verso 6 8893 2018-01-24 2 3066 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V zvezi s podanim predlogom vam v nadaljevanju posredujemo pojasnila Ministrstva za finance, predvsem z vidika ureditve pridobivanja podatkov o transakcijskih računih iz registra transakcijskih računih, v skladu z določili Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarj... (v nadaljevanju: ZPlaSSIED), ki bo začel veljati 22. 2. 2018 in bo nadomestil Zakon o plačilnih storitvah in sistemih. ZPlaSSIED v 11. poglavju ureja register transakcijskih računov, ki je enotna informatizirana baza podatkov o transakcijskih računih imetnikov transakcijskih računov. Register transakcijskih računov (RTR) vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). ZPlaSSIED v 194. členu ureja dostop do podatkov iz registra transakcijskih računov in določa, da so podatki v registru transakcijskih računov javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES, razen podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb. Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, na podlagi tretjega odstavka 194. člena ZPlaSSIED, lahko pridobijo: osebe, ki so na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova upravičene predlagati postopek izvršbe ali zavarovanja zoper imetnika transakcijskega računa v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanja, ali z drugim zakonom, ki določa postopek prisilne izvršitve terjatev, sodišča in drugi organi, ki opravljajo dejanja v postopku izvršbe ali drugih postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti, in ponudniki plačilnih storitev iz 1., 7. in 8. točke prvega odstavka 20. člena ZPlaSSIED za namen izvrševanja sklepov o izvršbi. Osebne podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, lahko pridobi tudi imetnik transakcijskega računa, ter druge osebe, za katere to določa poseben zakon (četrti odst. 194. člena ZPlaSSIED). Zahteva za pridobitev podatkov iz registra transakcijskih računov se vloži v pisni (zahteva se pošlje po pošti na katerokoli izpostavo AJPES) ali elektronski (preko spletnega portala AJPES) obliki. Za posredovanje podatkov iz registra transakcijskih računov pa AJPES prosilcu zaračuna stroške v skladu s tarifo, razen če ta ali poseben zakon določa, da je posamezen prosilec upravičen do brezplačne pridobitve podatkov. Odziv Ministrstva za pravosodje V zvezi s predlogom državljana pojasnjujemo, da so po veljavni ureditvi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) navedene podatke in tudi druge podatke o dolžniku in njegovem premoženju upniku dolžni posredovati državni organi, nosilci javnih pooblastil, druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki s takimi podatki razpolagajo. Pogoj za tako posredovanje je upnikova zahteva in izkazan pravni interes. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Navedeni podatki se sicer ne posredujejo brezplačno (4. člen ZIZ). Upnikov položaj v zvezi s pridobivanjem dolžnikovih podatkov olajšuje tudi ureditev, po kateri upnik v primeru, ko predlaga izvršbo na določena dolžnikova sredstva, in sicer na sredstva pri organizacijah za plačilni promet (praviloma gre za račune pri banki), na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah (40. in 41. člen ZIZ). Nazadnje je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju v ... dodana še nova možnost upnika, da lahko tekom izvršilnega postopka od sodišča zahteva, da mu (brezplačno) predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja, ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc. Trenutno je na ta način mogoče pridobiti podatke o izplačevalcih plače in drugih osebnih prejemkov, ter o nazivih organizacij za plačilni promet in številkah denarnih računov pri njih, z zagotovitvijo tehničnih pogojev pa bo mogoče pridobiti tudi druge podatke o dolžnikovem premoženju, ki so določeni v trinajstem odstavku 31. člena ZIZ. Glede na navedeno ocenjujemo, da je predlog državljana že ustrezno umeščen v veljavno zakonsko ureditev." 2018-08-21 2018-01-03 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/8893 Uporaba t.i. ležečih policajev "Predlagam vladi, da iz zakona odstrani uporabo t.i. ležečih policajev kot sredstvo za umirjanje prometa. Utemeljitev; Omenjeno sredstvo povzroča dodatno onesnaževanje okolja, zaradi zaviranja in pospeševanja, pred in po oviri. ( po izkušnjah so redki ležeči policaji narejeni tako, da bi se preko njih peljal v skladu z predpisano hitrostjo - seveda če voznik tudi plača stroške vzdrževanja vozila). Hkrati se mora preko teh ovir na cesti peljati tudi večina ljudi, ki spoštuje cestno prometne predpise. Menim, da imamo v danem času bistveno boljše rešitve za umirjanje prometa, ki sicer v prvem koraku mogoče stanejo nekaj več, so pa ob upoštevanju ekološke bilance seveda cenejše." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8913.txt Jani 40 14 8913 2018-01-31 11 3717 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Umirjanje prometa je sklop gradbeno tehničnih in regulativnih ukrepov s katerimi se v naseljih in drugih občutljivih okoljih zagotavljajo prometne razmere tako da je hitrost vožnje prilagojena administrativnim omejitvam oziroma dejansko dopustnim razmeram. S temi ukrepi se minimalizira možnost nastanka prometnih nesreč in istočasno zmanjša morebitne posledice le teh na minimalno raven. Naprave za umirjanje prometa so različnih izvedb in sicer kot prometni znaki, zvočne zavore, sinusoidne, trapezne in montažne grbine, ploščadi, sredinski in stranski prometni otoki ter krožna križišča. V zadnjem času pa se uveljavljajo tudi aktivne izvedbe, ki s svojim aktivnim delovanjem selekcionirajo kršitelje in s tem pripomorejo k ohranjanju okolja. Namestitev fizične naprave/ovire za umirjanje prometa na vozišče je dopustna le na podlagi predhodnih analiz (podatkov o večjem deležu stalnega neupoštevanja prekoračitev omejitve hitrosti v daljšem časovnem obdobju oz. podatkov o številu prometnih nesreč, itd…). Odločitev za izvedbo ukrepa mora biti strokovno utemeljena, z izbiro vrste ukrepa pa je potrebno zagotoviti da bo dosežen zahtevan učinek. Pri izvajanju ukrepov za umirjanje prometa se izhaja iz želene hitrosti, ki se jo želi doseči z izvedbo ukrepa na nevarnem odseku ceste. Želeno hitrost definira prevozna hitrost naprave ter medsebojni razmik naprav, prevozna hitrost naprave pa je odvisna od geometrije naprave. Naprave in ukrepi za umirjanje prometa se načrtujejo skladno z Odredbe o obvezni uporabi tehnične specifikacije /TSC 03.800:2009/ (Uradni list RS, št. 21/00), ter Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 in 46/17). Z omenjenimi predpisoma so natančno predpisani geometrijski elementi (horizontalni, vertikalni, zaokrožitve) za dimenzioniranje posamezne naprave za določeno prevozno hitrost in izhajajo iz mednarodnih strokovnih ugotovitev. Aktualna formalna regulativa področja umirjanja prometa v naseljih je ustrezna in primerljiva evropskemu prostoru, zato ne obstajajo argumentirani razlogi za spreminjanje ali ukinjanje zakonskih rešitev, ki urejajo » naprave in ukrepe za umirjanje prometa«." 2018-03-06 2018-01-10 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/8913 V javni upravi naj se za 5% zmanjšajo le neto plače "Varčevanje v javni upravi Nadomestilo za malico kot nekakšen simbol delavskih pravic ostane v celoti - nedotaknjeno. (Jesti in piti pomeni živeti.) Neto plače vseh zaposlenih v javni upravi R Slovenije se zmanjšajo za 5%. Tako se breme recesije enakomerno razporedi na vse zaposlene. Na plačilnih listah bruto plača ostane ista, uvede pa se 5% davek za izhod iz recesije. Tako se zmanjša zgolj neto plača. Ko pridejo boljši časi se ta 5% davek enostavno ukine. Davek se obračuna zgolj na papirju, neto plača pa je 5% manjša. V kolikor se bo 5% zmanjšala bruto plača bo s tem sorazmerno manj denarja za davke in prispevke (pokojninska blagajna, zdravstvo...) in ugotovili bomo, da zopet nismo naredili nič." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/892.txt Sony Globokar 4 892 2010-07-31 6 5196 Nezadostna podpora 2010-07-02 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/892 Vpogled v zgodovino prevoženih kilometrov avtomobila "Glede na to, da se ob tehničnih pregledih že zapisuje št. kilometrov, ter da vsak posameznik za svoja vozila to lahko vidi na e-upravi, predlagam, da se naredi še en majhen korak naprej: Pripravi naj se spletna stran, kjer lahko vsak vidi podatke vozil na podlagi dinstvene identifikacijske številke vozila (VIN / št. šasije). (za to je zares potrebnega malo dela, ker imate bazo s podatki že pripravljeno). Naj država pokaže, da hoče narediti vsaj malo reda na tem področju." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8925.txt DamijanD 0 8925 2018-02-01 5 4465 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva z infrastrukturo V preučitev smo prejeli vašo pobudo za vzpostavitev spletne strani, kjer bi lahko vsaka stranka pridobila podatke o vozilu na podlagi identifikacijske številke vozila (VIN / št. šasije). Ministrstvo za infrastrukturo se strinja z vašim predlogom in že načrtuje nadgradnjo v tej smeri. Beleženje podatkov o stanju kilometrskega števca vozila se danes izvaja ob tehničnem pregledu vozila, zapis o stanju pa se shrani v evidenco registriranih vozil in ga lahko vsaka stranka preveri na spletni strani »eUprava«, ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo. Ministrstvo za infrastrukturo pa v sodelovanju z Javno agencijo RS za varnost prometa načrtuje tudi ukrepe za dodatno beleženje stanja kilometrskega števca vozila v postopkih pridobivanja potrdila o skladnosti za vozilo in nato ob vsakem tehničnem pregledu vozila. Nadalje se predvideva tudi, da bo na zgoraj omenjeni spletni strani Ministrstva za javno upravo lastniku vozila (in kupcu oziroma morebitnemu bodočemu lastniku vozila) možen pregled zgodovine stanja števca prevoženih kilometrov." 2018-02-22 2018-01-11 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8925 E-zdravstvo "Ministrstvo je ugotovilo, da je odsotnost pacientov ključni razlog za dolge čakalne dobe. Pomanjkanje zdravnikov, ne. In se uvaja ""kazensko"" disciplino nad pacienti, ne nad delovanjem zdravstva. (10dni pred pregledom treba opravičiti razlog odsotnosti, kar v primeru res nepričakovane odsotnosti na dan pregleda/posega, uvaja dodatno delo izdajatelja napotnice, ker bo bil obremenjen zdravnik, ki izdaja napotnice, saj bo po novem moral ponovno odločati ali je bolezensko stanje tako hudo, da mu lahko izda novo napotnico) Ker zdaj naprimer nekdo, ki ne bo spoštoval vrstnega reda, ali bo 2x ali večkrat neizpolnil zahteve zdravstva, bo 1x prišel do stanja, ki bo ogrožalo njegovo zdravstveno/življenjsko stanje in ga lahko zdravnik obravnava neprednostno. Kje so v času digitalizacije te e-napotnice? Npr. Zdravnik izda e-napotnico k ustrezni specializirani bolnišnici (po stopnji nujnosti) in pacient, takoj izve datum pregleda (najbrž se lahko pacient odloči tudi za pregled v drugem kraju, če želi hitrejšo obravnavo). Da ima zdravnik že takoj vpogled v točne čakalne dobe po Sloveniji, in se pacient sam odloči za kraj pregleda (in z njim določeno čakalno dobo). Nekakšen e-sistem zdravstva, ki bi lahko za mero sigurnosti zahteval potrditev pacienta 2-dni pred posegom/pregledom in v primeru nepotrditve ostali pacienti dobijo obvestilo, da lahko zapolnijo manjkajoč termin. Pacienti za pregled/poseg bi se morali zglasiti 1uro pred pregledom/posegom, da v primeru odsotnosti na dan posega zdravnik ne ostane brez dela. Ob odsotnosti nekega pacienta na dan posega/pregleda, se spet pošlje obvestilo naročenim pacientom, da lahko pred koncem delovnega časa zdravnika se oglasijo na pregled/poseg. (sistem avtomatskega sms/glasovnega/e-mail obveščanja --> prost termin (vsakih 5/10min naslednjemu pacientu) --> in 1. ki potrdi se lahko zglasi proti koncu dnevnih pregledov ali vmes. Ministrstvo ima potem v e-sistemu pregled naročenih in pregledanih pacientov. Delo vsakega zdravnika. In v primeru visokih odsotnostih pri pregledih/posegih ali pomanjkanju dela pri zdravniku, in zapolni manjkajoče vrzeli. Ima pa tudi pregled kaj se smatra za zelo nujno (24ur), nujno (1teden), hitro (1mesec) in redno. (in mogoče sčasoma z zakonom opredeli hitrost napotitve naprej, glede na bolezensko stanje) najbrž bi bil tak sistem potreben tudi v zobozdravstvu. (baje, sicer nepreverjeno z moje strani, imajo nekateri krajše čakalne dobe zaradi poznanstev ali daril) in bi spet ministrstvo imelo nadzor nad čakalnimi dobami in dejanskim delom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8960.txt jb2504 2 8960 2018-02-12 6 3079 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Veseli nas, da ste ravno tako kot mi mnenja, da je obstoječi sistem eNaročanja nekaj, kar pacienti potrebujemo in je za nas koristno. Sistem eNaročanja vsem pacientom z izdano eNapotnico (teh je že pol leta več kot 90%) omogoča, da ga naročijo že pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali pa se naroči preko portal za paciente zvem.ezdrav.si sam. Pri tem ima na voljo pregled vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki določeno storitev izvajajo, nato pa se odloči za tistega, ki mu najbolj ustreza. Z raširitvijo seznama storitev 26. marca bo naročanje omogočeno za več kot 600 storitev. Sistem eNaročanja ravno tako omogoča, da pacienti, ki se naročajo preko sistema, zapolnijo morebitne proste termine in s tem zagotovijo visoko izkoriščenost terminov, ki so na voljo. Sistem pacienta tudi opozori na prihajajoči termin pregleda 14 dni in 3 dni pred pregledom (na elektronski naslov ali preko SMS). Do podatkov v sistemu MZ nima vpogleda, saj gre za osebne podatke pacientov, ima pa vpogled v anonimizirane podatke, ki jih lahko uporablja za analize in načrtovanje ukrepov. K pripravi kriterijev za stopnje nujnosti za posamezno vrsto zdravstvene storitve smo pozvali Razširjene strokovne kolegije, ki so najvišji strokovni organ v posamezni specialnosti." 2018-03-19 2018-01-22 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/8960 Omejitev vožnje za poklicne voznike v nočnem času AMZS v svoji raziskavi ugotavlja, da so v največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom poklicni vozniki, saj vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Običajno spijo v slabih pogojih in ne dovolj dolgo, izpostavljeni so tudi pritisku zaradi povečanja ur vožnje. Pri teh voznikih je pogosta obstruktivna apneja med spanjem, ki lahko izzove čezmerno dnevno zaspanost. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za od petkrat do šestkrat! Vladi predlagam, da prometno varnost začne reševati na pravem koncu in odpravi najprej največja tveganja in se šele potem ukvarja z manj pomembnimi zadevami. Če nočna vožnja predstavlja tako veliko nevarnost, jo je pač potrebno omejiti. Vemo, da se je tranzitni promet iz revnih vzhodno evropskih držav na zahod v zadnjem letu zelo povečal in s tem se je tudi izrazito poslabšala prometna varnost. Ti vozniki so na poti več dni, imajo popolnoma podrt bioritem in med predpisanim počitkom podnevi ne spijo, potem pa gredo neprespani na 8 urno nočno vožnjo. Vladi zato predlagam, da prepove promet tovornih vozil in avtobusov na AC in HC med 22h-6h. Poklicni vozniki naj takrat spijo, ne pa ogrožajo sebe in drugih udeležencev v prometu. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8969.txt ahac36 nuncij 17 8969 2018-02-15 22 2761 Nezadostna podpora 2018-01-25 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/8969 Proti širitvi avtocest Zaradi naraščajočega tranzitnega tovornega prometa Vlada načrtuje pospešeno obnovo in širitev avtocest, kar bo seveda generiralo še več tranzitnega tovornega prometa. Vlado opozarjam, da so jo izvolili državljani, ki imajo pravico do zdravega življenjskega okolja in ne vzhodnoevropska logistična podjetja, ki so si preko naše države uredila koridor za umazan in hrupen transport do bogatih zahodnoevropskih trgov. Prav nobene potrebe ni po dodatnem povečevanju tranzitnega tovornega prometa, saj DARS z lahkoto odplačuje kredite. Vladi zato predlagam, da odstopi od vseh načrtov za širitev in povečanje kapacitete AC ter začne omejevati tranzitni tovorni promet. Prvi ukrep je lahko že bistveno zvišanje cestnine za tovorna vozila. Komur se bo zdela cestnina predraga, naj pač izbere pot preko Avstrije. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8978.txt ahac36 nuncij 11 8978 2018-02-22 23 2442 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Vaše vprašanje oziroma predlog je popolnoma na mestu. Praviloma nove prometne površine generirajo tudi več prometa. Prav zato se Vlada RS Slovenije zavzema za preusmeritev večjega deleža tovornega prometa na železnice in temu je nenazadnje sledila tudi pri pripravi strateških dokumentov v preteklih letih (Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030). Vendarle pa študije izkazujejo določena mesta, kjer delež tranzitnega prometa sploh ni problematičen, zastoji pa nastajajo vsak dan. In na takšnih mestih bo potrebna širitev obstoječe infrastrukture, čemur se ne bomo mogli izogniti. Zagotovo pa bo vsak tovrsten ukrep temeljito proučen z interdisciplinarnega vidika in izveden v najmanjšem potrebnem obsegu. Država se lahko seveda poslužuje tudi administrativnih ukrepov, kot ga glede cestninjenja predlagate, vendar je potrebno opozoriti, da ima dvigovanje cestnine določene omejitve oziroma je preko Evropske komisije nadzirano, zato prekomerno zviševanje cestnin ni možno." 2018-03-19 2018-02-01 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/8978 Delovna obveznost vzgojitelja, ko ne dela z otroki "Glede na perečo problematiko v javnih vrtcih, ki zajema delovno obveznost vzgojitelja in pom. vzgojitelja izven dela z otroki predlagam, da Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport, da tudi v vrtcih natančno določi oziroma natančno definira, ostalo delovno obveznost vzgojitelja,torej delovno obveznost vzgojitelja, ko ne dela z otroki, (delo izven neposrednega dela z otroki). V skladu z 41. členom Zakona o vrtcih, delovna obveznost vzgojitelja obsega: - pripravo na vzgojno delo, - načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, - delo s starši - ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu. V okviru z Zakonom o vrtcih in Kolektivno pogodbo za vzgojo in izobraževanje polni tedenski delovni čas vzgojiteljevega dela z otroki, tako imenovano neposredno delo z otroki (igralnica, igrišče, telovadnica, sprehodi v park, izleti, obiski kulturnih ustanov, razni ogledi…) oz. izvajanje vzgojnega dela, obsega 30 ur. 2,5 ure na teden za polni delovni čas je malica. Skupaj je to 32,5 ure na teden. Na malico tako vzgojitelj kot pomočnik vzgojitelja, pogosto sploh ne gresta, pogosto tudi zato, ker ne moreta zaradi izpada kadra, ki ni nadomeščen in delata sama v oddelku. Ostalo delovno obveznost vzgojitelja to je 7,5 ure na teden za polni delovni čas (40 ur), pa predstavlja: - priprava na vzgojno delo, - načrtovanje vzgojnega dela, - delo s starši in sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu, kot je navedeno v Zakonu o vrtcu. Vzgojitelj se tudi strokovno izobražuje in izpopolnjuje. Ravnatelji si različno razlagajo in vsak po svoje določajo čas in delo, ki ga štejejo za ostalo delovno obveznost vzgojitelja (delo izven dela z otroki). Gre za neke vrste samovoljo ravnateljev. Nekateri ravnatelji ne priznavajo priprave na vzgojno delo, ampak to razumejo kot načrtovanje vzgojnega dela, kar pa ni ustrezno in ravnatelji tako ne priznajo časa, ki ga porabi vzgojitelj za pripravo na delo. Priprava na vzgojno delo npr. zajema pripravo različnega fizičnega materiala za delo z otroki, iskanje literature in medijev za otroke ter vzgojitelja v knjižnici, iskanje ustreznih gradiv na spletu, čas za sodelovanje s pom. vzgojiteljice pri pripravi na vzgojno delo in pri načrtovanju, urejanje fotografij za albume otrok oz. pripravo različnih medijev npr. filmčkov za starše, ponekod ravnatelj zahteva vsak teden fotografije za objavo na Facebook strani vrtca…. Pri načrtovanju vzgojnega dela, gre za čas za razmišljanje o pedagoškem procesu, dejavnostih…, pisanje dnevnih priprav, mesečnikov, evalvacij, letnih delovnih načrtov vzgojitelja, pisanje poročila o realizaciji LDN vzgojitelja, pisanje opažanj otrok za pripravo na pogovorno uro, pisanje načrtov za vključene otroke s prilagojenim programom, (v nekaterih oddelkih je teh otrok več), pisanje raznih programov za obogatitvene dejavnosti in poročil. Dogajajo se velike anomalije, kar sproža slabo voljo med vzgojitelji in pom. vzgojiteljev, zavira ustvarjalnost in slabi pedagoški proces. Poklic vzgojitelja je tudi eden izmed najbolj stresnih poklicev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8983.txt pomlad2013 5 8983 2018-02-26 2 7113 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Glede 40 urne delovne obveznosti vzgojiteljev in vzgojiteljev - pomočnikov vzgojitelja vas obveščamo, da so v pripravi spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi bosta opredeljena delovni čas in delovna obveznost vzgojitelja in vzgojitelja - pomočnika vzgojitelja. Spremembe in dopolnitve bodo usklajene tudi s predstavniki šolskih sindikatov." 2018-04-03 2018-02-05 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/8983 Predlog po preklicu predloga za obdavčenje odjavljenih vozil "Ko smo že mislili, da smo videli vse, je ministrstvo za infrastrukturo in prostor prišlo na genijalo idejo, kako pobrati še dodatne davke na področju prometa, čeprav brez prave osnove. Podnaslov na strani Dnevnika je: ""Z novim davkom na odjavljene avtomobile želi ministrstvo za infrastrukturo ljudi prisiliti, da izrabljenih vozil ne bi več puščali na zasebnih zemljiščih, v gozdovih ali na črno delujočih avtoodpadih."" Pri tem se mi poraja že v prvo vprašanje. Zasebno zemljišče je odrejeno že z davkom na nepremičnine. Ker smo to zemljišče že kupili in zanj odšteli DDV ter vsakoletno dajatev ""namembnosti"", bi človek pričakoval, da imamo malo več svobode pri tem, kaj bomo na njemu počeli. Nekateri vrtnarijo, drugi pa zbiramo starine, ki morda še niso oldtimerji, pa vendar nekoč bodo. In sedaj bi rada država obdavčila še ta hobi? Na kakšni podlagi? Če predpostavljajo, da imamo vsi avtomobile kar razmetane po zemljišču, jim lahko pokažem, kako zgledno imam garažiran 22 let stari Ford in drugega 23 let starega Pontiaca, ki je trenutno v procesu obnove v garaži mehanika in bo po tem sezonsko vožen. Ko ga bom vsako leto odjavil, mi bo država še ""nabila"" davek v višini 25% od letne dajatve za uporabo cest! Kakšnih cest ljudje božji? Na mojem zemljišču ni druga kot MOJE dostavne poti in MOJE garaže. 25 odstotkov letne dajatve za uporabo cest je ogromna številka posebej za velikokubikažne motorje. Sem zato, da se obdavči ali prepove avtoodpade na črno in nevestne lastnike, ki avtomobile puščajo na travnati površini, da tam gnijejo, vendar ne ožigosat vsakega državljana, če doma v svoji garaži ali na betoniranem dvorišču stara svoj avtomobil! Na tak način lahko izgine mnogo vozil, ki bi sicer lahko postali oldtimerji in dediščina bo izgubljena zaradi požrtnosti posameznega resorja, ker ta ni znal pravilno razsoditi, kaj so odjavljena in kaj odslužena vozila. Skladiščenje odjavljenih vozil je ministrstvo vzelo zelo pavšalno v svoj obzir in je vredno vsake kritike. Že fotografija počivajočega avtomobila v urejenem prostoru bi morala biti zadosten razlog za oprostitev davka. Ker takšna regulativa zahteva tudi ustrezno vodenje procesa, so se ministrstvu odločili, da posebnega vodenja glede prijave in odjave vozila ne bodo upoštevali. Torej, če bi imel vozilo pol leta prijavljeno in bi ga potem odjavil za naslednje pol leta (jesen in zima), bi davek prav tako moral plačat v polni vrednosti, kljub temu, da sem pol leta plačeval nadomestilo za uporabo cest. Baje bi bilo predrago, če bi želeli upoštevati le sorazmerni delež. Seveda, njim se ne da, ker bi na tak način tudi manj denarja priteklo v proračun. Res mačehovsko. Lahko rečemo še kaj o višini davka; ta je bistveno previsoka in nima nobene povezave z dajatvijo za uporabo cest na katerega se ministrstvo sklicuje. Naj se vprašajo, za kaj se uporablja dajatev za uporabo cest? Glede na retorično vprašanje, verjetno ne bo težko ugotoviti, da cest po domačem dvorišču ni. Še najmanj državnih. Od kje potem osnova za novo obdavčitev?! Tako je. Ni je! Nekdo si je to izmislil in le upamo lahko, da vlada ne bo tako lahkomiselna in bo tako osnovnošolsko trditev sprejela. Poleg tega vemo, da se letna dajatev odvede na podlagi prostornine motorja (kar je še ena povsem nelogična korelacija) in ne po teži vozila, ki vpliva na stanje cestišča. Prostornina motorja lahko vpliva le na izpust CO2-ja, ki ga pa tako ali tako plačamo pri uvoznem davku. In sedaj bi radi, da kljub mirovanju vozila (torej, odsotnosti izpustov CO2-ja) in neobremenitvi državnih cest plačamo še davek v višini 25 odstotkov prav te infrastrukture, ki je NE UPORABLJAMO. Včasih bi se res morali vprašati ali imamo na vseh ministrstvih sploh kompetentne ljudi? Moj predlog je, da se obstoječ predlog za obdavčenje odjavljenih vozil zavrže in osnuje boljši predlog, ki bo tangiral izključno lastnike neustrezno skladiščenih odjavljenih vozil. Torej, takih, ki so na odprtem prepuščeni gnitju, izteku motornih olj in pogonskih goriv in podobno. In mislim, da je točno to tudi namen ministrstva za infrastrukturo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8989.txt Tomozuki 3 8989 2018-03-05 5 2612 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Uvedba dajatve na odjavljeno vozilo je bila nujna zaradi preprečitve zlorab v primeru odjave vozila iz prometa. Glede na to, da zakonodaja o vozilih dopušča kadarkoli in za časovno neomejeno obdobje odjavo vozila iz prometa, je bilo nujno uveljaviti tudi ukrepe, ki bodo preprečevali zlorabo tega inštrumenta in zagotavljali, da bo imetnik vozila izpolnjeval svoje predpisane obveznosti z vozilom, v celotnem življenjskem obdobju vozila, vse do njegove razgradnje. Zaradi števila odjav vozil iz prometa to ni možno učinkovito zagotoviti z ukrepom, ki bi temeljil na inšpekcijskemu nadzoru lastnikov, ampak zgolj z ukrepom, ki zlorabe pri ravnanju z izrabljenim vozilom  vnaprej sistemsko preprečuje. V skladu z obstoječimi izkušnjami in prakso v večini držav članic EU, je edino s takimi finančnimi inštrumenti mogoče učinkovito preprečiti »izginjanje« vozil. Ti ukrepi posredno ključno prispevajo k potrebni učinkovitosti sistema razgradnje izrabljenih vozil in s tem k preprečevanju onesnaževanja okolja in tveganja za zdravje ljudi, doseganju predpisanih okoljskih ciljev in tudi k preprečevanju dela na črno in sive ekonomije ter zagotavljanju ažurnosti evidenc o vozilih. Uvedba dajatve za odjavljeno vozilo temelji torej na ukrepu, ki zlorabe pri ravnanju z izrabljenimi vozili  vnaprej preprečuje ter je v skladu s primerno obstoječo prakso v drugih državah članicah. Za ureditev navedenega področja je bil pripravljen Zakon o dajatvah za motorna vozila. Iz zgoraj  navedenega izhaja, da predloga ni možno realizirati v smislu, kot je predlagano, zato ga ne podpiramo." 2020-02-13 2018-02-12 27 https://predlagam.vladi.si/predlog/8989 Sprememba 3. odstavka 200. člena ZDR-1 "Vladi Republike Slovenije predlagam spremembo 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Številni delojemalci dejansko sploh ne vedo, kako postopati v primeru odpovedi delovnega razmerja, in tako zamudijo rok, ko bi še lahko uveljavili svoje pravice. Tako zapadejo v socialno stisko in imajo še težave pri iskanju nove zaposlitve. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe na Delovno in socialno sodišče je odločno prekratek in kot tak v škodo nepoučenih delojemalcev ter v korist delodajalcev. Predlagam torej, da se ta rok podaljša na 1 leto. Sprememba 3. odstavka 200. člena ZDR-1 tako prinaša boljšo zaščito delojemalcem. Dosedanja ureditev: 200. člen (uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo) (1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. (2) Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. (3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. (4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. (5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Spremenjena ureditev: 200. člen (uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo) (1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. (2) Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. (3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 1 leta od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. (4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. (5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8993.txt Marjan Bizilj 1 8993 2018-03-08 4 3639 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ZDR-1 v 200. členu določa uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo. V tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 posebej ureja uveljavljanje sodnega varstva glede nezakonitosti odpovedi in drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljanje nezakonitosti delodajalčevih odločitev o delavčevi disciplinski odgovornosti. V tem primeru ima delavec neposredno sodno varstvo na podlagi vložitve tožbe pri pristojnem delovnem sodišču, in sicer v 30-dnevnem roku od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma od dneva, ko je bil delavec dejansko seznanjen s kršitvijo pravice. Ob izteku tega roka delavec izgubi pravico do sodnega varstva. V zvezi s predlogom, da se 30-dnevni rok za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodišče podaljša na leto dni, ker je sedaj določen rok bistveno prekratek in v škodo delavcu, ki je pravo neuka oseba, želimo pojasniti, da je potrebno morebitne predloge sprememb zakonodaje s področja delovnega razmerja preučiti tako z vidika delavca kot tudi z vidika delodajalca. Daljši rok za vložitev tožbe lahko za delavca pomeni več časa za seznanitev s pravnimi možnostmi, hkrati pa podaljša obdobje delavčeve negotovosti, saj izid postopka ni znan (sodišče lahko ugotovi tudi zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Prav tako pa podaljšanje roka za vložitev tožbe ne bi bilo v korist delodajalca, saj bi se tudi zanj podaljšalo obdobje negotovosti in bi se mu znatno povečali stroški v primeru uspeha delavca v sodnem postopku. Da je treba v delovnih sporih postopati hitro izhaja tudi iz načela pospešitve postopka, ki je uzakonjen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih. Na koncu želimo opomniti, da je osnovni način sporazumevanja v naši družbi glede temeljnih vprašanj s področja delovne zakonodaje socialni dialog in da bodo tudi v bodoče morale biti spremembe rezultat konstruktivnega socialnega dialoga in doseženega najširšega soglasja socialnih partnerjev pri vseh obravnavanih vprašanjih s področja delovno pravne zakonodaje." 2018-04-10 2018-02-15 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/8993 domovi za starejše polni, stumulira naj se svojce, ki negujejo onemogle straše v domačem okolju "Vse pogosteje se postavlja vprašanje urejanja skrbništva nad starejšimi osebami, ki ne zmorejo sami uresničevat svoje življenjske potrebe 24 ur na dan. Nedvomno potrebujejo za uresničevanje potreb primerno oskrbo, zdravljenje, nego. Domovi za starejše so polni, čakalna doba je zelo dolga tudi par let in predraga. Predlagam, da se stimulira otroke oseb, ki ne zmorejo sami uresničevat svoje življenjske potrebe 24 ur na dan in ki so pripravljeni pustiti službo ali pripravljeni prenehati opravljati dejavnost, da bi prevzeli nego nad svojimi onemoglimi starši, ki ne zmorejo opravljati osnovne življenjske potrebe. Starejše osebe, ki ne zmorejo sami uresničevat svoje življenjske potrebe 24 ur na dan bi jim otroci, ki so se odločili pustiti službo ali so prenehali z dejavnostjo zagotovili popolno oskrbo v domačem okolju, kar pomeni, da bi osebno oskrbeli onemoglega svojca in sicer bi jim nudili pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, umivanju, vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišč, nadalje nudili zdravstveno oskrbo tako, da sodelujejo z osebnim zdravnikom, organizirajo dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, skrbijo za jemanje predpisane terapije in pomoč pri jemanju zdravil, izvajajo določene fizioterapevtske postopke, oskrbujejo rane, preprečujejo ter oskrbijo preležanine, nabavljajo zdravila po receptu in pripomočke z napotnico (invalidski voziček, blazina proti preležaninami, preveze, plenice itd), pomagajo pri gibanju, pomagajo pri uporabi in čiščenju pripomočkov in nadalje nudijo socialno oskrbo z pomočjo pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne predvsem sorodstvene zveze, urejajo vso pošto in osebno administracijo, informirajo zdravnico in patronažno sestro o stanju in potrebah, nadalje nudijo vso gospodinjsko pomoč in sicer pripravljajo primerno hrano in napitke, čimbolj zdravo in naravno, vzdržujejo prostore in pazijo, da je prostor primerno ogrevan, postiljajo in preoblačijo posteljo, vzdržujejo čistočo in perejo perilo in obleke, urejajo bivalno okolje glede na potrebe onemogle osebe, itd," http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8996.txt verso verso 8996 0 685 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8996 2018-02-14 https://predlagam.vladi.si/predlog/8996 Plače in delo v srednjih šolah "G. Koprivnikar in g. Štrukelj, vladni in sindikalni pogajalec, imata le en cilj: plače učiteljev. Vlada pravi ""nimamo kje vzeti"", sindikat pa ""dolžni ste nam"". V zdravi tržni ekonomiji sta pojma plača in delo tesno povezana. MZš je sprejelo Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje ..., ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/10, 99/10 in 47/17. V 5. členu, ki opredeljuje učno obveznost, je zapisano: Torej, 20 pedagoških ur pouka srednješolskih profesorjev predstavlja 4 pedagoške ure, oziroma 3 ure na dan. Zgornja meja tedenske obveznosti je 25 pedagoških ur. V tem primeru je delovne dnevne obveznosti slabe 4 ure. Razliko do 8 urne obveznosti plača država. Ker je pri nas še vedno 40 urna tedenska obveznost, jim država plača tudi ostalih napedagoških 20 ur. Enostavna računica pokaže, da v tednu opravijo 15 do 20 ur pouka. Seveda morajo opraviti še druge obveznosti, ki pa nikakor ne pokrijejo zahtevane tedenske obveznosti. Pa še to. Na vsaka dva meseca je teden plačanih počitnic: jesenske, novoletne, zimske, prvomajske. Za zaključek pa še glavne počitnice. Vem, da bom napaden s strani srednješolskih profesorjev. Branili se boste z različnimi neokusnimi pridevniki. Vendar, to je realno stanje. Pravilnik o normativih in standardih je zapisala vlada, profesorji ste ga pa potrdili. Gospoda pogajalca najverjetneje o tem ne vesta nič, govorita le ali bo več denarja, ali ne. Pred vrati so volitve. Čudno se mi pa le zdi, da je Gospodarska zbornica Slovenije tako tiho, ker ima običajno veliko povedati o davkih in stroških dela. Vladi predlagam, da takoj popravi Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojenga programa na področju srednjega šolstva, da bodo učitelji tudi po delu primerljivi s sorodnimi poklici." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/8997.txt jfp 9 8997 2018-03-08 13 4567 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Obseg vzgojno-izobraževalnega dela učitelja (v osnovni in glasbeni šoli, v poklicnem izobraževanju in v gimnaziji) določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kako, vam pojasnjujemo v nadaljevanju odgovora. Skladno z določili 119. člena ZOFVI delovna obveznost učitelja obsega: pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci, vajenci, dijaki oziroma študenti višjih šol (t. i. učna obveznost), pripravo na pouk (sprotno vsebinsko in metodično pripravo, pripravo didaktičnih pripomočkov), popravljanje in ocenjevanje izdelkov in drugo delo, potrebno za uresničitev izobraževalnega programa, ki obsega: sodelovanje s starši, sodelovanje v strokovnih organih šole, opravljanje nalog razrednika, organizirano strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, zbiranje in obdelavo podatkov v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, mentorstvo učencem, vajencem, dijakom in študentom višje šole ter sodelovanje s šolami in visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo strokovne delavce, mentorstvo pripravnikom, urejanje kabinetov, zbirk, šolskih delavnic, telovadnic, igrišč, nasadov ipd., organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci, vajenci oziroma dijaki, pripravo in vodstvo ekskurzij, izletov, tekmovanj, šole v naravi, letovanj, taborjenj, ki jih organizira šola in opravljanje drugih nalog, določenih z letnim delovnim načrtom. V nadaljevanju ZOFVI: v 120. členu za osnovne in glasbene šole določa, da v okviru z zakonom in kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost učitelja največ 22 ur, v oddelkih podaljšanega bivanja in v bolnišničnih oddelkih pa največ 25 ur; v 121. členu za poklicno izobraževanje določa, da je v okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa tedenska učna obveznost: za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov največ 20 ur, za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur, za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur, za predavatelje višje strokovne šole največ 16 ur, za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur, za strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oziroma sodelujejo pri pouku, največ 30 ur; v 122. členu za gimnazije določa, da je v okviru z zakonom in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska učna obveznost: za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov največ 20 ur, za učitelja slovenskega jezika največ 19 ur, za učitelja madžarskega in italijanskega jezika največ 19 ur, za učitelje praktičnega pouka in veščin največ 25 ur, za druge strokovne delavce, ki imajo učno obveznost oziroma sodelujejo pri pouku, največ 30 ur. Če v okviru z zakonom določene tedenske učne obveznosti ni mogoče organizirati pouka v skladu s predmetnikom, lahko ravnatelj učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu določi dodatno tedensko učno obveznost za toliko ur, kot je določeno za posamezni predmet v oddelku, vendar ne več kot za pet ur, oziroma določi zmanjšanje tedenske učne obveznosti, vendar ne več kot za tri ure. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, na katerega se sklicujete in je podlaga za zagotavljanje sredstev javnim zavodom, pa v 5. členu, ki določa učno obveznost učitelja, samo povzema določbi 121. in 122. člena ZOFVI. Sicer pa navedeni pravilnik obsega učno obveznost strokovnih delavcev (kot že navedeno jo ureja enako kot ZOFVI), delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin. Pred določitvijo normativov in standardov pa si mora minister v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZOFVI pridobiti mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov s področja šolstva. Vaš predlog se, če prav razumemo, nanaša na drugačno ureditev učne obveznosti, kot ene od sestavin delovne obveznosti učitelja. Ta je že sedaj 40 urna, tako kot pri vseh ostalih polno zaposlenih. Učna obveznost in naloge, ki jih še ima učitelj poleg pouka so opredeljene in določene v ZOFVI ter v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. Menimo, da je učna obveznost primerno urejena. O spremembi obstoječe zakonodaje v tem smislu, kot ga predlagate, ne razmišljamo." 2018-04-03 2018-02-15 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/8997 Cerkveni davek "Vladi predlagam, da naj uvede financiranje verskih skupnosti in cerkva po principu verskega davka. Takšno financiranje verskih organizacij je edino pravično in ga imajo v več evropskih državah. Delovanje verskih skupnosti in cerkva morajo financirati izključno verniki. Vsaka verska skupnost in cerkev bi morala pridobiti od vsakega posameznega vernika, na UE overjeno izjavo, da je njihov vernik. Za otroke do 14.leta starosti bi izjavo podpisali in overili starši ali skrbniki, mladoletniki med 14. in 18.letom in polnoletni pa bi izjavo podpisali sami. Vsak registriran vernik posamezne verske skupnosti ali cerkve bi nato od svojih dohodkov plačal xy % verskega davka. S uvedbo verskega davka bi se odpravilo nepravično in neupravičeno financiranje verskih skupnosti in cerkva po principu solidarnosti. Po sedanji ureditvi financirajo verske organizacije tudi neverniki. Iz tako zbranega verskega davka bi verske skupnosti in cerkve plačevale svojim duhovnikom ali drugim zaposlenim zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, mesečno plačo itd. Vsaka verska skupnost in cerkev pa bi razpolagala s točnim številom registriranih vernikov in bi odpadle manipulacije o njihovem številu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/90.txt cairns 5 90 2009-12-12 111 21399 Odziv pristojnega organa "Odziv Urada za verske skupnosti Iz vsebine predloga Urad zaključuje, da naj bi cerkveni davek pokrival vse sedaj veljavne obveznosti države do verskih skupnosti (plačevanje prispevkov za duhovnike, obnovo kulturnih spomenikov,… – kar predstavlja odhodke iz proračuna) ter da bi cerkveni davek (kar predstavlja prihodek proračuna) plačevali verniki določene verske skupnosti (njeni pripadniki/člani npr. katoličani) za določeno versko skupnost (npr. Katoliško Cerkev), in to preko veljavnih davčnih obveznosti posameznika do države. Urad se s takšnim predlogom ne strinja. Kot razlog za uvedbo cerkvenega davka predlagatelj navaja, da trenutna ureditev predstavlja nepravično in neupravičeno financiranje verskih skupnosti in cerkva (odhodkovna stran državnega proračuna) po principu solidarnosti; in da po sedanji ureditvi financirajo verske organizacije tudi neverniki (oboje se nanaša na prihodkovno stran državnega proračuna); kot rešitev za ta problem predlagatelj predlaga uvedbo cerkvenega davka (kar bi predstavljalo novo prihodkovno stran državnega proračuna, ki bi temeljil na pripadnosti/članstvu v verski skupnosti). Urad se s predlagateljevo navedbo veljavne ureditve deloma strinja, ne strinja pa se s predlagano rešitvijo (cerkveni davek). Urad uvodoma navaja, da financiranje verskih skupnosti na prihodkovni strani proračuna ne spada v njegovo pristojnost. V pristojnosti urada je odhodkovna stran proračuna, in to tisti predpisi, ki verskim skupnostim namenjajo proračunska sredstva (zakoni, ki določajo pravice, omogočajo financiranje na drugih podlagah – javni razpisi itd.); v primeru urada je to Zakon o verski svobodi, Uradni list RS 14/2007 (ZVS). Razlaga in priprava zakonodaje, ki se nanaša na prihodkovno stran proračuna (pobiranje davkov in podobnih dajatev) spada, ne glede na to kdo je prejemnik proračunskih sredstev, izključno v pristojnost Ministrstva za finance. V nadaljevanju sledi odgovor urada, za katerega je pristojen, to je odhodkovna stran proračuna, ki verskim skupnostim omogoča prejemanje sredstev iz državnega proračuna. Za tem pa urad, ker predlagana rešitev na prihodkovni strani (cerkveni davek – kar načeloma ni v pristojnosti urada) temelji na pripadnosti/članstvu v verski skupnosti, kar pomeni, da cerkveni davek zadeva ob pravico/svoboščino do svobode veroizpovedi in načelo ločitve države in verskih skupnosti, ki spadata v delovno področje urada, podaja svoje mnenje. Ustavno sodišče je v Mnenju o skladnosti nekaterih določb Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih z Ustavo Ur.l. RS, št. 118/2003 med drugim navedlo: »7. Katoliška cerkev ne deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), temveč tudi na drugih področjih družbenega življenja, na katerih ima svoje pristojnosti država (t. i. mešane zadeve – res mixtae).« »20. […] Ena od bistvenih sestavin načela o ločitvi države in verskih skupnosti v državah, za katere je značilno njegovo dosledno uresničevanje (Francija, Združene države Amerike, Japonska), je tudi, da država finančno ali kako drugače ne podpira verskih dejavnosti. (*19)« »29. Moderne države, ki priznavajo in varujejo človekove pravice, ne urejajo verskega življenja svojih državljanov. Država mora dopustiti svobodno delovanje verskih skupnosti (drugi odstavek 7. člena Ustave), ko gre za uresničevanje ustavne pravice do svobode vesti. Država torej mora omogočiti individualno in kolektivno versko svobodo vsem državljanom. Tudi 41. člen Ustave zagotavlja polno spoštovanje svobode vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. […] Po drugi strani pa tudi Katoliška cerkev v razmerju do države ne zahteva monopolnega položaja. V posvetnih zadevah namreč upošteva državno pravo in se po njem ravna ali se poskuša dogovoriti drugače. Do različnega razumevanja razmerja med državo in Katoliško cerkvijo bi lahko prišlo le na področjih, ki jih sicer Cerkev z vidika svojega verskega pogleda šteje za verske zadeve, država pa za posvetne zadeve, torej na področjih t. i. mešanih zadev, kot so npr. javno šolanje in sklepanje zakonske zveze. Ključno vprašanje torej je, ali priznava prvi odstavek 1. člena Sporazuma Cerkvi polno svobodo delovanja na t. i. mešanih področjih.« »33. […] Katoliška cerkev [bo] pri svojem delovanju na t. i. mešanih področjih spoštovala pravni red Republike Slovenije. Pri tem ima pravico, da v okviru tega pravnega reda in z ustavnopravno dovoljenimi sredstvi (mednje sodi tudi prizadevanje za spremembo določb Ustave) deluje v smeri uresničitve svojih ciljev in poskuša z državo na mešanih področjih doseči sodelovanje.« »34. Če se “načelo neodvisnosti in samostojnosti” razlaga tako [glej 33. točko] in se v skladu s to razlago razume tudi besedilo 1. člena Sporazuma, ta določba Sporazuma ni v neskladju s 3. členom Ustave. Tako razumljeno “načelo neodvisnosti in samostojnosti” pa tudi ni v neskladju s 7. členom Ustave.« Iz navedenega izhaja, da Ustava dopušča sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi na področju mešanih zadev, kar pomeni, da je dopustno državno financiranje mešanih zadev. Ni pa dopustno sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi na področju verskih zadev, in načelo ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena ustave se nanaša na ta del. Predlagana rešitev v odhodkovnem delu pomeni, da verske skupnosti ne bi smele, ker prejemajo cerkveni davek, prejemati sredstev, ki bi jih država namenila za mešane zadeve (npr. verske skupnosti ne smele kandidirati za sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, za humanitarno dejavnost,…). Ker takšna omejitev ne bi veljala za neverske organizacije (drugi lastniki kulturne dediščine, dobrodelne organizacije,…), bi lahko takšna ureditev predstavljala kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave. Zaradi navedenega uvedba cerkvenega davka s takšnimi omejitvami na odhodkovni strani ni dopustna; oziroma, če predlagana rešitev takšnih omejitev na mešanih področjih ne predvideva, je predlog v nasprotju z Ustavo in ni aktualen. Predlagatelj predlaga za rešitev financiranja verskih skupnosti (tudi verske dejavnosti) uvedbo cerkvenega davka. Urad meni, da je uvedba pravnega instituta cerkvenega davka kot pravega davka – davka, ki je izvedeni denarni dohodek države, in ga ta brez neposredne protistoritve pobira v javnem interesu na temelju svoje finančne suverenosti – s stališča načela ločitve države in verskih skupnosti iz 7. člena Ustave RS oziroma sistema dosledne ločitve države in verskih skupnosti ustavno sporna. Če je cerkveni davek (davek s katerim so obdavčeni verniki) pravi državni davek, potem država zagotavlja njegovo suvereno izterjavo brez sodnih postopkov na osnovi enostranske določitve. Ustava RS je s 7. členom vzpostavila načelo laičnosti države (ločitev države in verskih skupnosti, enakopravnost verskih skupnosti in njihovo svobodno delovanje), za katerega je značilno, da so verske skupnosti pravne osebe zasebnega prava. Urad meni, da navedena ustavna ureditev odnosov med državo in verskimi skupnostmi Republiko Slovenijo uvršča v skupino držav, kjer velja sistem ločitve države in verskih skupnosti, oziroma sistem dosledne nevtralnosti države do verskih skupnosti. Uvedba cerkvenega davka, ki pomeni uporabo državnega aparata za pobiranje davka za pravno osebo zasebnega prava (versko skupnosti) po mnenju urada ni skladna s sistemom ločitve države in verskih skupnosti, oziroma dosledno nevtralnostjo države. Sistem cerkvenega davka se v praksi vedno navezuje na javnopravni status verskih skupnosti. Tako npr. verske skupnosti, ki so pravne osebe zasebnega prava v Zvezni Republiki Nemčiji nimajo pravice, da bi zanje država pobirala cerkvene davke, pač pa gre ta pravica samo verskim skupnostim, ki imajo status organizacije javnega prava. Predlagana ureditev je v nasprotju s 7. členom Ustave (poleg razloga iz prejšnjega odstavka), ker bi uvedba cerkvenega davka pomenila, da bi država dala verski skupnosti na voljo prisilni aparat za pobiranje denarnih sredstev (prihodkovna stran), ki bi verski skupnosti omogočala izvajanje tako verske kot mešanih dejavnosti (odhodkovna stran). To ni v skladu z zgoraj navedenim mnenjem ustavnega sodišča, zato urad ne more podpreti financiranja verske dejavnosti na način, ki predstavlja kršitev 7. člena Ustave. Predlog pomeni tudi prekomerno vmešavanje države v delovanje verske skupnosti, saj bi država enostransko predpisala način financiranja verske skupnosti; prav tako bi takšna ureditev pomenila omejitev svobode veroizpovedi, saj bi država enostransko določila način, kako naj pripadniki določene verske skupnosti financirajo to versko skupnost; vse to pa predstavlja kršitev 41. člena Ustave, ki ureja svobodo vesti. Ker trenutna ureditev nekritično omogoča financiranje verske dejavnosti, bo urad predlagal spremembo zakonodaje (ZVS) v tem delu. Glede na navedeno urad meni, da bo, ko bo država prenehala financirati versko dejavnost (razen v nekaterih primerih – npr. duhovna oskrba vojakov na misijah v tujini,…), prenehala situacija, ko vsi »solidarnostno« plačujejo za versko dejavnost. S spremembami bo odpadla potreba po državni ureditvi financiranja verske dejavnosti na prihodkovni strani, in ker je urad napovedal, da bo predlagal spremembo zakonodaje v tem delu, predlog cerkvenega davka ni aktualen. Prav tako predlog ni aktualen, ker predvideva, da bi se posameznik prostovoljno odločil, da preko svojih davčnih obveznosti nameni verski skupnosti določen delež dohodka. V tem primeru bi bila država le izvajalec storitve, ki je že danes dostopna vsaki pravni ali fizični osebi. Ta storitev je dostopna pri različnih organizacijah, ki izvajajo plačilni promet (v obliki direktne bremenitve) oziroma pri delodajalcu (obliki administrativne prepovedi). Ker predlog kot že danes dostopne storitve temeljijo na prostovoljni odločitvi posameznika, je mnenje urada, da predlagana rešitev predstavljala prenormiranje že urejenega področja. Hkrati pa urad ugotavlja, da ne pozna stvarnega razloga, zaradi katerega bi bilo treba načelo samofinanciranja verskih skupnosti oziroma možnosti namenitve prostovoljnih prispevkov pripadnikov verskih skupnosti svojim verskim skupnostim pravno urediti. Prostovoljni prispevki verskim skupnostim so družbeno razmerje, ki je v domeni človekovega svobodnega ravnanja. Vse navedeno pa kaže, da se bistvo predloga nanaša na odhodkovno stran proračuna. Ne glede na navedeno je potrebno navesti, da že danes velja področna zakonodaja, ki pozna podobno rešitev; to sta Zakon o dohodnini Ur.l. RS, št. 117/2006 in spremembe (ZDoh-2) ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Ur.l. RS, št. 117/2006 in spremembe (ZDDPO-2). Zakona omogočata davčnemu zavezancu, da nameni 0,5% dohodnine za različne nepridobitne namene (med upravičenci so lahko tudi verske skupnosti) – 142. člen ZDoh-2, oziroma da davčni zavezanec za 0,3% zmanjša davčno osnovo (med upravičenci so lahko tudi verske skupnosti)– 66. členZDoh-2 in 59. člen ZDDPO-2. Zakona omogočata namenitev (kot tudi ne namenitev) dela dohodnine (oziroma dela davčne osnove) velikemu številu in različnim vrstam nepridobitnih organizacij. Takšna rešitev, ker temelji na odpovedi države delu davčnih prihodkov in ker je utemeljena na prostovoljni odločitvi posameznika, ki ne izvira iz pripadnosti/članstva v določeni organizaciji, po mnenju urada s stališča načela ločitve države in verskih skupnosti ni sporna. Odziv Ministrstva za finance Uvodoma ugotavljamo, da je financiranje dejavnosti verskih skupnosti kompleksno vprašanje, razprava o tej temi pa zahteva celovito umestitev v ustavno-pravni, socialni in političnimi okvir. Glede na to, da je za vprašanja povezana z verskimi skupnostmi pristojen Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti (ki je glede zadevnega predloga dne 18. 12. 2009 že podal svoje stališče), se v našem odgovoru omejujemo na pritrditev stališču urada, da so v Republiki Sloveniji davki nenamenski prihodki državnega proračuna, zato uvedba cerkvenega davka kot namenskega prihodka za financiranje verskih skupnosti sistemsko ni mogoča. Sklepoma bi želeli opozoriti na institut namenitve dela dohodnine za donacije skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in nasl.), ki omogoča davčnim zavezancem, da sami odločajo o alokaciji finančnih sredstev posameznim subjektom civilne družbe med katerimi so tudi vse v Republiki Sloveniji registrirane verske skupnosti." 2010-01-07 2009-11-12 45 https://predlagam.vladi.si/predlog/90 Višje kazni za tiste, ki mučijo živali "Moj predlog je, da bi se dajalo višje kazni vsem, ki mučijo živali. Predvsem me je zmotil primer psa, ki so ga bolhe pogrizle do smrti lastnik pa je dobil le 1 leto zaporne kazni. Menim, da je neumno, da je dobil tako malo, glede na to, v kakšnih življenskih okolicah je pes živel." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/903.txt Malamuty 3 903 2010-08-05 36 8492 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Kazenski zakonik za kaznivo dejanje Mučenje živali v prvem odstavku 341. člena določa denarno kazen ali zapor do šestih mesecev. Že v tem delu je zagrožena zgornja mera kazni dvakrat višja, kot je bila po prejšnjem Kazenskem zakoniku, ki je v 342. členu določal najvišjo kazen do treh mesecev zapora. Poleg tega je v novem zakoniku dodana tako imenovana kvalificirana oblika kaznivega dejanja mučenja živali. Če gre za mučenje več živali, ali trajno pohabljenje živali ali pogin, ki je povzročen na krut način, je določena kazen do enega leta zapora. Ocenjujemo, da je glede na pomen zavarovanih vrednot in v razmerju do kazni, ki so zagrožene za kazniva dejanja storjena zoper človekovo življenje in telo, sedanja zagrožena kazen primerna, zato ne načrtujemo njenega spreminjanja. Takega posega v zakon tudi ni predlagala kazenskopravna stroka v okviru načrtovanih sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika." 2010-08-24 2010-07-06 26 https://predlagam.vladi.si/predlog/903 država naj podari tistim, ki nimajo in nikoli niso imeli nepremičnino neko primerno zemljišče Predlagam, da država preko vlade podari vsakemu, ki ni lastnik nobene nepremičnine in tudi nikoli ni bil lastnik nepremičnine in je star več kot 55 let in si s tem darilom države lahko prvič ustvari svoj domek, hišico. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9034.txt verso verso 28 9034 2018-03-21 13 1809 Nezadostna podpora 2018-02-28 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9034 Študentsko delo pred 1. 2. 2015 v delovno dobo Predlagam, da se študentsko delo pred 1. 2. 2015 tudi šteje v delovno dobo. Posameznikom, ki so pred 1. 2. 2015 imeli status dijaka ali študenta ter so opravljali študentsko delo, pa naj se omogoči, da sami vplačajo prispevek v pokojninsko blagajno v višini 15,50 odstotka od vrednosti posamezne opravljene ure študentskega dela. Pri študentskih servisih zagotovo obstajajo vsaj delne evidence, koliko ur študentskega dela je opravljal posamezen dijak ali študent ter koliko je znašala denarna vrednost posamezne ure študentskega dela. Tako bi se po pravicah vsaj delno izenačilo študente in dijake, ki so študentsko delo opravljali pred 1. 2. 2015, s tistimi, ki so študentsko delo opravljali od vključno 1. 2. 2015 dalje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9040.txt Marjan Bizilj 9040 0 806 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8742 2018-02-28 https://predlagam.vladi.si/predlog/9040 Socialna pomoč Predlagam vladi RS, da spremeni zakonodajo o prejemkih socialne pomoči, da tisti ki imajo več delovne dobe prejemajo višjo pomoč, kot tisti ki imajo manj delovne dobe ali nič. Naj vlada pripravi razrede o prejemkih in naj se odmeri višina socialne pomoči, glede na delovno dobo. Zdaj imajo vsi enako ne glede koliko ima kdo zavarovalne dobe. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9046.txt gepard tiger 13 9046 2018-03-22 13 2553 Nezadostna podpora 2018-03-01 13 https://predlagam.vladi.si/predlog/9046 Prisotnost svetovalca iz Urada za delo Predlagam, da se samih razgovorov iskalcev zaposlitve z delodajalci udeleži tudi svetovalec iz urada za delo, območne enote, v kateri bi bilo razpisano delovno mesto. Z svojo prisotnostjo bi lahko neposredno zaščitil iskalca zaposlitve pred mogoče diskriminatornimi vprašanji, pred podpisovanji škodljivih pogodb za iskalca zaposlitve, neposredno ocenil, ali je iskalec zaposlitve sploh ustrezen za delovno mesto, ter s tem tudi ocenil o ukinitvi ali podaljšanju denarne pomoči. Že pred razgovorom, pa bi svetovalec lahko pridobil določene podatke o delodajalcu (redno izplačevanje plač, o morebitnem mobingu itd.) Glede na število zaposlenih na Uradih za delo, se zaradi občasnih odsotnosti iz pisarne med rednim delovnim časom enega svetovalca, ki bi prisostvoval razgovoru ne bi poznal. Stroški se na Zavodu za zaposlovanje zaradi tega ne bi dvignili, razen povrnjenih prevoznih stroškov od sedeža Urada do sedeža delodajalca. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9063.txt macca 12 9063 2018-03-27 15 2156 Nezadostna podpora 2018-03-06 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/9063 Prepoved uvoza dizelskih motornih vozil pod EURO5 "Vladi predlagam, da z uredbo prepreči uvoz in registracijo motornih vozil z dizelskim motorjem pod kategorijov EURO 5. Zaradi prepovedi nemških sodišč o prometu dizelskih vozil v nemških mestih, je upravičeno pričakovati, da se bo na Balkan in srednjo Evropo poskušalo prodati čimveč dizelskih vozil z motorjem pod standardom EURO 5. Ker bi tako tudi Slovenija lahko postala odlagališče takšnih vozil, predlagam vladi, da z ustreznimi predpisi (uredba, predlog zakona v državni zbor...) to onemogoči." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9065.txt andrejček 20 9065 2018-03-27 10 3869 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Republika Slovenija ne more prepovedati pridobitve dizelskih motornih vozil iz drugih držav članic Evropske unije z emisijsko stopnjo, ki je manjša od EURO 5. Republika Slovenija, kot polnopravna država članica Evropske unije, namreč ne more in ne sme kršiti prvega od štirih temeljnih načel, ki veljajo v Evropski uniji, to je pravica do prostega pretoka blaga s poreklom iz držav članic, in blaga, ki prihaja iz tretjih držav in je v državah članicah v prostem obtoku (člen 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Namen skupnega trga, ki je bil vzpostavljen z Rimsko pogodbo leta 1958, je bil odpraviti trgovinske ovire med državami članicami, s tem pa povečati gospodarsko blaginjo in prispevati k oblikovanju „vse tesnejše zveze med narodi Evrope“. Namreč načela vzajemnega priznavanja, odprave fizičnih in tehničnih ovir ter spodbujanja standardizacije še dodatno podpirajo dokončno vzpostavitev notranjega trga. V kolikor bi Republika Slovenija želela s predpisom prepovedati pridobitve dizelskih motornih vozil iz drugih držav članic Evropske unije z emisijsko stopnjo, ki je manjša od EURO 5, bi s tem kršila načelo prostega pretoka blaga, zato tega ne Republika Slovenija ne katera koli druga država članica Evropske unije ne sme narediti." 2018-04-30 2018-03-06 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/9065 Ukinitev davka na dimnikarske storitve oz.poenotenje "Leta 2016 je bil sprejet nov Zakon o dimnikarskih storitvah. Namen tega zakona je zagotoviti čim boljšo kakovost zraka, varovanje zdravja, požarno varnost, večjo energetsko učinkovitost in dvig ozaveščenosti uporabnikov dimnikarskih storitev. Uporabniki dimnikarskih storitev plačujejo 22% davek na dodano vrednost, kar precej podraži storitve. Obvezno avtomobilsko zavarovanje je obdavčeno z 8,5% davkom na dodano vrednost in ga vse zavarovalnice enako plačujejo. Izvajalci dimnikarskih storitev so nekateri davčni zavezanci, nekateri pa ne, kar pomeni, da so uporabniki neenaki pred obračunom davka na dodano vrednost. V času Jugoslavije davka na dimnikarske storitve uporabnikI sploh davka niso plačevali. Če gre za varstvo zraka, okolja... se naj davek ukine ali zniža, oziroma ga naj vsi izvajalci enako obračunavajo in odvajajo. Predlagam, da uporabniki dimnikarkih storitve naj ne plačujejo davka na dodano vrednost. Zaradi tega proračun ne bo trpel." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9067.txt varnost 5 9067 2018-03-29 3 1855 Nezadostna podpora 2018-03-08 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9067 Prevoz tovornih vozil po železnici "Nisem ekspert na tem področju vendar me vseeno zanima zakaj ne moremo sprejeti zakona, da bi bilo nujno vsa tovorna vozila v tranzitu, naložiti na posebne vagone in jih z železnico prepeljati čez naše ozemlje? Vsekakor bi bil dovoljen tudi promet po cestah vendar bi bila cestnina precej dražja. Tako bi šel ves tovor, ki ni tako ekspresen raje po železnicah, ki bi na ta račun zaslužila nekaj več denarja. Edina ovira je lahko le v tem, če tovorna vozila prispevajo več v državno blagajno, če tankajo gorivo pri nas in če DARS zasluži več od tovornih vozil kot od osebnih avtomobilov. Ampak, če bi preračunali zadeve, bi sigurno lahko postavili takšno ceno, da bi se tudi s prevozom po železnicah v državno blagajno nabralo dovolj denarja (mogoče doplačilo subvencije za okolje). S tem bi precej razbremenili naše okolje (izpusti CO2, hrup, gneča, uničene ceste...) in prenatrpane slovenske ceste, ki so že tako ali tako v precej zdelanem stanju!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/907.txt blatnik 1 907 2010-08-05 2 3576 Nezadostna podpora 2010-07-07 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/907 Poenostavitev prispevkov "Nov predlog zakona za novo dopolnilno zavarovanje z novim imenom zdravstveno doplačilo: data.si/blog/2018/03/08/zdravstveno-doplacilo-od-20-do-75-evrov/   Trenutni sistem je tak, da se pri delodajalcu zmeniš za bruto plačo (recimo 1000eur za lažjo računico), in potem se glede na to cifro računajo prispevki. Delavec mora seveda prislužiti celoten svoj strošek delodajalcu. Za zdravstvo se trenutno plača: -6.63% (obvezno zdravstveno zavarovanje) od te bruto plače, torej 66.30eur, ki se jih odšteje od bruto plače -6.56 (spet obvezno zdravstveno zavarovanje) od te bruto plače, torej 65.60 eur, ki se jih prišteje kot strošek delodajalca - torej strošek za plačo ni več 1000 ampak 1065.60eur, ki jih mora delavec seveda prislužiti. -dodatnih ~28eur dopolnilnega zavarovanja (ki bo potem 25,30, 35, ali kolikorkoli že), ki jih mora zaposlen plačat sam. Torej 3x delo za isto stvar! Podobno za pokojninsko zavarovanje, od 1000eur se odšteje 15.50% delavcu, delodajalcu pa naloži 8.85% doplačila, spet 2x za isto stvar.   Podobno kot v enem prejšnjem predlogu tukaj, predlagam poenostavitev, dvig osnovne plače na danačnjo bruto-bruto raven (popravek cifre na papirju), in EN prispevek za zdravstvo, ki je direktno viden na plačilni listi, EN prispevek za pokojnino, EN prispevek za starševsko varstvo, ipd., in naj se ukine obvezna doplačila dodatnih zavarovanj za storitve, ki jih mora kriti obvezno zavarovanje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9070.txt Burek Man 3 9070 2018-04-03 2 2006 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti V zvezi s posredovanim predlogom bi uvodoma želeli izpostaviti, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) kot eden izmed štirih sistemskih predpisov, ki urejajo področja socialnih zavarovanj, v prvem odstavku 8. člena določa, da obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci oziroma v določenih primerih tudi Republika Slovenija. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot tudi ostala obvezna socialna zavarovanja, temeljijo na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti in vzajemnosti, ki sta neposredno povezani z dokladnim principom financiranja. To pomeni, da aktivni zavarovanci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov s sprotnim financiranjem zagotavljajo sredstva za izplačevanje pokojnin upravičencem. Z razliko od naložbenega sistema, ko lahko zavarovanci v vsakem trenutku preverijo, koliko sredstev so zbrali na svojem računu, se pri dokladnem sistemu prispevki tekoče porabljajo, zato je bil že ob sami zasnovi tega sistema sprejet družbeni dogovor, da se jasno razmeji, kolikšen del bremena za izplačilo posameznih pridobljenih pravic se porazdeli iz financiranja prispevka delavca in kolikšen del iz prispevka delodajalca. Višine stopenj prispevkov za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje so določene v Zakonu o prispevkih za socialna zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: ZPSV), pri čemer so določene stopnje prispevkov, ki bremenijo zavarovance in stopnje, ki bremenijo delodajalce. Z veljavnim sistemom obračunavanja prispevkov za socialna zavarovanja pa so povezani še številni drugi sistemi, med katerimi je potrebno izpostaviti davčni sistem. Skladno s 159. členom ZPIZ-2 je pristojnost za pobiranje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje podeljena davčnemu organu. Pobiranje prispevkov vključuje nadzor nad obračunavanjem, plačevanjem prispevkov, vodenje evidenc, izterjavo in vse druge potrebne aktivnosti, da se zagotovi izpolnitev zavezančeve obveznosti glede plačila prispevkov. Prispevki zavarovanca in delodajalca se po veljavnih predpisih plačujejo na različne račune, zato je tudi nadzor nad obračunavanjem prispevkov možen samo na način razdelitve prispevka na prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca. Kljub temu, da smo v odgovoru na vaš predlog izhajali predvsem in zakonodaje, ki ureja področje pokojninsko in invalidsko zavarovanje, naj poudarimo, da je sistem pobiranja prispevkov v principu enak za vsa socialna zavarovanja. Glede na navedene menimo, da predlog za poenostavitev vseh prispevkov za socialno zavarovanje ni primeren za nadaljnjo obravnavo." 2020-01-08 2018-03-13 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/9070 Vlada naj zaščiti državljanje pred onesnaževanjem zaradi umazanih kamionov iz vzhodne Evrope "Vlado pozivam, da zaščiti državljanje pred onesnaževanjem, ki ga povzroča tranzitni tovorni promet na AC, na enak način, kot sta to naredili sosednji Avstrija in Madžarska. V Avstriji velja prepoved vožnje za tovorna vozila nad 7,5 t od sobote od 15 h do nedelje do 22h, na Madžarskem pa od sobote od 22h do nedelje do 22h. Poleg tega je v Avstriji prepovedan promet za tovorna vozila, ki ne dosegajo emisijskega razreda EURO 1 in EURO 2 na vseh relacijah, kjer je pričakovati promet zastarelih tovornjakov iz vzhodnoevropskih držav (iz smeri Dunaja proti Gradcu oziroma Salzburgu). V primerjavi z A in HU pa Vlada RS niti malo ni poskrbela za zdravje svojih državljanov, saj ima kar se tiče omejevanja tovornega prometa režim,ki je v Evropi mogoče primerljiv edino z Moldavijo. Vladi zato predlagam, da nemudoma: Naj vlado opozorim, da predlagan ukrep ni v nasprotju z zakonodajo EU in lahko poda vsebinski odgovor na predlog." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9072.txt ahac36 nuncij 3 9072 2018-04-03 2 2970 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Pri omejitvah prometa tovornih vozil na slovenskih cestah se srečujemo s predlogi, ki so si povsem nasprotujoči. Na eni strani imamo predloge po popolni sprostitvi prometa tovornih vozil na avtocestah, na drugi strani pa predloge po dodatnem omejevanju ob koncih tedna, v času prometnih konic in na določenih cestnih odsekih. Področje prepovedi vožnje tovornih vozil posamezne države urejajo na nacionalnem nivoju, zato ima vsaka država svoj režim omejitev. Ker sosednje države nimajo enotnih omejitev prometa tovornih vozil, tudi slovenskih omejitev ni možno popolnoma uskladiti z omejitvami prometa v teh državah. Omejitve prometa na cestah v naši državi so v največji možni meri usklajene z omejitvami sosednjih držav z namenom, da promet skozi državo teče čim bolj tekoče. V primeru podaljšanja omejitev prometa za vikende, bi to lahko povzročilo večje potrebe po parkirnih površinah za tovorna vozila, ki jih pa že sedaj primanjkuje. Popolna prepoved prometa tovornih vozil emisijskih razredov EURO 1 in EURO 2 bi pa najbolj prizadela domače prevoznike, saj se ta vozila pogosteje uporabljajo na krajših razdaljah, kjer je amortizacijska doba tovornih vozil daljša. Delež tovornih vozil omenjenih emisijskih razredov, ki v tranzitu vozijo preko Slovenije, se tudi zaradi precej višje cestnine za ta vozila hitro zmanjšuje in predstavlja manjši delež prometa tovornih vozil na avtocestnem križu. Promet tovornih vozil na slovenskih cestah se lahko omeji le iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 28. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, torej zaradi zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa, vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja. Menimo, da v primeru predlaganih dodatnih omejitev noben izmed naštetih dejavnikov ne izstopa, zato pri omejevanju prometa tovornih vozil trenutno ne načrtujemo sprememb. Iz navedenega izhaja, da predloga ne podpiramo." 2018-05-08 2018-03-13 36 https://predlagam.vladi.si/predlog/9072 Povišanje in znižanje denarne socialne pomoči in pomoči potrebnim "Vlada naj se zamisli zakaj je država nazadovala v zadnjih 20 letih. Omogočili so pretok ljudi iz drugih držav odprli so meje sedaj pa je nastopil tudi čas, da država terja svoj davek. Zaposleni državljani med katere spadam tudi sam plačujemo izredno velike davke po drugi strani pa vsak državljan, ki dela plačuje tudi za tiste, ki se delu izogibajo in živijo na račun države in delavcev. V vlado naslavljam predlog za vreditev zakona o denarni socialni pomoči in pomoči potrebnim. Menim, da denarna socialna pomoč je potrebna v primeru, ko človek ni več zmožen delati ( zdravstvene težave, ki ga pri tem onemogočajo, in starost ...) Menim, da bi se socialna pomoč morala dodeljevati tudi po količniku starostne dobe. Starejši kot si več naj se ti dodeli. Veliko ljudi sploh v starosti se sooča z nizkimi pokojninami. Še več je takih, ki pokojnin sploh ne bojo doživeli. Obstaja pa tudi kup ljudi, ki se jim ne da delati oz. iskoriščajo tako delavce kot državo. Predlog Socialna denarna pomoč naj se dodeljuje tudi po višini : starejši kot si več dobiš Zdravstveni razlogi, ki onemogočajo nekomu, da bi opravljal delo. Poleg tega pa naj tudi sankcionira tiste, ki nočejo delati oz. se dela branijo saj taki zažirajo državo. Predlagam tudi, da naredijo sistem kot ga imajo v tujini, ko prideš v državo kot tuj državljan najprej delaj vsaj eno leto nato pa boš pridobil pravice tudi do nekih socialnih transferjev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9098.txt rhspro 10 9098 2018-04-19 9 3015 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18) določa, da je do denarne socialne pomoči upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za preživetje v višini, kot jo določa veljavni zakon. Denarna socialna pomoč je namenjena samski osebi oziroma družini kot celoti. Višina denarne socialne pomoči, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, se določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje - od minimalnega dohodka samske osebe oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine (t.i. cenzus) odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek) Minimalni dohodek samske osebe oziroma seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine se po veljavnem zakonu določi v skladu z ekvivalenčno lestvico in glede na razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka. Denarna socialna pomoč se upravičencu, ki je trajno nezaposljiv ali trajno nezmožen za delo ali ki je nezaposlen in starejši od 63 let za ženske in 65 let za moške, ter je brez premoženja, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ali je v institucionalnem varstvu in tudi njegovi družinski člani izpolnjujejo te pogoje, dodeli trajno. Upravičenec do denarne socialne pomoči je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Zakon nadalje določa da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Za razloge se štejejo med drugim razlogi, zaradi katerih je pristojni organ za zaposlovanje osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in sicer če odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev. Ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči torej center za socialno delo preveri pogoje za pridobitev te pravice. Če vlagatelj izpolnjuje pogoje, se mu pravica prizna, v nasprotnem primeru pa se mu vloga zavrne. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelne oseba in ne prejema denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je v času prejemanja denarne socialne pomoči dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Upravičenec do denarne socialne pomoči, ki odkloni ali prekine ponujeno zaposlitev, izgubi pravico do denarne socialne pomoči. Odklonitev ali prekinitev zaposlitve ugotovi pristojni organ zavoda z odločbo in o tem nemudoma obvesti center za socialno delo. Center za socialno delo s prvim dnem naslednjega meseca po odklonitvi ali prekinitvi zaposlitve razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Z vlogo, ki jo mora oseba izpolniti za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, se opozori vlagatelja, da je dolžan v osmih dneh sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na pravico iz javnih sredstev, ter da je upravičenec v primeru lažnega prikazovanja, zamolčanja podatkov ali nepravočasnega sporočanja podatkov, dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva. Upravičenci po tem zakonu so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Denarna socialna pomoč ni univerzalna pravica, ki bi pripadala osebi, ker ni zaposlena in nima stalnega dohodka, temveč se okoliščine preverjajo tako, da se pravica prizna za določen čas treh mesecev ali šestih mesecev. Sistem socialnega varstva zagotavlja temeljno zaščito v obliki individualiziranih pomoči za premagovanje osebnih stisk in ekonomskih težav. Posameznik in družina morata izčrpati vse možnosti zagotavljanja preživetja z lastnimi močmi, preden sta lahko upravičena do socialne pomoči države." 2018-06-05 2018-03-29 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9098 Prehitevanje tovornega prometa na avtocestah "Predlagam, da se na celotnem avtocestnem omrežju v Sloveniji absolutno in brezpogojno prepove vožnja tovornih vozil (vseh vrst in nosilnosti) in avtobusov po prehitevalnem pasu. Ukrep je pomemben z vidika varnosti v cestnem prometu, posebaj kadar prihaja do zastojev na avtocesti in tvorjenju prostega pasu za intervencijska vozila. V kritičnih sezonskih konicah pa bi s takim ukrepom tudi povečali pretočnost prometa, saj tovorna vozila na prehitevalnem pasu drastično zmanjšujejo pretočnost prometa. Povdarjam, da bi obvezna varnostna razdalja - presledek v koloni tovornih vozil, ki vozijo po voznem pasu morala po mojem znašati najmanj 200m in bi bil s tem omogočen tekoč, ekonomski neoviran in tudi varnejši promet in tudi smo vklučevanje na avtocesto" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9100.txt Markomrak 9100 0 411 Neustrezen podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega ministrstvaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6711 2018-03-27 https://predlagam.vladi.si/predlog/9100 Omejitev hrupa zaradi prometa tovornih vozil na AC "Edini predpis, ki omejuje hrup zaradi prometa je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je bila sprejeta davnega leta 2006 in temelji na še bolj zastareli direktivi EU iz leta 2002. V zadnjem času se je zelo povečal promet tovornih vozil na relaciji Vzhodna Evropa - Italija. Hrupni in umazani tovornjaki vozijo v konvojih, enako intenzivno kot podnevi tudi ponoči. Gre za povsem novo situacijo, saj še nekaj let nazaj nočnega prometa praktično ni bilo. Konvoji tovornjakov povzročajo neznosen hrup. Še zlasti moteče so nizke frekvence, ki se odražajo kot zamolklo bobnenje in vibriranje in jih ni mogoče izničiti s še tako dobro zvočno izolacijo objektov ali protihrupnimi ograjami. Nizkofrekvenčni hrup je za zdravje zelo škodljiv, po ugotovitvah znanstevnikov še precej bolj kot slišni hrup. Ta hrup je zaznaven in moteč tudi na oddaljenosti več km od AC! Predvsem pa je pomembno dejstvo, da gre za stalen hrup, za katerega bi morale veljati veliko strožje omejitve kot za občasen hrup, ki ga pokriva Uredba. Vlado pozivam, da zaščiti državljanje pred škodljivim hrupom, ki ga povzročajo tovornjaki, od katerih država nima prav nobene koristi. Gre za tovornjake, ki s poceni surovinami (hrana, les,...) oskrbujejo italijansko industrijo. Edini denar, ki ga vozniki teh tovornjakov pustijo pri nas je cestnina, ki pa ne pokrije niti škode, ki jo povzročijo na vozišču, da ne govorimo o škodi na zdravju ljudi. Vlado pozivam, da sprejme ustrezen predpis, ki bo hrup omejil na raven, da ne bo škodljiv za zdravje ljudi. V predpis naj vključi tudi omejitev nizkofrekvenčnega hrupa. Le s sprejetjem ustrezne zakonodaje bo DARS prisiljen sprejeti ukrepe, s katerimi se bo zmajšala obremenitev okolice s hrupom,saj bodo sicer sledile tožbe. Ti ukrepi so lahko npr.: - omejitev hitrosti tovornih vozil v nočnem času na 60 km/h - zvišanje cestnine za tovornjake, ki uporabljajo pnevmatike z višjo stopnjo kotalnega hrupa - uporaba manj hrupnih asfaltov" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9114.txt ahac36 nuncij 9114 0 630 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8823 2018-04-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/9114 Predlagam, da je vožnja kolesarjev drug ob drugem zakonsko dovoljena "Po vzoru večine bolj razvitih držav, predlagam, da Republika Slovenija spremeni pravilnike/zakone/etc. tako,da bodo le ti vožnjo kolesarjev drug ob drugem dovoljevali in preferirali. Uveljavi se naj sledeče: kolesarji lahko kolesarijo drug ob drugem na cestah, z maksimalno razdaljo med kolesarjema 1,5m, ter kot cestna površina ne omogoča varnega prehitevanja avtomobilov, se morajo kolesarji formirati v kolono. Razloge za navajam spodaj: vožnja v parih znatno zviša vidljivost kolesarjev na cesti kar znatno zmanjša možnost vpletenosti v prometni nesreči, voznike motornih vozil glede na situacijo, prisili, da upočasnijo in počakajo na možnost varnega prehitevanja, kot bi to storili ob traktorju ali počasi vozečem avtomobilu. Ta ukrep zmanjša prehitevanja ""na silo"", kar je nevarno za kolesarje in druge udeležence v prometu, prehitevalna pot motornih vozil se v tem primeru zmanjša za polovico: 10 kolesarjev v koloni pomeni 10 m prehitevalne poti, med tem ko 10 kolesarjev v vožnji v parih, pomeni zgolj 5 m prehitevalne poti. Zmanjša se torej čas prehitevanja in tveganja nesreče." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9115.txt Matic Ganc 9115 1 817 Neustrezen Podoben predlog je že v razpraviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/9097 2018-04-04 https://predlagam.vladi.si/predlog/9115 ukinitev stopnje pribitka na motorna vozila "Z ZUJF je bil uveden popolnoma nesmiseln dodatni davek (pribitek) na motorna vozila, odvisen od KW in prostornine motorja. Večja vozila so tako dvakrat višje obdavčena; najprej z višjim DMV (večja poraba), potem pa še s tem višjim pribitkom (večja prostornina in moč motorja). Takšna večja luksuzna vozila kupujejo posamezniki, ki znajo davčno optimizirati svoje investicije. Enako vozilo je v tujini cenejše za 50.000€ ali več, kar pa je že dovolj velika razlika, da se bo posamezniku splačalo poiskati alternativne oblike nakupa vozila. Tako imamo sedaj veliko luksuznih avtomobilov s tujimi tablicami od katerih država nima ničesar; ne DDV, ne DMV in seveda tudi ne tega nesmiselnega pribitka po ZUJF. Če tega pribitka ne bi bilo, bi lahko država pobrala več kot 30.000€ izgubljenih davščin pri avtomobilu vrednem vsaj 100.000€. Ali je kdo na MF/FURS naredil analizo izgubljenih davščin na račun tega ukrepa po ZUJF? Predlagamo umik tega ""začasnega"" pribitka na motorna vozila." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9125.txt K G 1 9125 2018-05-02 6 3690 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davek na motorna vozila je bil uveden leta 1999 in se v skladu z določbami Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZDMV) plačuje od motornih vozil iz posameznih tarifnih oznak 87. poglavja kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Osnova za davek je prodajna cena posameznega motornega vozila, in ne vključuje davka na motorna vozila in davka na dodano vrednost. Stopnja davka za avtomobile je odvisna od izpusta CO2 pri kombinirani vožnji in vrste goriva, ki se uporablja za pogon. Poleg emisij CO2 in vrste goriva, na višino davka vplivajo še druge okoljske komponente (kriterij EURO standardov, izpusti trdnih delcev). Za bivalna vozila, motorna kolesa ter trikolesa in štirikolesa je stopnja davka odvisna od moči motorja. Podobna ureditev kot je za avtomobile glede povečanja stopnje davka na podlagi drugih okoljskih komponent je urejena tudi za omenjena motorna vozila. Z uveljavitvijo zakona, ki ureja uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je bil poleg davka na motorna vozila leta 2012 uveden dodatni davek na motorna vozila, ki se prav tako plačuje od davčne osnove (t.j. prodajne cene) motornega vozila. Namen uvedbe dodatnega davka na motorna vozila je bil, da se dodatno obdavči t.i. luksuzna motorna vozila, kar so praviloma tudi motorna vozila z večjo prostornino motorja, zato je stopnja dodatnega davka na motorna vozila odvisna od prostornine motorja. Dodatni davek na motorna vozila se obračunava za ista motorna vozila in od enake davčne osnove kot davek na motorna vozila, pri čemer je višina davčne stopnje dodatnega davka na motorno vozilo določena progresivno, v odvisnosti od prostornine motorja. Ob upoštevanju zgoraj navedenega, se torej pri obdavčitvi motornih vozil z davkom na motorna vozila kot tudi dodatnim davkom na motorna vozila, poleg prodajne cene vozila, ki je davčna osnova, upoštevajo za določitev stopnje davka tudi okoljske komponente. To pomeni, da ZDMV s takšnim načinom obdavčitve motornih vozil zasleduje tudi okoljski cilj, ki strmi k nakupu vozil z nizkimi izpusti CO2 ter nižjo prostornino motorja. V zvezi z izpostavljeno problematiko uporabe motornih vozil s tujimi registrskimi tablicami v Republiki Sloveniji in s tem posledično tudi neplačanim davkom na motorna vozila pojasnjujemo, da je obveznost registracije motornih vozil urejena v Zakonu o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17), ki je v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. V skladu s 27. členom omenjenega zakona morajo biti v Republiki Sloveniji registrirana vozila, katerih lastniki imajo v njej prebivališče ali sedež. Prav tako se morajo v roku 30 dni od od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji registrirati vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. V zvezi z analizo finančnih učinkov uvedbe dodatnega davka na motorna vozila po ZUJF pojasnjujemo sledeče. Prihodki državnega proračuna iz naslova dodatnega davka na motorna vozila so v letih 2012 do 2017 znašali skupaj 27,6 mio. evrov, oz. 4,6 mio. evrov letno. Prihodki z izjemo leta 2016, ko so bili za 0,7 % nižji kot v letu 2015, naraščajo vsako leto. Prav tako lahko na osnovi podatkov iz davka na motorna vozila ugotovimo, da se povprečni izpust CO2 pri prvič registriranih vozilih pomembno zmanjšuje, kar lahko deloma pripišemo tako davku na motorna vozila, kot tudi dodatnemu davku na motorna vozila, saj je narava obeh davkov, da bolj obdavčita vozila z večjo porabo, kar zmanjšuje vrednosti CO2 izpustov. Navedeno kaže na to, da se z vključitvijo okoljskega kriterija (izpusti CO2, prostornina motorja), uspešno zasleduje okoljski vidik obdavčitve motornih vozil (zmanjšanje emisij), pri čemer dodajamo, da bo glede na uspešno zasledovanje zastavljenih okoljskih ciljev v prihodnje primerno preučiti tudi možnost zasledovanja strožjih okoljskih ciljev in temu ustrezno prilagoditi tudi davek na motorna vozila z vključitvijo novih ali preoblikovanjem obstoječih okoljskih kriterijev kot podlage za odmero davka." 2018-06-12 2018-04-11 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/9125 Davek na nepremičnine - takoj! "Predlagam vladi R Slovenije, da že končno uvede davek na nepremičnine. Vsako leto odlašanja pomeni v državnem proračunu vsaj 100 milijonov € manj prihodkov. Davek na nepremičnine poznajo vse zahodne demokracije in članice EU in nikakršna tabu tema, sporna je lahko zgolj in samo njegova višina. Nabiranje volilnih točk oz. glasov volilcev na takšen način je destruktivno in negospodarno. Davek na nepremičnine bo pomagal k optimizaciji trga nepremičnin, bo realno ovrednotil nepremičnine, sprostil višek nepremičnin katere posamezniki hranijo na zalogo (kot hranitelj vrednosti, namesto depozita v banki ali investicijskih skladih). Omogočil bo mlajšim lažjo pot do lastninštva nepremičnine, starejšim lažjo odločitev za prodajo viška nepremičnin. Tistim kateri investirajo, pa zgolj dal temo za razmislek, kaj je pametneje in bolj ekonomično." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9126.txt Sony Globokar 27 9126 2018-05-01 25 2343 Nezadostna podpora 2018-04-10 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9126 Legaliziranje filtriranja/lane splitting-a za motoriste "Mislim, da bi se lahko zgledovali po razvitih državah in motoristom, v primeru, da je promet upočasnjen(kolone), omogočili, da avtomobile in tovornjake prehitijo če je med njimi dovolj prostora. Enako velja pred semaforji, če je dovolj prostora bi moralo biti dovoljeno, da gredo motoristi do črte in ne čakajo v vrsti. Tako bi namreč razbremenili ceste in bi avtomobilsti čakali manj časa, saj motorji hitreje speljejo in na avte niti ne vplivajo. Če pa čakajo v vrsti zavzamejo mesto enega avtomobila, od tega pa ni nobene koristi. To pa pišem zato, ker velikokrat opazim motoriste, ki se prebijajo naprej, avti pa jim trobijo in se nanje jezijo (verjetno, ker jim ne privoščijo, da pridejo prej, ne vem kaj drugega bi jih lahko motilo). Sam se motoristom vedno umaknem, ko vidim da prihajajo naprej. Za primer, če na semaforju čaka 17 vozil v koloni, od tega sta 2 motorja, luč pa je zelena toliko časa, da gre v križišče 15 vozil bosta 2 avta na koncu ostala in čakala spet. Če pa bi bila motorja na začetku kolone ob prvem avtu bi lahko vseh 17 vozil prišlo čez semafor. Kot vem je to pri nas prepovedano, legalno pa je v nekaterih državah ZDA, Italiji, Veliki Britaniji,... Da si boste boljše predstavljali si poglejte Royal Jordanian kanal na youtubu, kjer se možakar vozi po Londonu in na vsakem semaforju gre naprej." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9155.txt squirrells 9155 0 786 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnaviPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8051 2018-04-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/9155 Družbeno koristno delo za prejemnike socialne pomoči "Prejemniki socialne pomoči so pogosto doma, izolirani od družbe, kar slabo vpliva na psiho človeka, po drugi strani pa trpijo zaničljive poglede ostalih, ki delajo, in jim socialno pomoč prek davkov tudi financirajo. Predlagam da se za prejemnike socialne pomoči uvede obvezno družbenokoristno delo recimo za 20ur na teden, kar bi pomenilo boljšo socializacijo iskalcev dela, tiste, ki ne delajo zaradi lenobe, bi prisililo v iskanje pravega dela, istočasno bi pa iskalci s tem delom pomagali širši družbi in okolici. Veliko je področij, ki so neurejena zaradi pomanjkanja delovne sile, pa naj gre za urejanje okolice, pomoč starejšim, skrb za živali v zavetiščih ipd, tako da bi se za veliko večino dalo najti delo, ki so ga zmožni opravljati. Invalidi in dela nezmožni bi na podlagi zdravniške odločbe (podobno kotm pri bolniški za zaposlene) lahko ostali doma. Menim da bi takšna oblika pomagala tako pri stigmatizaciji iskalcev dela, pri socializaciji in pri lažjem privajanju na kasnejše delovno mesto." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9156.txt MrSoca 9156 0 1031 Neustrezen Podoben predlog je že bil v obravnavi in je pridobil odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6762 2018-04-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/9156 socialna pomoč "To kar sem slišala danes pa presega vse meje. Višina socialne pomoči bi se naj dvignila na skoraj 390 evr. Mnogi upokojenci-predvsem invalidsko upokojeni nimamo za 32 let delovne dobe takšne pokojnine.Prisiljeni smo se bili upokojiti, delati ne moremo in ne smemo.Mnogi pa dobivajo socialno pomoč mladi in zdravi, sposobni delati in MNOGI NE ŽELIJO DELATI saj dobivajo socialno pomoč,ki bi pa naj veljala LE ZA TISTE,KI NE MOREJO DELATI. Tisti ,ki to predlagajo se naj vprašajo KOMU NAMENITI SOCIALNO POMOČ IN ŠELE NATO DOLOČITI VIŠINO." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9158.txt gorjatan 9158 0 485 Neustrezen Predlog ne vsebuje predloga sistemske rešitve 2018-04-18 https://predlagam.vladi.si/predlog/9158 Uvedba dodatka k denarni socialni pomoči za osebe s posebnimi potrebami Predlagam, da se uvede dodatek za prejemnike socialne pomoči s posebnimi potrebami. Tukaj mislim na ljudi, ki imajo res posebne potrebe, ne na lenuhe in delomrzneže. Denarna socialna pomoč je verjetno res usklajena z življenjskimi stroški ljudi, ki nimajo posebnih potreb, nikakor pa ne z ljudmi, ki imajo posebne potrebe.Spodaj navajam samo primer celiakije, primerov pa je še na stotine:Odrasli s celiakijo nima pravice do nikakršnih ugodnosti, brezglutenska hrana pa je precej dražja od glutenske (moka tudi do 10 x dražja). Oseba s celiakijo, ki prejema socialno pomoč, ni zaradi celiakije upravičena do nikakršnega dodatka. Glutenske hrane ne sme jesti, ker je ta zanjo strup, brezglutenska pa je zanjo bodisi predraga, bodisi ji poje denar, ki bi ga potrebovala za druge nujne stroške. Za starše otrok s celiakijo je vsaj malce bolje poskrbljeno, ker imajo otroci s celiakijo pravico do dodatka za nego in drugih posebnih dodatkov, odrasli s celiakijo pa nimajo pravice do nobenih dodatkov, tudi če so upravičeni do denarne socialne pomoči. Prav tako mi ni znano, da bi Karitas in Rdeči križ, na katera CSD-ji pošiljajo prejemnike denarne socialne pomoči, imeli na voljo brezglutensko hrano. Zato predlagam, da se uredi tudi slednje.Osebe, ki imajo pravico do denarne socialne pomoči, imajo sicer pravico do izredne denarne socialne pomoči, ki pa je namenjena IZREDNIM izdatkom, ne pa rednim, kot je npr. zgornji primer brezgltuenske hrane. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9167.txt lipi 2 9167 2018-05-21 5 3056 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18; v nadaljevanju: ZSVarPre) določa, da je do denarne socialne pomoči upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za preživetje v višini, kot jo določa veljavni zakon. Denarna socialna pomoč je namenjena samski osebi oziroma družini kot celoti. Višina denarne socialne pomoči, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, se določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje - od minimalnega dohodka samske osebe oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine (t.i. cenzus) - odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek). Minimalni dohodek samske osebe oziroma seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine se po veljavnem zakonu določi v skladu z ekvivalenčno lestvico in glede na razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka. V nadaljevanju Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) pojasnjuje, da je v skladu z veljavno socialno zakonodajo mogoče pridobiti posebni dodatek k denarni socialni pomoči, in sicer se upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo. Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina dodatka za pomoč in postrežbo se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Center za socialno delo lahko invalidski komisiji poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo po ZSVarPre, če oceni, da se mu je'zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da je upravičen do nižjega dodatka za pomoč in postrežbo ali ga ne potrebuje več. Ministrstvo je mnenja, da je zakonska ureditev ustrezno urejena, saj so do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z veljavno socialno zakonodajo upravičene tiste osebe, ki imajo potrebo po pomoči druge osebe, kar pa ugotavlja invalidska komisija." 2018-06-26 2018-04-30 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9167 Ukinitev visokih subvencij za hibridna vozila "Prelagam določitev še sprejemljive zgornje meje eko subvencije za hibridna vozila ter subvencioniranje le nakupa cenejših hibridnih vozil. Kot namreč vidim iz oglasov se ta zagotavlja tudi za luksuzna vozila, ki jih lahko kupi le nekaj slovencev, ti bi jih lahko kupili tudi brez subvencije, če bi bili seveda ekološko ozaveščeni. Primer za eno od možnih subvencij, ki me je navdihnil za pobudo: Tako tem kupcem ostali slovenci preko proračuna subvencioniramo nakup, s čemer se vrjetno, če bi jih vprašali ne bi strinjali. S tem ukrepom bi z enakimi sredstvi zagotovili možnost subvencioniranega nakupa več uporabnikom in dosegli večji željeni ""okoljski učinek""." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9168.txt DaNamBoBolje 5 9168 2018-05-21 7 2234 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Za doseganje ciljev razogljičenja prometa v Sloveniji, z doseganjem indikativnih ciljev OP TGP ter udejanjanjem domačih zavez in obvez Republike Slovenije na podlagi mednarodnih sporazumov in zakonodaje EU, bo treba do leta 2030 spremeniti strukturo voznega parka v Sloveniji. Tako pri osebnih kot pri gospodarskih vozilih ter avtobusih za javni linijski prevoz potnikov se bo moral precej večati delež vozil na alternativna goriva. Šele zadostno število vozil na alternativna goriva bo omogočilo izvajanje vzdržnih poslovnih modelov vzpostavljanja in upravljanja infrastrukture. Optimalen scenarij Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 predvideva povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov do leta 2030 na 20 odstotkov. Z dosego zastavljenih ciljev v skladu z optimalnim scenarijem bo Slovenija izpolnila zaveze, ki jih ima na področju prometa. Če pa želimo doseči, da bi bila Slovenija med vodilnimi državami na področju zelene mobilnosti, bi morali slediti scenariju, ki predvideva, da bi imeli v voznem parku v letu 2030 že 37-odstotni delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva. To pomeni, da bi bil v letu 2030 delež teh vozil ob prvi registraciji 81 odstotkov vseh na novo registriranih vozil, pri čemer bi bilo 79 odstotkov električnih avtomobilov in 2 odstotka avtomobilov na vodik. Pri načrtovanju ukrepov uvajanja električnih vozil v prometu smo imeli ob pripravi Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu zadržke, ki ste jih navedli tudi sami v vaši pobudi, zato smo ukrepe neposrednih spodbud s subvencijami omejili na časovno obdobje, ko električna vozila cenovno še ne morejo konkurirati vozilom, ki jih poganja motor z notranjim zgorevanjem. Glede vase pobude o prihodnosti električnih vozil in spodbujanja njihove uporabe v javnem sektorju pa vam sporočamo, da subjekti javnega sektorja pri posodabljanju voznega parka upoštevajo zahteve uredbe, ki ureja zeleno javno naročanje. V vmesnem pregledu izvajanja ukrepov iz Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu 2018-2020 (akcijski program), ki smo ga na ministrstvu izdelali ob koncu leta 2019, ugotavljamo, da uresničevanje ciljev iz Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji (strategija), ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela 12. oktobra 2017, predvsem na področju uporabe električnih vozil, znatno zaostaja za cilji strategije in akcijskega programa. Zato trenutno razmišljamo predvsem o dodatnih ukrepih za spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu in ne o zniževanju sredstev za subvencije ob nakupu vozila. Svoje ukrepe bomo tudi v prihodnje sproti vrednotili in prilagajali situaciji na trgu in terenu." 2020-01-30 2018-04-30 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/9168 Varčevanje pri stroških zdravil "Prepričana sem, da je možno ogromno privarčevati pri stroških zdravil oz. izdaji le teh na recept. Predlagam vladi RS, da skupaj z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije preuči možnost, da nadzor nad izdajo zdravil na recept prevzamejo lekarne, saj bi bilo edino tam možno nadzorovati porabo zdravil. V kolikor to ni možno, naj se izvedejo kontrole nad izdajo receptov v ambulantah zdravstvenih domov. Nikakor pa zaradi varčevanja ne sme biti ogrožen noben bolnik, ki zdravila potrebuje." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/917.txt ASTREJA 4 917 2010-08-10 3 4048 Nezadostna podpora 2010-07-10 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/917 POLN DELAVNIK ZA UCITELJE "Pozdravljeni, zaposlen v tovarni (kot primer) dela 8 ur dnevno. Od 8 h do 16 h. To je normalen delavnik kot si ga vsi predstavljamo in razumemo. Zakaj ucitelji (primer ucitelj 1.razreda ) zacne ob 8 - 8:20 (odvisno od sole do sole in solskega urnika) in konca ob 1245 ? Se pravi oddela recipisi 4 ure. Dalje, na grobo imajo 2 meseca poleti pocitnice, dalje 4 x na leto teden dni pocitnic, ne vem če imajo še ravnotako kot zgornji zaposleni v tovarni zakonsko dolocen dopust cca. 25 dni na leto, upam da tega nimajo, ker bi bilo ze malo smesno do vseh ostalih davkoplačevalskih delavcev... Potem pa stavkajo itd... Predlagam, da ucitelji oddelajo 8 ur na dan, se pravi dejansko, da so v soli 8 ur na dan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9170.txt Tipkovnica 9170 0 609 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4340/null/answers 2018-04-29 https://predlagam.vladi.si/predlog/9170 Vpis zdravniških pregledov in ugotovitev pri medicini dela na kartico "Predlagam, da se pregled in ugotovidve zdravnika medicine dela vpiše na kartico oziroma kartoteko splošnega zdravnika in obratno. Dogaja se, da podjetje pošlje na obdobni zdravniški pregled delavca in ta mu naloži, da ne more opravljati tega in tega dela iz naslova določene okvare.... Nato ta delavec dobi mnenje medicine dela, da ne sme delati tega in tega, nakar ga delodajalec prerazporedi na drugo delonvo mesto. Ta isti delavec po službi dela v gozdu, hodi na fitnes,... s precej več vlaganja napora ali česarkoli v popoldanskem času kot ga je v službi vlagal. Čez čas, da ta delavec odpoved in gre v drugo službo, kjer tudi tam zavaja delodajalca o svojem zdravstvenem stanju(zamolči, da ni v prejšnji službi delal tega in onega zaradi ""zdravstvenih"" težav. Še prej pa, ko gre delavec na zdravniški pregled se dela, da je brez kakršnekoli deformacije in se tudi z delodajalcem strinja za delo preko polnega delovnega časa, kakor tudi z delom ponoči. Nadalje, delavec ima prepoved upravljanja vozila z naslova psihičnih težav, bil je tudi na zdravljenju v psihijatrični ustanovi. Svoja lečeča zdravnica ga pošlje na izredni zdravniški pregled zaradi vožnje motornega vozila. Medicina dela mu ne da pozitivno mnenje. Ta ista oseba gre v drug kraj, kjer se prijavi in plača znesek pregleda in v drugem kraju dobi zdravniško potrdilo, da je sposoben za vožnjo motornih vozil. Kar se meni zdi nelogično! Predlagam, da se vsak obisk zdravnika, medicine dela(tudi omejitve - ne sme dvigovati bremen, ne sme telovaditi,...),... vpiše v tej dobi računalništva v neko skupno zbirko podatkov, kjer lahko katerikoli zdravnik vidi dejansko stanje osebe, katera je v obravnavi. Zaradi tega nebi prihajalo do tovrstnih napak." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9174.txt vratar 13 9174 2018-05-24 3 2777 Nezadostna podpora 2018-05-03 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/9174 Obdavčitev stanja na transakcijskih računih Predlagam uvedbo davka na stanje na transakcijskih računih. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9175.txt verso verso 58 9175 2018-05-24 23 4129 Nezadostna podpora 2018-05-03 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/9175 Obdavčenje plastične embalaže za enkratno uporabo široke potrošnje "Z visokim davkom bi se obdavčila vsa plastična embalaža, ki je namenjena enkratni uporabi. Z denarjem od tega davka bi se s subvencijami vzpodbujale trgovine, kjer bi potrošnik prinesel svojo embalažo ali bi bila le ta povratna. Posledica bi bila tudi cenejši odvoz smeti, saj bi jih tako občutno zmanjšali. Prav tako bi se lahko to uporabili v gospodarstvu." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9177.txt BarbaraS 4 9177 2018-05-28 5 2230 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Področje davkov je v pristojnosti Ministrstva za finance. Za embalažo iz predloga državljana se že plačuje okoljska dajatev, ki pa je prihodek proračuna (nedeljivost proračuna). Slovenija si sicer zelo prizadeva za zmanjšanje uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Ministrstvo za okolje in prostor MOP) je povzelo naslednje aktivnosti: določen je nacionalni cilj zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk (to so tiste z debelino stene 49 mikronov ali manj): do konca leta 2019 njihova letna potrošnja ne sme preseči 90 kos/osebo in do konca leta 2025 ne sme preseči 40 kos/osebo; s 1. 1. 2018 je uvedena evidenca vseh proizvajalcev in pridobiteljev/uvoznikov plastičnih nosilnih vrečk (vodi Finančna uprava RS - FURS); s 1.1.2018 je uvedeno četrtletno poročanje proizvajalcev in pridobiteljev plastičnih nosilnih vrečk o številu vrečk, danih v promet (poročajo FURS-u); s 1. 1. 2018 je za proizvajalce in pridobitelje plastičnih nosilnih vrečk ukinjen prag 15.000 kg embalaže/letno v promet, pod katerim ni treba plačevati stroškov ravnanja z odpadno embalažo. To pomeni, da vsi proizvajalci in pridobitelji/uvozniki plastičnih nosilnih vrečk plačujejo stroške ravnanja z odpadno embalažo (plačujejo embalažnino eni od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo); s 1. 1. 2018 je za proizvajalce in pridobitelje plastičnih nosilnih vrečk ukinjen prag 15.000 kg embalaže/letno v promet, pod katerim ni treba plačevati okoljske dajatve. To pomeni, da vsi proizvajalci in pridobitelji/uvozniki plastičnih nosilnih vrečk plačujejo okoljsko dajatev; od 1. 1. 2019 dalje plastične nosilne vrečke ne bodo smele biti potrošnikom na voljo brezplačno na nobenem prodajnem mestu. Izjema od tega pravila bo veljala samo za zelo lahke plastične nosilne vrečke, tanjše od 15 mikronov (debelina stene vrečke 14 mikronov ali manj), kadar bodo potrošnikom na voljo za sveža nepredpakirana živila. S tem se prispeva k manjši količini zavržene hrane. Vsak prodajalec sam se bo lahko odločal o tem, ali bo to izjemo uveljavljal ali ne: od 1. 1. 2018 dalje morajo prodajalci voditi evidenco o zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečkah (torej o tistih z debelino stene 14 mikronov ali manj), ki jih njihov proizvajalec označi kot primerne za stik z živili, če jih potrošnikom ponuja kot nosilne vrečke za predpakirana živila ali neživilske izdelke. Podatek o številu prodanih takih vrečk bodo morali enkrat letno poročati ministrstvu (prvič do 31. 3. 2019 za leto 2018). Če so take vrečke potrošnikom na voljo za nepredpakirana sveža živila, prodajalci nimajo obveznosti vodenja evidence in poročanja; ozaveščevalne aktivnosti *. Na spletni strani pa so na voljo podatki o akcijah, izvedenih v letih 2016 in 2017. Ministrtsvo načrtuje še naslednje aktivnosti: načrtuje se priprava gradiv za učitelje z vsebinami o preprečevanju odpadkov, s poudarkom na zmanjšanju potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, ki bodo na voljo na spletni strani (predvidoma že za šolsko leto 2018/19); po koncu poročevalskega obdobja za leto 2018 (v drugi polovici leta 2019) ovrednotenje rezultatov doseganja prvega cilja zmanjšanja potrošnje plastičnih nosilnih vrečk: če cilji ne bodo doseženi, bo MOP pristopil k pripravi strokovnih podlag za uveljavitev dodatnih ukrepov (npr. dvig okoljske dajatve, določitev minimalne cene, prepoved brezplačnih zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki so namenjene za sveža nepredpakirana živila ipd.) Pri vseh ukrepih za zmanjšanje potrošnje določenih izdelkov je treba pozornost nameniti temu, da se dejansko zniža potrošnja takih izdelkov (da se npr. ena in ista vrečka večkrat uporabi) in ne, da se izdelki iz določenega materiala enostavno zamenjajo z izdelki iz drugega materiala (npr. zamenjava plastičnih nosilnih vrečk z nosilnimi vrečkami za enkratno uporabo iz drugih materialov), potrošnja teh izdelkov, gledano v celoti, pa se ne zmanjša ali pa se celo poveča, ker so izdelki iz teh drugih materialov manj trajni od izdelkov, katerih potrošnja se želi zmanjšati. Pogosto ne pomislimo, da se za izdelavo kateregakoli izdelka porabljajo naravni viri, in da ima vsak izdelek, ne glede na to, iz katerega materiala je izdelan, svoj vpliv na okolje, zato je treba pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje potrošnje določene skupine izdelkov upoštevati njihov celotni življenjski krog in vplive na okolje takih izdelkov v vseh fazah (načrtovanje, proizvodnja, transport, potrošnja, odpadki), v primerjavi z alternativami, ki obstajajo v danem trenutku na trgu. * V zadnjih letih se pogosto srečujemo z zahtevami, predlogi in pobudami, za prepoved oz. stroge omejitve dajanja v promet določenih izdelkov, s čimer naj bi rešili probleme, povezane s smetenjem okolja. Prepoved dajanja izdelkov na trg je z vidika varstva okolja eden zadnjih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Vsaka prepoved dajanja določenih proizvodov na trg ima za posledico preusmeritev potrošnikov na druge proizvode, ki so v trenutku prepovedi na voljo na trgu. Zato je pomembno, da se pred uveljavitvijo take prepovedi načrtujejo in izvedejo tudi drugi ukrepi, kot je npr. ozaveščanje potrošnikov. Prepoved naj bi temeljila na analizi celotnega življenjskega kroga, s katero se preučijo vplivi, ki jih imajo na okolje snovi in materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, za katere se načrtuje prepoved, in alternativnih proizvodov, ki so na trgu ali bi se na trgu lahko pojavili kot zamenjava za prepovedane izdelke. Pri tem je treba upoštevati vse faze posameznega proizvoda, od faze njegovega načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, vključno z njegovo trajnostjo in možnostjo ponovne uporabe, do faze, ko ta proizvod postane odpadek, in možnostmi za njegovo recikliranje ali druge postopke predelave. Država pa lahko spodbuja proizvajalce k uporabi okoljsko bolj sprejemljivih materialov tudi z drugimi ukrepi, npr. z uvedbo ustreznih ekonomskih instrumentov, izjemnega pomena pa je tudi ozaveščanje potrošnikov. Tak ekonomski instrument predstavlja okoljska dajatev, ki jo embalerji in pridobitelji embaliranega blaga ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (embalaža, ki se napolni na prodajnem mestu) plačujejo ob prvem dajanju embalaže v promet. Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže na kilogram embalaže. Enota obremenitve za embalažo iz biološko razgradljivih materialov je desetkrat nižja od enote obremenitve za embalažo iz materialov, ki niso biološko razgradljivi, in tritisočkrat nižja od enote obremenitve za embalažo iz PVC. Z novelo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki je bila sprejeta konec leta 2017, je bil za proizvajalce in pridobitelje plastičnih nosilnih vrečk z letošnjim letom ukinjen prag 15 t embalaže, dane letno v promet, pod katerim so bili oproščeni plačila okoljske dajatve. Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport , Zavodom RS za šolstvo, trgovci, nevladnimi organizacijami in društvi ter dvema zbornicama pripravlja kampanjo o škodljivem vplivu lahkih plastičnih nosilnih vrečk na okolje. Kampanja bo potekala v šolskem letu 2018/2019. Cilji kampanje so povečati prepoznavnost problema in posledic onesnaževanja in obremenjevanja okolja z lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami, spodbuditi trajno zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ter doseči okoljski cilj glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk. S tem želimo opozoriti na velik pomen preprečevanja odpadkov, kar vključuje tudi ukrepe za zmanjšanje količin odpadkov (ponovna uporaba izdelkov in podaljšanje njihove življenjske dobe), ter za zmanjšanje škodljivih vplivov nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Kampanja bo namenjena širši javnosti, s poudarkom na izobraževanju otrok. Na Radiu 1 smo imeli med marcem in majem kratke ozaveščevalne ""spote"" - zmanjšajmo uporabo plastičnih vrečk. V tem času na ravni države ni bil sprejet noben drug nov ukrep kar se tiče omejevanja plastike. Menimo, da ukrepi za prepoved ali omejevanje dajanja določenih proizvodov samo na slovenski trg, zaradi majhnosti, geografske lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami, ne bi bili učinkoviti, zato se vedno zavzemamo za ukrepe, usklajene na nivoju EU. Prepovedi, ki veljajo v eni sami državi, so manj učinkovite kot prepovedi, sprejete na nivoju EU, saj je dajanje izdelkov na trg urejeno na podlagi pravil o notranjem trgu in s tem povezanim prostim pretokom blaga, ter na podlagi pravil glede preprečevanja trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence. Evropska Komisija je januarja letos objavila prvo vseevropsko strategijo za plastiko, ki je hkrati tudi del prehoda na bolj krožno gospodarstvo. Strategija se osredotoča na varovanje okolja pred onesnaževanjem s plastiko ter hkrati spodbujanje rasti in inovacij, pri čemer bo izzive preoblikovala v pozitivne ukrepe za prihodnost Evrope. Preoblikovanje načina zasnove, proizvodnje, uporabe in reciklaže proizvodov v EU ima velik poslovni potencial in s prevzemom vodilnega položaja pri tem prehodu se bo ustvarilo nove priložnosti za naložbe in delovna mesta. Po novih načrtih bo do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu EU mogoče reciklirati, potrošnja plastike za enkratno uporabo bo manjša, namerna uporaba mikroplastike pa bo omejena. Na podlagi te strategije je Evropska komisija konec maja sprejela predlog direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na okolje. Predlog prinaša nova EU pravila za deset izdelkov za enkratno uporabo iz plastike, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih plažah in morjih, ter za izgubljeno in odvrženo ribolovno orodje, kar skupaj predstavlja kar 70% vseh predmetov, ki so najpogosteje med odpadki v morju. Na plažah najpogosteje najdejo plastični odpadki oz. odpadki, ki vsebujejo plastiko:, ki izvirajo od posod za živila, lončkov za pijačo, vatiranih palčk, jedilnega pribora, krožnikov, mešalnih palčk, slamic, palčk za balone in balonov, zavitkov in ovojev, vsebnikov za pijače, njihovih pokrovčkov in zamaškov (plastenke za pijače), filtrov za tobačne izdelke, higienskih izdelkov(vlažilni robčki, higienski vložki), lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ribolovnega orodja, zato se predlagani ukrepi nanašajo zlasti na tovrstne proizvode. Ribolovno orodje je vključeno v predlog direktive kljub temu, da ne gre za plastiko za enkratno uporabo, vendar ta oprema vključuje veliko elementov iz take plastike. Ukrepi, ki jih Komisija predlaga se nanašajo na zmanjšanje potrošnje, omejitev dajanja na trg (samo za proizvode za katere že obstajajo alternative), zasnovo in označevanje proizvodov, razširjeno odgovornost proizvajalcev, ločeno zbiranje odpadkov in ozaveščanje potrošnikov. Poleg tega se predlaga še 90% cilj za ločeno zbiranje plastenk do leta 2025. Več informacij je na voljo na spletni strani Evropske komisije (http://ec.europa.eu/environment/waste/plastic_waste.htm). Kot rečeno, se Slovenija glede prepovedi dajanja na trg določenih proizvodov bolj kot za aktivnosti na nivoju posamezne države članice zavzema za prepovedi na nivoju celotne EU, zato vedno podpiramo tovrstne aktivnosti in ukrepe. Velja pa na tem mestu tudi omeniti, da ponudba vedno sledi povpraševanju. Okoljsko ozaveščeni potrošniki predstavljamo pomembne deležnike tako pri izbiri izdelkov in njihove embalaže kot pri ravnanju z odpadki. Proizvajalci se namreč zelo hitro prilagodijo zahtevam potrošnikov in ponujajo take izdelke in v taki embalaži, kot jih potrošniki najraje izbiramo. Ukrepi, s katerimi se omeji (ali prepove) prodaja določenih izdelkov, pa ne vplivajo na odločitev posameznika za ločeno zbiranje odpadkov in posledično na povečanje deleža njihovega recikliranja in predelave. Zato menimo, da samo z uvedbo restriktivnih ukrepov na področju potrošnje, brez sodelovanja okoljsko ozaveščenih potrošnikov, ki zlasti samoiniciativno ravnajo na trajnosten in okolju prijazen način, ni mogoče doseči cilja preprečevanja ali zmanjševanja škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na okolje. Potrošniki imamo vedno na voljo izbiro. Lahko zavrnemo plastično nosilno vrečko, ki je ne potrebujemo, čeprav nam jo trgovec ponudi brezplačno. Platneno nakupovalno vrečko ali nakupovalno košaro si lahko omislimo tudi brez prepovedi prodaje plastičnih nosilnih vrečk. Za že predpakirano sadje in zelenjavo ne potrebujemo ločevalne vrečke, čeprav je (brezplačno) na voljo. Med enakovrednimi izdelki izberimo tistega, ki je pakiran v reciklabilno embalažo. Predvsem pa izdelke, ki jih več ne potrebujemo in niso primerni za ponovno uporabo, odvrzimo v ustrezen zabojnik za odpadke ali odnesimo v zbirni center. Tako bomo sami prispevali k manj odpadkom v okolju. Zavedajmo se, da lahko vsak posameznik z majhnimi dejanji prispeva svoj delež k varovanju okolja. Če namreč vsak posameznik naredi majhno dejanje, skupaj za varovanje okolja naredimo veliko. Ni nujno, da nas k temu silijo zakonsko določena pravila in prepovedi." 2018-08-03 2018-05-07 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/9177 Davek na nepremičnine. Predlagam vladi RS, naj pri davku na nepremičnine, ne obdavči prve nepremičnine kjer ljudje živijo. Prva nepremičnina naj bo prosta davka. Pri sprejetju novega zakona, naj vlada obdavči tiste lastnike, ki imajo več nepremičnin z visokim davkom. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9186.txt gepard tiger 14 9186 2018-05-30 21 2711 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Na podlagi predpisov, ki so bili z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen Zakon o davku na nepremičnine, vrnjeni v uporabo, se na področju obdavčitve posedovanja nepremičnin v Sloveniji zajema davek od premoženja fizičnih oseb, obstajata pa še dajatvi, ki imata po namenu vlogo davka na nepremičnine oziroma obstoječ davčni sistem dopolnjujeta. To sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ter pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Z davkom od premoženja se v Republiki Sloveniji obdavčuje nepremično premoženje fizičnih oseb. Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek plačujejo lastniki oziroma uporabniki premoženja ne glede na to ali ga uporabljajo sami ali ga dajejo v najem. Osnova za davek od premoženja je vrednost stavbe oziroma prostora za počitek in rekreacijo. Vrednost je določena na podlagi meril upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občina. Sistem davka od premoženja daje davčnemu zavezancu znatno olajšavo in sicer znižanje davčne osnove, ki ustreza vrednosti 160 m² stanovanjske površine, ugotovljene na podlagi izračuna davčne osnove, ob izpolnjenem pogoju, da lastnik ali njegovi družinski člani v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bivajo v stanovanjskih prostorih. Znižanje ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij, od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti, od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, od stavb, ki so razglašene za kulturni oziroma zgodovinski spomenik ter od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati. Začasno (za 10 let) so oproščeni plačila davka od premoženja tudi prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž ter lastniki popravljenih in obnovljenih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost teh stavb povečala za več kot 50 %. Oprostitev davka ne velja za prostore za počitek oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. Zakon pozna tudi posebno olajšavo za velike družine in sicer se davčnemu zavezancu z več kot 3 družinskimi člani, ki živijo z njim v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, odmerjeni davek zniža za 10 % za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. Davčne stopnje so progresivne in sicer različno glede na namen uporabe. Za stanovanjske stavbe je predpisana davčna stopnja v višini od 0,10 % do 1 %, odvisno od njihove vrednosti, za prostore za počitek in rekreacijo se ta stopnja giblje od 0,20 % do 1,50 %, medtem ko je za poslovne prostore davčna stopnja določena od 0,15 % do 1,25 %. Za poslovne prostore, ki se ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti in niso dani v najem, se davčna stopnja poveča za 50 %. Nadomestilo za uporabo stavbnih se plačuje za stavbna zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območja, za katera se plačuje nadomestilo in višino nadomestila določi občina. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določen za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča pa se plačuje od stanovanjske površine oziroma poslovne površine stavbe. Nadomestila se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Nadomestila je na lastno zahtevo za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča. Oprostitev ali delna oprostitev se nanaša tudi na občane z nižjimi dohodki ali občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, če je tako predpisala občina. Zavezanec za plačila nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je direkten namenski prihodek proračuna lokalnih skupnosti, namenjen kritju stroškov vzdrževanja gozdnih cest kot dela občinske cestne infrastrukture. Plačujejo jo lastniki gozdov na območjih, ki so po podatkih zavoda za gozdove odprta z gozdnimi cestami. Zavezanci so fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki vpisani v zemljiškem katastru, torej formalni imetniki razpolagalne pravice na zemljišču. Osnova za odmero pristojbine je katastrski dohodek zemljišč, stopnja pa znaša 9,4 % osnove, razen za Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za katerega je stopnja višja in sicer 12,8 %, odmerja pa se ravno tako od katastrskega dohodka. Danes se torej t.im. prve stanovanjske nepremičnine, za namene različnih dajatev obravnavajo različno. Za namene davka od premoženja se iz obdavčitve izvzemajo, za namene nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pa se v celoti obdavčujejo, ne glede na namen uporabe stanovanja in ne glede na to, ali gre za prvo ali drugo oz. naslednjo nepremičnino. V zvezi z vašim predlogom pojasnjujemo, da so v tej fazi za bodoči davek na nepremičnine sprejeta zgolj izhodišča vlade, ki pa, vezano na obseg obdavčitve, predvidevajo zajem vseh nepremičnin, razen kadar je v posebej utemeljenih in zelo ozko določenih primerih primerno določiti oprostitve (široka davčna osnova). Enako izhodišče je potrdil tudi Projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin, ki ga je vlada ustanovila februarja 2015. Skladno z navedenim se v oprostitev zajame zgolj selektivni nabor mednarodno primerljivih oprostitev tovrstnih dajatev. Ministrstvo za finance bo, glede na usmeritve prihodnje vlade, nadaljevalo s pripravo novega davka na nepremičnine, podrobnejših pojasnil pa vam v tem trenutku iz zgoraj navedenega razloga še ne moremo podati." 2018-07-02 2018-05-09 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/9186 Različne stopnje zdravstvenega zavarovanja v povezavi z zdravju škodljivimi razvadami (kajenje, "Predlagam uvedbo različnih stopenj obveznega in/ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Delitev glede na višino prihodkov oz. plače je že v uporabi (bolj ali manj), predlagam pa tudi delitev glede na razvade oz renutno zdravstveno stanje zavarovanca, ki je povezano izključno z njegovim vedenjem, odnosom in skrbjo za ohranjanje svojega zdravja, ki je merljiva in dokazljiva. Primer zelo podobne, če ne že identične prakse, je v uporabi že desetletja in sicer v avtomobilskem zavarovanju, pa ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu. Podobno pa je tudi z drugimi zavarovanji (nepremičnine ipd.). Primer: če je nekdo redni kadilec in s tem statistično in medicinsko dokazano s to razvado nagnjen k dodatnim obolenjem, naj plača višjo stopnjo zdravstvenega zavarovanja. Ravno tako je še lažje preverljiva telesna teža oz indeks telesne mase. Ta dva primera sta enostavno dokazljiva, nista trenutne narave oz. jih ni možno spreminjati v nekaj dnevih. Verjetno pa se najde še kakšna ""razvada"", ki dokazano negativno vpliva na naše zdravje in je preverljiva. Največji delež kroničnih obolenj povezanih s kajenjem in prekomerno telesno težo najdemo v diabetesu, srčni in možganski kapi, bolezni dihal in še kaj. Kljub vsemu, bi vsaj indeks telesne mase in kajenje bila definirana kot jasna pokazatelja posameznikovega nezanimanja in neukvarjanja s samim seboj, s posledicami, ki vplivajo finančno in drugače na vse ostale in to ne v majhni meri. Ko povzročiš nesrečo, kjer si dokazano kriv, plačaš višje zavarovanje za avto. Ravno tako, če sodiš v posebne skupine (mladi voznik). Ta sistem se je razvil skozi desetletja opažanj zavarovalnic, kdo res povzroča nesreče oz. katera skupina posameznikov je najbolje statistično nagnjena k temu. Tako sistem avtomobilskega zavarovanja teži k čim bolj pravičnemu obravnavanju posameznika v cestnem prometu, kaznuje nevarne in slabe voznike, nagrajuje dobre. Pošteno. V nasprotnem primeru se pojavi ravnodušnost, nezanimanje in slabša varnost v cestnem prometu. Trenutno stanje posameznika bi enkrat letno preverila za to usposobljena in določena inštitucija (zdravstveni dom), tako kot pri avtu opravimo tehnični pregled (avto delavnica). Poleg osnovnega namena preverjannja trenutnega stanja, bi se istočasno z enakimi stroški izvajala tudi preventiva na drugih področjih (visok krvni tlak, hemogram). Stroške pregleda lahko ali pa ne (debata), krije zavarovalnica. Zakaj je zdravstveno zavarovanje nepošteno? Ker ne loči kadilca in debeluha (anoreksika) od ostalih. Solidarnost ja, vendar za kakšno ceno, za koga in kdaj? Kje je meja? Naj bo le obvezno zdravstveno zavarovanje ovrednoteno le po prihodkih in naj dopolnilnemu zavarovalnice prilagodijo ceno? Ali pa naj bo ovrednetone tudi obvezno zdravstveno zavarovanje s strani države? Naj se denar iz zavarovanj nameni res nepredvidljivim dogodkom (nesrečam), posebnim kroničnim obolenjem (kjer še ne pozanmo vzroka), ljudem in otrokom, ki so se rodili že prizadeti.... Zakaj podpiramo ljudi, ki so prizadetost ustvarili s svojimi lastrnimi odločitvami in dejanj tekom življenja popolnoma zavedajoč se možnih posledic, ki jih čakajo? Skozi regulativo države se delno in sprotno vzgaja (usmerja) narod. Če je javno zdravstvo namenjeno res vsem in upravljano s strani države za boljši jutri vseh nas, potem naj ta ne podpira propada in razkroja že v osnovnih stvareh, kot sta kajenje in debelost. Hočemo bolan narod debeluhov in kadilcev? Ta prihodnost se že desetletja odvija čez lužo... dokazano! Stvar je dokaj enostavna, vsekakor pa vredna vsaj razmisleka in potrebna širše debate." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9207.txt Vitadu 20 9207 2018-06-11 13 1080 Nezadostna podpora 2018-05-21 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/9207 Ukinitev možnosti plačila polovične kazni "Predlagam ukinitev možnosti plačila ""polovične kazni"" po Zakonu o prekrških. Po navedenem zakonu kršitelj lahko plača polovično kazen,v kolikor jo lača v 16. dneh od plačilnega naloga ali odločbe o prekršku in se odpove zahtevi za sodno varstvo. To predlagam iz razlogov: - Kar nekaj slovencev, zaradi revščine, kazni ne more plačati v zahtevanem roku, če pa kazen plača se odpove sodnemu varstvu, kljub temu da mogoče prekrška sploh ni storil in plačan znesek povečuje njegovo revščino - Kršitelj, ki je ""premožnejši"" bo polovično kazen plačal v zahtevanem roku in se s tem odpovedal sodnemu varstvu, kljub temu, da prekrška mogoče prav tako sploh ni storil, - Kršitelj, ki je prelršek dejansko storil in se mu ni smiselno pritožiti, ima prav tako na razpolago možnost plačila polovičke, kar je glede na zgornja primera absurd. Iz teh razlogov se sprašujem če je plovička dejansko namenjena sankcioniranju pritožb in zbiranju proračunskih sredstev. Iz navedenega namreč sklepam, da povečanju prometne varnosti vsekakor ne, prav tako ni pravična, zato predlagam ukinitev možnosti plačila polovične kazni ali alternativno znižanje vseh kazni za plovico, možnost nesankcionirane pritožbe (sodnega varstva) pa bi moral kršitelj imeti v vsakem primeru." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9211.txt DaNamBoBolje 13 9211 2018-06-11 13 1304 Nezadostna podpora 2018-05-21 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/9211 Registracija motornih vozil "Predlagam vladi enotno registracijo vozil. Ker je trenutni sistem narejen tako, da mora biti vsako vozilo registrirano, lahko uvedete dodatno unikatno kodo, kot je recimo davčna številka. Ta unikatna koda, nato povezuje vsa registrirana vozila istega lastnika. Nadgraditi sistem na dodatno unikatno kodo, nebi smel biti problem in bi ga lahko uvedli relativno hitro, saj že imate vse podatke o registriranem vozilu in lastniku. Torej če ima lastnik več registriranih vozil, jih združite pod istega lastnika. Registracijo bi še vedno plačali za vsako vozilo posebej, cestnina in zavarovanje pa bi bilo enotno. Razdelili bi na dve skupini: enosledna vozila in vozila do skupne mase 3500 in do 8 sedežev + voznik Morda lahko vsaj razmislite o pilotni skupini, recimo za enoslednja vozila sprejmete začasni zakon, kjer bi preverili pozitivne in negativne učinke te spremembe." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9212.txt raoieh 10 9212 2018-06-11 7 1428 Nezadostna podpora 2018-05-21 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/9212 E101 obrazec za delo v državah EU - Navodilo za izvajanje napotitve "smo podjetje, ki izvaja inženiring posle po vseh evropskih državah in tako glede na potrebe zaposlujemo delavce (ponavadi iz zavoda) za določen čas projekta 1,2,3 do max 6 mesecev). do sedaj s pridbivanjem E101 ni bilo problema saj smo ga lahko pridobili takoj po zaposlitvi ali samozaposlitvi delavca in delavca zaposlili in takoj poslali na delo. Od 1.5.2010 dalje pa mora biti delavec najprej zaposlen (samozaposlen) najmanj 1 mesec doma (vključena v zavarovanje)??. Nikakor ne moremo razumeti, da npr. delvca iz zavoda, ki ga zaposlimo in njegovo strokovnost včasih celo že poznamo, ne moremo takoj poslati na delo saj moramo čakati 1 mesec za pridobitev E101 in v tem času moramo nati delo za njega v SLO, kjer pa ga ni. Zato predlagam Vladi, da spremeni navodilo, da npr. mora znašati najkrajši čas zaposlitve 1 mesec in to je pogoj za izdajo E101. NAVODILO ZA IZVAJANJE NAPOTITVE NA DELO V DRŽAVE ČLANICE EU S 1.5.2010 bosta v državah članicah Evropske unije[1] veljavne predpise na področju socialne varnosti nadomestili novi uredbi in sicer Uredba (ES) št. 883/2004 in Uredba (ES) št. 987/2009. Tako se delavcem, napotenim na delo v tujino, izda ustrezno listino, kadar so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji: · da trajanje napotitve ne presega 24 mesecev, · da skupno trajanje vseh napotitev ne preseže 5 let (izjemni dogovor), · da ne gre za zamenjavo druge že napotene osebe, ki ji je potekla napotitev. ZAPOSLENA OSEBA: · da je napotena oseba vključena v zavarovanje v Republiki Sloveniji vsaj 1 mesec pred napotitvijo na delo v tujino, · da obstaja pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi, skladno z 212. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l.RS, št. 42/02, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09), · da gre za plačano zaposlitev, · da delovno razmerje obstaja celotno obdobje napotitve na delo v tujino. [1] Države članice EU so Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija in Severna Irska." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/924.txt FRANCI JEZERSEK 0 924 2010-08-10 0 8570 Nezadostna podpora 2010-07-12 3 https://predlagam.vladi.si/predlog/924 Uvedba več bolnišnih blagajn namesto ZZZS "Ker ima ZZZS absolutni monopol v SLO, ga je treba ukiniti in dovoliti uvedbo bolniških blagajn (Krankenkasse) za obvezno zdravstveno zavarovanje, recimo po panogah, tako kot je to npr. v Nemčiji. Enako je treba odpraviti dodatno zdravstveno zavarovanje; zavarovalnice, ki prodajajo dodatno zdr. zavarovanje se lahko npr. prestrukturirajo v bolniške blagajne. Vse bolniške blagajne so zasebne. Te blagajne bi vsak mesec dobivale specificirane račune od pogodbenih zdravstvenih ustanov in zasebnih zdravnikov, ki bi jih morali poravnati v roku 30 dni. Seveda je za to potreben cenik vseh zdravstvenih storitev, ki ga podpišejo vsi udeleženci." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9249.txt ZavedniPredlagatelj 3 9249 2018-06-25 1 1294 Nezadostna podpora 2018-06-04 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/9249 Predlog za omejitev marž trgovcev pri kruhu "Spoštovani ! Včerajšnja televizijska reportaža o ""večnem"" problemu razdelitve kolača pri ceni kruha in drugih produktov iz pšenice me je spodbudila, da podam svoj predlog vladi, da se prereže ta gordijski vozel. Moj predlog je, da vlada obdavči mlinarjem in trgovce marže tako, da tista marža, ki bo večja kot 30 % se obdavči s 100% davkom. Del tega davka ali pa celoten davek se lahko kasneje nameni za izboljšanje odkupne cene pšenice. Mislim pa, da bi se trg hitro ""prilagodil"" in bi bilo tega davka zelo malo, nam potrošnikom pa bi se izredno znižala cena kruha. Lep pozdrav, Janez" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/929.txt Janez T. 1 929 2010-08-13 7 3016 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarstvo Cene kruha se v Sloveniji oblikujejo prosto in niso pod nobeno obliko nadzora oziroma kontrole s strani države. Zato se tudi posamezni elementi v strukturi cene, med katerimi je marža trgovcev (mlinarji kot proizvajalci kruha nimajo nobene marže), oblikujejo prosto oziroma na osnovi tržnih zakonitosti. Glede na navedeno trenutno ni nobene zakonske osnove, da se poslani predlog za omejitev marž trgovcev pri prodaji kruha posreduje v nadaljnjo obravnavo." 2010-08-24 2010-07-15 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/929 normativ števila članov gospodinjstva "Predlagam vladi, da se na upravnih enotah in na zemljiški knjigi uvede evidentiranje in nadzor nad prijavo števila gospodinjstev v neki stavbi in števila oseb v posameznem gospodinjstvu te stavbe- kot osnova za morebitne spontane varstvene ukrepe in sankcije javnega reda in mira. V stanovanjskem zakonu se uvede normativ največjega števila oseb v gospodinjstvu ki je podlaga za odločanje o vpisu oseb v gospodinjstvo ali posamezno stavbo. Upravnik pa bi moral redno voditi prijave, odjave ter obveščati upravni organ o stanju. Obvladovanje teh prijav bi pomenilo doseganje višjega bivalnega standarda, več reda in manj škode v blokih zaradi premnogih tujih priseljencev ter izboljšano migracijsko in zaposlitveno politiko. H predlogu me je napeljalo stanje kulture v značilnih industrijskih mestih (Jesenice, Velenje), kjer so hodniki ter okolica pogosto zelo umazani, dvigala poškodovana, volje po popravilih in redu ni, je visoka stopnja nasilja med sosedi, prekomerno število vozil pred bloki, visoka stopnja kriminala (mamila, prostitucija), občutna in morda prevladujoča tuja kultura. Bloki in številne hiše postajajo bolj neuradni migracijski centri kot pa bivališča. Stroški takšnega stanja so izredno visoki (socialni transferji) in visoko obremenilni za delavce v proizvodnji in storitvenih dejavnostih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9298.txt Optimus 13 9298 2018-07-27 6 2720 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da obveznost in pogoje prijave stalnega in začasnega prebivališča posameznikov ureja Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/2016; v nadaljevanju: ZPPreb-1), ki je začel veljati 13. 8. 2016, uporablja pa se od 13. 8. 2017. Zakon določa obveznost prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča na naslovu, ki je pogojena z dejanskim prebivanjem na tem naslovu, saj je temeljni namen zakona zagotavljanje točne evidence stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov. V zvezi z nadzorom nad prijavo posameznikov na posameznih naslovih pojasnjujemo, da Ustava Republike Slovenije v 32. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti samo z zakonom, vendar le, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države. ZPPreb-1 izhaja iz ustavne pravice posameznika do svobode gibanja in izbire prebivališča, njegov temeljni namen pa je registracija posameznika na naslovu, kjer dejansko prebiva. Prijava prebivališča posameznika na naslovu, kjer dejansko prebiva, je njegova temeljna pravica, po drugi strani pa je skladno z ZPPreb-1 to posameznikova dolžnost. Ker iz naslova stalnega prebivališča izhaja veliko pravic, ki posegajo na različna področja, je prijava prebivališča tudi interes posameznika. ZPPreb-1 določa, da je stalno prebivališče naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Posameznik je dolžan prijaviti stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva (tujec pa v 8 dneh od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje, če tega pridobi po naselitvi). Začasno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni ali drugih razlogov. Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, je dolžan upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve. Tujec z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje, potrdilom o prijavi prebivanja ali vizumom za dolgoročno bivanje, ki ne prebiva pri stanodajalcu ali gostitelju, pa je dolžan prijaviti začasno prebivališče na naslov, kjer začasno prebiva, v osmih dneh od dneva začasne naselitve, tujec, ki na naslovu že prebiva in pridobi dovoljenje za začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja ali vizum za dolgoročno bivanje šele po naselitvi na tem naslovu, pa v osmih dneh od dneva njegove vročitve. Prijava stalnega ali začasnega prebivališča je tako jasno pogojena z dejanskim prebivanjem na naslovu, ki ga posameznik prijavlja. Če dejanskega prebivanja oziroma naselitve na območju Republike Slovenije ni, prijava stalnega ali začasnega prebivališča tujca ni potrebna, fiktivne prijave na naslovih, ki bi jih opravičevala možnost uveljavljanja drugih pravic, pa so nedopustne. Z namenom preprečevanja fiktivnih prijav ZPPreb-1 določa, da mora posameznik ob prijavi stalnega in začasnega prebivališča navesti naslov, ki ga prijavlja in predložiti dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca. Ob prijavi je dolžan navesti resnične podatke, kar potrdi z lastnoročnim podpisom. Četrta točka prvega odstavka 45. člena ZPPreb-1 določa, da se z globo od 200 do 600 eurov kaznuje za prekršek posameznik, ki ob prijavi stalnega ali začasnega prebivališča ne navede resničnih podatkov. Nadzor nad izvrševanjem določbe opravlja upravna enota, ki prijavi prebivališča, ki je tudi prekrškovni organ. 22. člen ZPPreb-1 vsebuje dodatno varovalo, ki preprečuje masovne fiktivne prijave na enem naslovu. Če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi stalnega prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti, upravna enota uvede postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega prebivališča. Ta postopek lahko uvede tudi v primeru, ko uradna oseba zazna, da je na naslovu, kamor se posameznik želi prijaviti, prijavljeno že večje število posameznikov. V tem primeru upravna enota posamezniku prijavi začasno prebivališče za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov oziroma dokazil. Če upravna enota ugotovi, da so podatki oziroma dokazila resnična, postopek preverjanja resničnosti prijave s sklepom ustavi, posamezniku pa prijavi stalno prebivališče, ki velja od dneva prijave začasnega prebivališča. Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, prijavo z odločbo zavrne. V primeru, da je na nekem naslovu že prišlo do neupravičene prijave več posameznikov oz. v primeru, da so na naslovu stalno ali začasno prijavljeni posamezniki, ki tam ne prebivajo več, pa lahko upravna enota uvede postopek ugotavljanja stalnega ali začasnega prebivališča. Postopek se skladno z ZPPreb-1 vodi po uradni dolžnosti, predlagatelj postopka pa je lahko vsakdo, ki razpolaga s podatkom o fiktivni prijavi posameznika. Upravna enota na podlagi dokazov in ugotovljenih dejstev med drugimi možnostmi lahko izda odločbo, s katero posameznika prijavi na naslov, kjer dejansko stalno ali začasno prebiva, oziroma odločbo, na podlagi katere mu prijava prebivališča preneha. Po drugi strani pa je lahko prijava večjega števila posameznikov na nekem naslovu upravičena, če to odraža dejansko stanje nastanitev na tem naslovu. Upravna enota, ki opravlja naloge s področja registracije prebivalstva, v tem primeru ne sme in ne more omejevati prijav, ki bi bile pogojene npr. s številom posameznikov, ki prebivajo na določeni površini, zato z vidika prijave prebivališča določitev morebitnih normativov v tej smeri tudi ni dopustna. Poudarjamo, da je veljavni ZPPreb-1 registracijski zakon, ki omogoča evidentiranje nastale posledice, to je prijavo prebivališča posameznika na naslovu, kjer že prebiva. Ugotavljanje primernosti stanovanja ob evidentiranju ali ugotavljanju dejanskega prebivališča posameznika se ob tem ne izvaja, saj bi morebitna uvedba odklonitve prijave prebivališča zaradi ugotovljenega neprimernega stanovanja posameznika, ki resnično prebiva v neprimernem stanovanju (npr.: Romi, družine z večjim številom otrok oz. slabim socialnim statusom, študentje, sezonski delavci, itd.), tega posameznika postavila celo v slabši položaj kot posameznika brez prebivališča. Prav tako smo mnenja, da bi se, v primeru neizpolnjevanja morebiti določenega normativa primernosti bivalnega prostora povečalo število fiktivnih prijav, ki bi jih izvajali posamezniki z zavrnjeno prijavo na naslovu, kjer v resnici prebivajo. Ob postavitvi normativov za primerno stanovanje bi se prav tako morali sprejeti ukrepi za sanacijo zatečenega stanja, to je za postopanje v primerih, ko imajo posamezniki že prijavljeno prebivališče v neprimernih objektih oziroma stanovanjih, ukrepi za ravnanje ob prijavi prebivališč mladoletnikov (novorojenčkov), katerih starši že prebivajo v tovrstnem stanovanju, ipd. V zvezi z gospodinjstvi dodatno pojasnjujemo, da šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1 določa, da se evidenco gospodinjstev, ki se trenutno še vodi skladno s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/2001 in spremembe Ur. l. RS, št. 111/2007; v nadaljevanju: ZPPreb), vodi do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve tega zakona, to je samo še do 31. 12. 2020, nato se le-ta ukinja. Do 31.12.2020 pa mora posameznik ob prijavi stalnega prebivališča upravni enoti dati tudi podatek o priimku in imenu, datumu rojstva oziroma EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter o sorodstvenem razmerju do njega. ZPPreb v 5. točki 3. člena opredeljuje gospodinjstvo kot skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Nov ZPPreb-1 ukinja gospodinjsko evidenco, saj smo že zaznali, da se je stara ureditev v praksi izkazala kot neustrezna. Iz naslova skupnega gospodinjstva namreč izhajajo številne pravice posameznikov, zaradi česar ti izjave o včlanitvi v gospodinjstvo ali izčlanitvi iz njega prepogosto spreminjajo (lahko tudi večkrat dnevno), odvisno od socialne, materialne ali denarne koristi, ki jo posameznik doseže z uveljavljanjem pravic iz naslova skupnega oziroma ločenega gospodinjstva. Spreminjanje sestave gospodinjstva je enostavno, podlaga je zgolj izjava, katere resničnosti se ne preverja, tudi kazenske sankcije za posredovanje neresničnih podatkov niso določene. Morebitni nadzor pristojnega organa nad dejanskim stanjem (kako gospodinjski člani porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin) praktično ni mogoč, ureditev pa posameznikom omogoča izigravanje zakona. Problematika določanja gospodinjstva se pojavlja tudi v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, saj se v postopku gospodinjstvo ne ugotavlja, temveč se stranki zgolj določi ločeno oziroma samostojno gospodinjstvo. Posledica tega je gospodinjska evidenca registra prebivalstva, ki ne odraža dejanskega stanja, kar je v nasprotju z namenom zakona. Po drugi strani se od vzpostavitve katastra stavb in registra nepremičnin (10. julija 2008) podatki o prebivališču v registru stalnega prebivalstva spremljajo do ravni številke stanovanja. Svojo številko stanovanja mora imeti vsaka večstanovanjska stavba, ne glede na to, ali gre za blok ali stanovanjsko hišo z več stanovanjskimi enotami. Ker se torej podatek o stalnem prebivališču vodi do tako podrobne ravni in ker uporabniki razpolagajo s podatki centralnega registra prebivalstva ter s tem tudi s podatki matičnega registra in registra tujcev, ki kažejo krvne vezi med posamezniki, se lahko s kombinacijo vseh podatkov oceni, kdo pripada posameznemu gospodinjstvu, kot alternativna možnost pridobivanja podatkov o članih posamezne gospodinjske skupnosti. Glede na navedeno ocenjujemo, da posameznikov, ki zaradi različnih življenjskih situacij nimajo primernega stanovanja, pri prijavi prebivališča ne smemo in ne moremo diskriminirati. Pogojevanje prijave prebivališča s primernim stanovanjem oz. s postavitvijo normativov na tem področju bi porušilo temeljni namen ZPPreb-1 in hkrati pomenilo kršitev oz. nedopustni poseg v ustavne pravice posameznika do svobode gibanja in proste izbire prebivališča. Ob že predvideni ukinitvi vodenja evidence gospodinjstev, pa realizacija predloga uvedbe normativa na število članov gospodinjstva ni potrebna. Zakon o prijavi prebivališča vsebuje ustrezne vzvode, ki omogočajo izvajanje nadzora nad prijavo prebivališč. Morebitna sprememba Stanovanjskega zakonika je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Določevanje normativov pa se lahko po naši oceni omeji zgolj na doseganje namena, ki je v zagotavljanju minimalnih pogojev, v katerih lahko prebivajo posamezniki, da ne prihaja do situacij, ko bi ti prebivali v nečloveških razmerah, ne pa tudi v preprečevanju prijav, če do nastanitve dejansko pride. Odziv Ministrstva za okolje in prostor Uvodoma podajamo pojasnila Stanovanjskega zakona in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb glede števila uporabnikov posamezne enote v večstanovanjski stavbi. Stanovanjski zakon ne opredeljuje gospodinjstev. Ravno tako ne ločuje etažnih lastnikov ali najemnikov glede na njihov status (slovenski državljani, državljani tuje države). Za potrebe delitve obratovalnih stroškov v večstanovanjski stavbi obravnava uporabnike posamezne stanovanjske enote. 29. člen omenjenega pravilnika določa, da mora lastnik posamezne enote ali najemnik, če gre za najemno posamezno enoto, upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov posamezne enote za potrebe delitve obratovalnih stroškov. Če lastniki ali najemniki upravniku ne sporočijo števila uporabnikov oziroma povečanja števila uporabnikov posamezne enote pravočasno ali mu števila sploh ne sporočijo, upravnik upošteva, kot da to posamezno enoto uporablja dvakrat toliko oseb, kot se šteje za primerno skladno s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, pri čemer se upošteva površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine. Lastniki ali najemniki morajo vse morebitne spremembe števila uporabnikov sporočiti upravniku najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi. Upravnik upošteva vsako nastalo spremembo pri prvem naslednjem obračunskem obdobju. Za verodostojnost podatka se jamči s podpisom. V primeru spremembe uporabnik priloži tudi ustrezne dokazne listine, kot na primer potrdilo o odjavi stalnega bivališča ali spremembi bivališča, dokazilo o daljši odsotnosti zaradi službenih, šolskih ali študijskih obveznosti, zdravljenja, izpisek iz rojstne matične knjige ali druga ustrezna dokazila. Upravnik na podlagi prejetih sporočil o uporabnikih posameznih enot sestavi seznam posameznih enot s številom uporabnikov, brez navedbe osebnih podatkov, in ga obesi na oglasni deski. Uporabnik, ki prebiva v stavbi, lahko pisno opozori upravnika o večjem številu uporabnikov določene posamezne enote kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, navedenega v pisnem opozorilu, k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje. Glede normativa števila članov gospodinjstva pojasnjujemo, da stanovanjska zakonodaja ne opredeljuje gospodinjstva ali največjega dovoljenega števila članov gospodinjstva. Stanovanjski zakon opredeljuje primerno stanovanje, ki je v skladu z določbami tega zakona tisto stanovanje, ki je v takšni eno ali večstanovanjski stavbi, ki je zgrajena v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj in je zanjo v skladu s predpisi o graditvi objektov izdano uporabno dovoljenje. Stanovanje mora imeti ločen spalni in bivalni del (razen v primeru garsonjere) ter mora zadoščati stanovanjskim potrebam lastnika oziroma najemnika in njunih ožjih družinskih članov, ki živijo z lastnikom oziroma najemnikom v skupnem gospodinjstvu, ter ustrezati površinskim normativom po pravilniku Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (14. člen). Pri stanovanjih, ki so z najemno pogodbo oddana v najem dodajamo, da mora v skladu z drugim odstavkom 91. člena SZ-1 lastnik skleniti aneks k najemni pogodbi na zahtevo najemnika, če se število oseb poveča za eno ali več oseb, ki jih mora najemnik preživljati po zakonu, za vse ostale osebe pa le, če je glede na število oseb stanovanje po velikosti še primerno. Glede povzročanja škode na skupnih delih večstanovanjske stavbe pojasnjujemo, da že obstoječi stanovanjski zakon med drugim omogoča sprejetje hišnega reda. Lastniki lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja. Določila hišnega reda morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi. Grobe kršitve hišnega so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe. Ravno tako lahko lastnik odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih delih stanovanjske ali večstanovanjske stavbe. Seveda etažnim lastnikom v primeru  medsebojnega vznemirjanja ostane tudi motenjska tožba po Stvarnopravnem zakoniku ali izključitvena tožba, saj morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode; grobe kršitve hišnega reda, pa so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe." 2019-11-24 2018-07-06 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/9298 zakon o malem delu Vsa polemika o zakonu o malem delu je brezpredmetna, saj tako zastavljen zakon ne more doseči svojega namena. Problem je v tem, da so stroški malega dela po predlaganem zakonu občutno nižji od stroškov dela za nedoločen čas. Zato je jasno, da bodo delodajalci ne vse pretege težili k zaposlovanju po zakonu o malem delu, socialna varnost zaposlenih pa bo ustrezno temu nižja. Edino rešitev vidim v tem, da zakonodajalec določi taka pravila igre, da bo tista oblika zposlovanja, ki naj bi nudila večjo socialno varnost (delo za nedoločen čas ?) za delodajalca cenejša od zaposlovanja za določen čas. Ker je delo za nedoločen čas že sedaj mizerno plačano (zajamčeni OD), bi moral zakonodajalec postaviti za delo za določen čas bistveno višjo ceno (neto urna postavka). Tako bi dosegli, da bi delodajalci težili k delovnim razmerjem za nedoločen čas, delavci pa k delovnim razmerjem za določen čas. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/930.txt sblnt 1 930 2010-08-14 2 2120 Nezadostna podpora 2010-07-15 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/930 Sprememba davka na luksuz za motorna vozila "Predlagam spremembo davka na luksuz za motorna vozila, ki se trenutno placuje glede na prostornino motorja za vsa vozila nad 2500 ccm. Predlagam, da se definicija davka spremeni in se davek ne obracunava vec na prostornino motorja ampak na nabavno vrednost vozila. Zaradi napredka v tehnologiji in razvoju motorjev v vozilih imajo le-ti vedno manjso prostornino in le ta ne predstavlja vec optimalne podlage za obracun davka. Proizvajalci vozil razvijajo motorje z manjso prostornino, ki poganjajo tudi najbolj drage in prestizne modele vozil. Poleg tega prihaja do izogibanja placila davka z nakupom in registracijo vozil v tujini." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9301.txt primzy82 9301 0 590 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavan in že ima odgovor pristojnega organaPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/9125/null/answers 2018-07-06 https://predlagam.vladi.si/predlog/9301 Ukinitev sodniške takse ob dedovanju 1. kolena "Država pobira davke, kot je videti večkrat istim osebam za isti predmet. Tu imam v mislih konkretno za nepremičnine. Situacija: zakonca kupita nepremičnino (hišo, posest..) in ob tem plačata davek. Pri vpisu lastnika se mora nekdo vpisati kot lastnik, tako eden ali drugi v 100%, kot tudi oba v različnih odstotkih. V primeru, ko umre eden zakonec, kateri pa je bil tudi vpisan kot lastnik na nepremičninah, je sicer drugi zakonec upravičen neplačila davka na dedovanje, vendar pa mora plačati sodniško takso, v istem odstotku kot je davek na nepremičnino, glede na vrednost nepremičnine, kar pomeni, da mora v bistvu dvakrat plačati isto zato, da je zapisan preživeli zakonec ali otrok ker država zahteva ta vpis, namesto prejšnjega lastnika nepremičnine. To se mi ne zdi pravično, če gre za isto gospodinjstvo oziroma skupno gospodinstvo oziroma zakonca. Isto velja tudi v primeru ob dedovanju starši <-> otrok. Nisem še našel prave razlage ali opravičila za to dvojno obdavčevanje, oziroma zakaj je potrebno to dvojno plačevanje istih datatev za osebe, saj je gospodinjstvo eno, s skupno porabo in zaslužki in ti davki so bili že plačani ob prvem vpisu...." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9318.txt Bevčan 1 9318 2018-08-09 1 5449 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Uvodoma pojasnjujemo, da predstavlja sodna taksa delno plačilo stroškov za delo sodišč. Skladno s tem Zakon o sodnih taksah (ZST-1) za vsak postopek predpisuje pripadajočo sodno takso, ki je v večini primerov določena ob upoštevanju zahtevnosti in obsega dela, ki ga ima sodišče v posameznem postopku. Tako so posebej predpisane sodne takse za zapuščinski in posebej za zemljiškoknjižni postopek, ki sta relevantna v okviru zgoraj opisane problematike. Iz obravnavanega predloga je mogoče razbrati, da predlagatelj izpostavlja predvsem vprašanje sodne takse za vpis lastninske pravice dediča v zemljiško knjigo. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se skladno s točko 6 opombe 9.10 c) taksne tarife ZST-1 taksa za vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi sklepa o dedovanju, ne plača. Navedena taksna oprostitev velja za vse vpise na podlagi sklepa o dedovanju, torej tudi v primeru dedovanja enega zakonca po drugem oziroma dedovanja otrok po starših in obratno. Zaradi celovitosti informacije dodajamo, da se neodvisno od (morebitne) sodne takse za zemljiškoknjižni postopek plača sodna taksa za zapuščinski postopek, ki se konča s sklepom o dedovanju, ki je šele pogoj za vpis lastninske pravice dedičev v zemljiško knjigo. Taksa za zapuščinski postopek se plača po vrednosti zapuščine in predstavlja delno poplačilo stroškov za delo sodišča v zapuščinskem postopku. Ta taksa ni v ničemer povezana s sodno takso za zemljiškoknjižni postopek, ki se plača posebej kot odmena za delo, ki ga ima sodišče v zemljiškoknjižnem postopku. Kot navedeno zgoraj, se v primeru vknjižbe na podlagi sklepa o dedovanju taksa za zemljiškoknjižni postopek ne plača. Na podlagi navedenega menimo, da veljavna ureditev obravnavane tematike ne pomeni dvojnega taksiranja in je zato ustrezna." 2018-09-25 2018-07-19 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/9318 Dajatev za obisk gora - zavarovanje "Vsakodnevno beremo o resevanju v gorah. V sloveniji je to za vse brezplačno oz. krijemo z davkoplačevalskim denarjem. Reševalci pa to počnejo na prostovoljni bazi. Predlagam, da se vpelje neka simbolična pristojbina (zavarovanje), ki bi jo dobili neposredno gorski reševalci in helihopterska enota. Torej ce greš v gore plačaš nek simboličn znesek, ki ga dobijo gorski resevalci. Znesek do 5€." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9323.txt cmikla 27 9323 2018-08-20 13 1231 Nezadostna podpora 2018-07-30 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/9323 Obvezni vodomati na javnih krajih "V Sloveniji imamo to srečo, da je voda iz pipe (tj. iz javnega vodovoda) pitna. Ta voda je večinoma tudi izvrstne kvalitete ter ustrezna brez posebne priprave. Zato smo Slovenci (za razliko od prebivalcev mnogih držav v drugih delih sveta) od nekdaj pili vodo iz pipe. Posledično v Sloveniji za kupovanje vode v plastenkah (oz. drugačni embalaži) načeloma ni bilo potrebe oz. po pakirani vodi sploh ni bilo povpraševanja. Slednjega je bilo potrebno umetno ustvariti. To se je tudi zgodilo, in sicer z različnimi uveljavljenimi prodajnimi prijemi. Med njimi velja omeniti zlasti agresiven marketing. Poleg tega pa je pomemben vidik izrednega uspeha s prodajo pakirane vode tudi dejstvo, da je na javnih krajih voda iz pipe pogosto nedostopna. - Kolikokrat ste že kupili vodo v plastenki na bencinskem servisu, ker voda iz pipe enostavno ni bila na voljo? - Kje je v velikih nakupovalnih centrih mogoče natočiti / piti vodo iz pipe? - So vse občine, bolnišnice in druge javne ustanove v katere zahajate opremljene z vodnimi avtomati? Iz teh razlogov je množično kupovanje pakirane vode postalo praksa, in to tudi v situacijah, ko to resnično ni potrebno in bi marsikateri Slovenec raje pil vodo iz pipe. Voda v plastenkah je (večinoma) slabše kvalitete, po drugi strani pa je povzročitelj več vrst onesnaženja (plastenke za enkratno uporabo; energetsko neracionalen transport vode; itd). Vse to so negativne eksternalije, ki jih povzroča želja po zasebni koristi proizvajalcev pakirane vode, tržna iniciativa za omogočanje oz. spodbujanje pitja vode iz pipe pa ne obstaja. Zato je to področje, ki ga mora država zaradi javne koristi ustrezno regulirati. Predlagam, da se zato predpiše obvezno postavljanje vodnih avtomatov z vodo iz pipe na čim več javno dostopnih mestih (državnih, občinskih, zasebnih), predvsem: - vsaka bencinska črpalka vsaj en vodomat na vidnem mestu - vsak nakupovalni center določeno število vodomatov na enoto površine na najbolj izpostaljenih mestih - vsaka državna in občinska javna ustanova vsaj en vodomat (bolnišnice, fakultete, šole, vrtci, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, izpostave ZZZS, izpostave ZPIZ, upravne enote, občine, itd.) - vsak muzej, vsaka galerija - itd. Vodomati bi morali omogočati tako točenje vode v lastno embalažo, kot tudi neposredno pitje (za primere, ko embalaža ni na voljo). Vse navedeno je mogoče ustrezno regulirati na način, da pri izvajanju ne bi prihajalo do neživljenjskih situacij (npr. izjeme za manjše javne kraje; izjeme, če bi bilo stroški postavitve previsoki, ipd.). Stroške postavitve bi nosili lastniki javnih mest; glede zasebnikov je to upravičeno zato, ker imajo sami korist od tega, da se ljudje na njihovem javnem kraju nahajajo. Stroški same vode za zanemarljivi. Sploh državne ustanove v zadnjem času sicer že pogosto imajo vodomate, vendar pa je tega na splošno gledano premalo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9335.txt baron 4 9335 2018-09-21 8 1762 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Slovenija je ena izmed najmanjših držav v Evropi, a je glede vodnih virov med najbogatejšimi evropskimi državami. V primerjavi z razvitimi državami je kakovost voda v Sloveniji v samem evropskem vrhu. Eden od razlogov je brez dvoma ta, da večina rek izvira na ozemlju Slovenije. Za veliko evropskih držav je površinska voda zelo pomemben vir pitne vode, medtem, ko se v Sloveniji s pitno vodo iz površinskega vira oskrbuje le približno 3 % prebivalstva. Podzemna voda je vir pitne vode za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji. Njena kakovost v mnogih pomembnih vodonosnikih ustreza vsem zahtevam za pitno vodo zato jo lahko uživamo v naravnem stanju, kar je velika prednost Slovenije, saj je to v evropskem prostoru in tudi drugod po svetu redkost (vir: Kakovost voda v Sloveniji). Za oskrbo s pitno vodo je pomembna kakovost pitne vode. Mikrobiološko in kemijsko ustrezna je predvsem voda, zagotovljena z večjimi vodooskrbnimi sistemi, ki lahko zagotavljajo ustrezno obdelavo vode, in kjer so določena vodovarstvena območja. Za oskrbo s pitno vodo in druge uporabe vode porabimo v Sloveniji le manjši delež razpoložljive vode, in sicer okoli tri odstotke razpoložljivega odtoka vode. Za Slovenijo so vprašanja, povezana z učinkovitim upravljanjem vode, pomemben vidik v okviru priprav in izvajanja prav vseh nacionalnih upravljavskih politik. Prav gotovo Slovenija predstavlja primer dobre prakse na področju oskrbe s pitno vodo in varovanja vodnih virov, kar omogoča neposredno uporabo pitne vode iz pipe. Smo ena izmed redkih držav, ki ima pravico do pitne vode opredeljeno z ustavo. Tako je določena (zdravstveno ustrezna) pitna voda kot človekova pravica, katere zaščita in zagotavljanje je povzdignjena na ustavno raven. Nadalje ustava opredeljuje tudi, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države in da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Z zadovoljstvom spremljamo naraščajoče zavedanje pomena pitne vode in pozivov k njeni neposredni uporabi iz pipe. Postavitev pitnikov sicer ne sodi v okvir izvajanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Strokovno pa želimo podpirati prakse, ki omogočajo možnost porabe pitne vode na javni infrastrukturi in na javnih mestih brez posebnega dodatnega plačila, seveda ob normalnih količinah uporabe te vode. Prvenstveno, pred regulacijo obveznosti postavitve pitnikov na javnih mestih, pa je pomembno tudi ozaveščanje na strani uporabnika nestekleničene pitne vode in tudi na strani ponudnika pitnikov, kot so to lahko lokalne skupnosti in tudi drugi potencialni ponudniki postavitve pitnikov na javnih mestih." 2018-10-23 2018-08-31 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/9335 Prepoved oglaševanja nepremičninskih agencij v primerih, ko lastnik ne želi prijaviti najemnika "Predlagam prepoved oglaševanja neprimičninskih agencij v primerih, ko lastnik nepremičnine bodočemu najemniku ne daje možnosti prijave prebivališča. Zakon o prijavi prebivališča v 7. členu, 6. točki določa, da, Lastnik, solastnik ali stanodajalec, ki posamezniku dovoli bivati na naslovu, ne sme omejevati posameznikove prijavne obveznosti. Nepremičninske agencije, kot pravni subjekt, bi morale te pravice spoštovati, ter kot posredniki pri oddaji nepremičnine oddajati le tiste, ki izpolnjejejo zakonskim določilom." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9351.txt gj1984 7 9351 2018-08-23 4 1803 Nezadostna podpora 2018-08-02 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/9351 Radio DAB+ serijska oprema "Predlagam, da se uvede strategija in se na primer z začetkom leta 2019 začne prodajat vozila z DAB+ radijskim sprejemnikom in ne samo z analognim radijskim sprejemnikom FM. Tako bomo pripravljeni na ukinitev FM, ki se že dogaja v Evropi in se bo zgodilo nekoč tudi pri nas. Vozila so najbolj kritična, ker navadno se ne menja radijskih sprejemnikov, ker so že del avta. Za DAB+ pa mnogi zahtevajo doplačilo, ker je še vedno neka eksotika, čeprav omrežje pokriva že veliko večino države. To ne bi smelo biti eksotično, pač pa čisto navadno in serijsko. Predlagam, da se isto začne delat tudi pri trgovcih zabavne elektronike, naj prodajajo sprejemnike in glasbene stolpe, ki sprejemajo analogne in digitalne signale." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9357.txt starfotr 6 9357 2018-08-24 3 1579 Nezadostna podpora 2018-08-03 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9357 VOZNIŠKI IZPIT Predlagam, da se B in C kategorija vozniškega izpita spremenita v določilih največje dovoljene teže, do katere je dovoljeno voziti motorno vozilo. Sedaj v kategorijo B spadajo vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3500kg, vozila, katerih največja dovoljena masa pa presega 3500kg, pa spadajo v C kategorijo. Predlagam, da se meja za B kategorijo pomakne do 5000kg, še bolje pa bi bilo tako kot v Nemčiji, kjer je meja 7500kg in vsa vozila do te teže lahko voziš z B kategorijo. To so malo večji kombiji in manjši kamiončki, za katere ne potrebuješ dodatnega znanja za vožnjo, marsikomu pa bi omogočilo, da lažje začne z obrtjo, ali mu omogoči vožnjo malo večjega avtodoma, katerega zdaj ne more voziti z B kategorijo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9370.txt pilly 9 9370 2018-08-31 6 3149 Nezadostna podpora 2018-08-10 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/9370 Uvedba cerkvenega davka Rimokatoliška cerkev (v nadaljevanju RKC) v Sloveniji prejema iz državnega proračuna več milijonov evrov “gmotne pomoči“ letno, deležna je davčnih olajšav, državljani s plačevanjem davkov krijemo celo prispevke in pokojnine njenih uslužbencev. V tujini temu ni tako. Celo v Italiji imajo podoben sistem kot na primer v Nemčiji, kjer se vsak državljan in priseljenec takoj opredeli glede veroizpovedi in plačuje cerkveni davek. Na ta način verniki finančno podpirajo svoje verske skupnosti, vključno z RKC, kar je edini pravičen način financiranja. To mora uzakoniti tudi Slovenija. Skrajno nepravično je, da smo vsi državljani RS dolžni podpirati RKC (in ostale verske skupnosti), saj je to naloga njenih (njihovih) pripadnikov. Prosim, da se po nemškem zgledu oblikuje transparenten način financiranja verskih skupnosti - uvede cerkveni davek, ki ga plačujejo izključno pripadniki posameznih cerkva in verskih skupnosti. Prispevke naj verskim uslužbencem plačuje njihova verska skupnost, kar mora veljati tudi za RKC. Država ne bi smela gmotno podpirati verskih skupnosti. Edina izjema je varstvo nepremične kulturne dediščine. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9377.txt TB 11 9377 2018-09-03 17 3960 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kulturo Ministrstvo za kulturo (MK) ugotavlja, da naslovni predlog zaradi različnosti slovenske in nemške ustavne ureditve razmerij med državo in verskimi skupnostmi in slovenskega načela ločenosti države in verskih skupnosti, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju tega dokumenta vam MK posreduje obrazložitev svojega mnenja. MK ugotavlja, da nemška ureditev cerkvenega davka temelji na izrecni ureditvi cerkvenega davka v nemški ustavi (glejte šesti odstavek 137. člena Weimarske ustave v povezavi z 140. členom Temeljnega zakona oziroma zvezne ustave Zvezne Republike Nemčije z dne 23. 5. 1949), ki daje pravico do pobiranja cerkvenega davka vsem verskim skupnostim, ki imajo status organizacije javnega prava . Slovenska ustava izrecno ne opredeljuje pravne subjektivitete verske skupnosti, vendar so v našem pravnem sistemu verske skupnosti po načelu ločenosti države in verskih skupnosti institucije civilnega prava oziroma pravne osebe zasebnega prava. Navedenemu stališču pritrjujeta tudi mednarodna pogodba - Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih oziroma ustavnosodna praksa - interpretativna odločbe ustavnega sodišča št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) in Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odločba US in 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS). Tako 40. točka obrazložitve navedene interpretativna odločba ugotavlja, da imenovani sporazum ne daje pravne podlage za priznanje javnopravnega statusa teritorialnih in personalnih institucij Katoliške Cerkve. Določba tretjega odstavka 6. člena ZVS izrecno določa, da so registrirane cerkve in druge verske skupnosti pravne osebe zasebnega prava." 2018-10-01 2018-08-13 121 https://predlagam.vladi.si/predlog/9377 Kazen za ustavljanje pod nadvozi v slabem vremenu (toča ipd) Predlagam ,da se kaznuje vse ,ki se v primeru toče ustavijo pod nadvozom in ogrožajo življenja drugih udeležencev v prometu s kaznijo v višini vrednosti vozila ki ga vozijo po Eurotax-u. Zakaj po Eurotaxu vrednosti vozila - zato ker nekdo z avtom vrednim 200000€ bo plaču 5k€ kazen brez težav. Obenem se morajo postaviti znaki za prepovedano ustavljanje pod nadvozom npr 5m pred nadvozom skupaj s kamerami. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9378.txt romascenko 7 9378 2018-09-03 10 1988 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o pravilih cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ZPrCP) v 7. točki četrtega odstavka 65. člena določa, da je ustavitev in parkiranje prepovedano v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu. V šestem odstavku 65. člena ZPrCP je za kršitev določbe o prepovedi ustavitve in parkiranja (v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu), določena tudi globa 80 eurov. Pri pripravi nove prometne zakonodaje se je veliko pisalo o kaznovalni politiki, ki naj bi bila takšna, da v veliki meri ne bi vplivala premoženjsko stanje socialno šibkejših storilcev prekrška. Zakon o prekrških (v nadaljnjem besedilu: ZP-1), kot sistemski zakon na področju prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji, določa sledeče institute, ki so namenjeni socialno šibkim storilcem prekrškov (ne glede na to, če gre za hitri ali redni (sodni) postopek o prekršku): obročno plačilo globe (drugi odstavek 18. člena ZP-1), delo v splošno korist (19.a člena ZP-1), nadomestni zapor (20.a člen ZP-1), oziroma deloma tudi t. i. polovično plačilo globe (57.c člen ZP-1). Glede na sistemsko ureditev prej navedenih institutov menimo, da obravnavana vsebina nikakor ne more biti predmet specialnega prometnega zakona kot je ZPrCP. Plačilo globe glede na premoženjsko stanje storilca prekrška (npr. glede na vrednost vozila,….) bi bilo možno urediti le v ZP-1, pri čemer Ministrstvo za pravosodje v preteklosti tovrstnih predlogov ni ocenilo kot primernih za nadaljnjo obravnavo (glejte odziv na predlog 6564-92: Kaznovanje cestnih prekrškov). Vsi storilci, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo, ne morejo plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300 eurov (prvi odstavek 19.a člena ZP-1), lahko pristojnemu sodišču predlagajo, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Ob tem pripominjamo, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč (drugi odstavek 19.a člena ZP-1). Na ta način globa, katere plačilo se nadomesti z opravo nalog v splošno korist ne prizadene niti storilca prekrška ter niti oseb, ki jih mora vzdrževati. V hitrem postopku lahko prekrškovni organ storilcu izreče globo le v znesku, v katerem je predpisana, če pa je predpisana v razponu, sme izreči le najnižjo predpisano mero globe, če zakon ne določa drugače. V primeru, ko prekrškovni organ izda plačilni nalog (57. člen ZP-1), organ ne more upoštevati okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja. Višjo od najnižje predpisane globe lahko izreče prekrškovni organ le v primeru, ko zakon to možnost tudi določa, vendar mora v tem primeru izdati pisno odločbo o prekršku (56. člen ZP-1), v kateri mora v skladu s 26. členom ZP-1 obrazložiti olajševalne oziroma obteževalne okoliščine. Storilcu prekrška sta v teh primerih na voljo dve možnosti, in sicer polovično plačilo izrečene globe (če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe) ali obročno plačilo izrečene globe, ki ga glede na drugi odstavek 18. člena ZP-1 odobri FURS. Ne glede na navedbe v tem odstavku pa velja poudariti, da ima prekrškovni organ, skladno z določbama ZP-1 možnost, da izreče opomin (21. člen ZP-1) ali opozorilo (53. člen ZP-1), če so seveda za uporabo teh dveh institutov izpolnjeni pogoji. Prav tako je v 27. členu ZPrCP določeno, da se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih, razen: če je drugače določeno s prometno signalizacijo, če drugače odredi policist ali vojaški policist; če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar, inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba. V ZPrCP je prepoved ustavitve in parkiranja v predoru, galeriji in podvozu ter na viaduktu, mostu in nadvozu določena kot prometno pravilo, zato se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnem pravilu. Izrecna odredba, izražena s posameznim znakom za prepovedi in omejitve (2200), v takšnem primeru ni potrebna. Ker je kaznovanje voznikov, ki ustavijo in parkirajo v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in nadvozu, urejeno v ZPrCP, Ministrstvo za infrastrukturo predloga pobudnika ne podpira." 2018-10-08 2018-08-13 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/9378 Uvedba skupnega prometnega prostora "Prosim za ustrezno dopolnitev zakonodaje, ki ureja uvedbo skupnega prometnega prostora (ang. shared space). Slednjega bi nujno potrebovali na primer na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer vlada prava zmeda glede ureditve prometa med križiščema Gosposvetska-Slovenska in Šubičeva-Slovenska. Med veleblagovnico Nama in Pošto Slovenije ni označenega prehoda za pešce, omenjeni odsek Slovenske ceste je proglašen za cono 30. Pešci omenjeni odsek prečkajo povsod in s tem ovirajo tako avtobuse kot kolesarje. Policaji ne vedo, kako bi ukrepali, občasno se le nemočno jezijo in opazujejo, kaj se dogaja. Prosim, da pristojni organi ukrepajo takoj, ko bo mogoče. Skupni prometni prostor je javni prostor oziroma prometna površina, kjer ni delitve glede na motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu, temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost. Namesto označb, ki določajo, kje lahko pelje motorizirano vozilo, kje kolesar in kje lahko hodi pešec, imajo vsi prosto izbiro, kako se bodo gibali. Temu bi bilo potrebno dodati še ustrezno signalizacijo, ki bi slepe in slabovidne opozorila na vstop v skupni prometni prostor." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9395.txt TB 3 9395 2018-09-17 13 1303 Nezadostna podpora 2018-08-27 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9395 vračilo DMV veliki družini "Pozdravljeni, trenutna ureditev vračila DMV za velike družine zahteva, da je že ob nakupu vozila družina velika. Glede na to, da ima človek več časa za nakup (ali uvoz) vozila pred rojstvom tretjega otroka, bi predlagal (in mislim, da s tem država ne bi bila nič na izgubi), da bi se ZDMV spremenil tako, da mora biti družina velika ob zahtevi za vračilo DMV (ki jo lahko vložiš v npr. 3 mesecih po nakupu). Torej pred rojstvom pogledaš avte, se odločiš in ga kupiš (oz. uvoziš), potem pa lahko v 3 ali 6 mesecih po nakupu (lahko tudi že po plačilu DMV) uveljavljaš vračilo DMV (torej riziko, če ne postaneš velika družina je tvoj). Večina 4 članskih družin nas ima vozila, kamor 3 otroški sedeži na zadnjo klop ne gredo, nekoliko neprijazno do nas pa je pričakovanje države, da bomo kupovali večji avto v času očetovskega dopusta. Mislim, da s tem država res nič ne izgubi, družinam pa bi prihranili mariskatero nevšečnost. Poleg tega pri nekaterih večjih starejših avtih (Sharan, Galaxy) DMV ni zanemarljiv. Lep pozdrav, M" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9396.txt Gubsi 12 9396 2018-09-17 1 1200 Nezadostna podpora 2018-08-27 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9396 Prirejanje stanja kilometrov na rabljenih vozilih urediti v novem zakonu o vozilih "Na trgu rabljenih vozil v Sloveniji je zelo pereč problem prirejanje stanja kilometrov. Prodajalci in posredniki pri prodaji rabljenih vozil le-tem z namenom povečanja njihove vrednosti priredijo stanje števca kilometrov tako, da števec izkazuje nižje število prevoženih kilometrov od dejanskega stanja. Pravice kupca v takem primeru varuje civilnopravna zakonodaja, a je zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in stroškov (odvetnik, izvedenec, takse) takšen način zaščite pravic kupcev rabljenih vozil razmeroma neučinkovit. Prirejanje stanja kilometrov na števcih vozil ni le oblika goljufije, ki ima za kupca finančne posledice (vozilo je dejansko manj vredno, kot je bilo plačano, pogostejše okvare, itd.), temveč ima posledice tudi na področju varnosti cestnega prometa. Proizvajalci vozil predpisujejo servisne intervale, ki so vezani na starost in prevožene kilometre. Pri določenem številu prevoženih kilometrov se zahteva tudi menjava delov in sklopov, ki vplivajo na varnost vožnje (deli krmilnega mehanizma, vzmetenja, zavornega sistema, varnostnih sistemov). V primeru, ko vozilo na števcu izkazuje nižje število prevoženih kilometrov od dejanskega, pomeni, da ne bo prišlo do menjave pomembnih komponent vozila v predpisanem roku. To ima za posledico, da se na cesti nahajajo vozila z iztrošenimi deli in sklopi, ki predstavljajo potencialno nevarnost za voznika, potnike in druge udeležence v prometu. Vsled navedenega predlagam pristojnima ministrstvoma (ministrstvo za promet, ministrstvo za notranje zadeve), da se v novem zakonu o vozilih prodaja ali posredovanje pri prodaji motornega vozila s prirejenim stanjem kilometrov opredeli kot prekršek, za katerega je za fizične osebe zagrožena denarna kazen od 4.000 do 8.000 evrov, za pravne osebe od 8.000 do 20.000 evrov ter za odgovorno osebo pravne osebe 2.500 evrov. Prav tako naj se predvidi denarna kazen od 4.000 do 8.000 evrov za posameznika ali pravno osebo ter 1.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, ki po naročilu drugega priredi stanje kilometrov na števcu motornega vozila. Za ugotavljanje, preiskovanje in vodenje prekrškovnih postopkov naj se pooblasti prometne inšpektorje, kateri lahko pri preiskovanju sodelujejo s policijo. Kot dodaten ukrep za spopadanje s težavo prirejanja stanja kilometrov predlagam tudi, da pooblaščene organizacije za izvajanje tehničnih pregledov ob tehničnih pregledih zabeležijo tudi stanje kilometrov na števcu vozila, ki se zapiše v obstoječo bazo podatkov o vozilu. Podatek o stanju kilometrov ob tehničnem pregledu za posamezno vozilo naj bo dodan ostalim podatkom o vozilu v okviru storitve eMRVL." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/941.txt AM 0 941 2010-08-19 7 6909 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Vaši pobudi o beleženju stanja kilometrov na števcih vozil v cestnem prometu in o sankcioniranju prirejanja števcev sta upoštevani in že zajeti v predlogu nove zakonodaje s področja vozil v cestnem prometu. Ideja o beleženju podatka o stanju števca prevoženih kilometrov na vozilih v cestnem prometu je aktualna že dalj časa in je bila podana tudi že v skupini za pripravo Zakona o motornih vozilih in njegovih podzakonskih aktov. Ugotovljeno je bilo, da je ta podatek pomemben tako glede varnosti vozil in s tem vseh udeležencev v cestnem prometu, kot tudi za razne analize, ki jih potrebuje za svoje delo Statistični urad Republike Slovenije, ne nazadnje pa tudi za preverjanje uporabe vozil, ki imajo status starodobnega vozila. Zahteva o beleženju stanja števca ob vsakem tehničnem pregledu vozila je že napisana v drugem odstavku 15. člena predloga Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil. Tudi sankcioniranje prirejanja stanja števca je že urejeno in sicer v predlogu Zakona o motornih vozilih. V prvem odstavku 19. člena je navedeno, kaj spada med predelave vozil in med njimi je tudi poseg ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost vozila. V četrtem odstavku tega člena je navedena prepoved izvajanja predelav in spremembe na vozilu, ki pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Sankcija za to pa je v šestem odstavku tega člena in se glasi: »Z globo najmanj 4000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 EUR. Z globo najmanj 400 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.« Na podlagi zapisanega smatramo, da sta obe vaši pobudi upoštevani." 2010-09-07 2010-07-21 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/941 Podaljšana oddaljenost začetka parkirnega prostora od izhodov/vhodov v stranske ulice/ceste "Predlog je vezan na oddaljenost parkirnega prostora v ulicah in po mestu, kjer so parkirna mesta ob obrobju cestišča dobro označena, ampak povzročajo dodatne izzive pri vožnji, ko je potrebno zaviti v ostale enakovredne ceste (npr. križišče s parkirnimi prostori levo desno od cestišča) ali v vhode stranskih cest, stranskih ulic (npr. ob stanovanjskih objektih) zaradi premajhne razdalje od vhoda v ulico/cesto do odmerjene črte parkirnega prostora. Vozniki parkirajo avto do izkoristka zadnjega centimetra prostora, kar povzroči, da pride pogosto do tega, da je avto parkiran tik ob parkirni črti, preblizu zavoju ali prehodu za pešce. Zavijanje v take stranske ulice in ceste je zelo nepraktično! Vprašljiva je vidljivost z leve in desne strani, tako za tistega, ki se vključuje na glavno cesto/ulico, kot za tistega, ki iz glavne ceste/ulice zavija v stransko ulico/cesto. Da ne omenjam pešcev in kolesarjev, ko je prehod za pešce tik ob zaključku parkirnega prostoru ob voznem pasu, kaj šele ko prehoda za pešce ni! To je izziv za nas stanovalce (naša ulica) ob vsakdanji uporabi vozila, vendar lahko podobne primere opazim po našem mestu, celo v ostalih krajih, tudi v Ljubljani, v bistvu v vsakem manjšem in večjem kraju in mestu, če dobro pogledate naokoli in si vzamete čas za opazovanje v vašem okolju. Pred kratkih je sosed potreboval nujno medicinsko pomoč sredi noči. Rešilec ga je prišel iskat in prav zaradi nepreglednosti (in teme) in nepraktičnega vhoda v stransko ulico iz glavne ulice (zaradi zaparkiranja oz. postavitve avtomobilov ob glavni cesti/ulici! pa čeprav so parkirali pravilno v za to označenem prostoru!), je rešilec od glavne ceste/ulice potreboval več kot 5 minut v eno smer od/do njega (sosedova hiša je od tega vhoda oddaljena manj kot 50m). Nazadnje je deloma obračal po pločniku (enosmerna ulica) in z vzvratno vožnjo nazaj od sosedove hiše. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi v našo ulico (glavno in v stranske ob bivalnih objektih) morali zaviti gasilci, ki potrebujejo hiter dostop. To je skrajnost vezana na našo ulico, vendar se dogaja tudi širom Slovenije. Menim, da potrebujemo boljšo zakonsko opredelitev in signalizacijo, ki omogoča lažje parkiranje in prehodnost tako, da se začetek parkirnega mesta podaljša za en meter ali dva od vhoda v take ulice/ceste (v večjih in manjših mestih!), prav zaradi lažjega prehoda in varnosti v vsakdanjih situacijah vseh udeležencev v prometu ter v primerih posredovanja nujne pomoči." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9413.txt MarinaTereza TM 4 9413 2018-09-21 8 1197 Nezadostna podpora 2018-08-31 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9413 Pregled vozil s slovaškimi registrskimi tablicami "Živim na območju Ptuja, kjer je v zadnjih par letih močno naraslo število vozil (predvsem višjega oz. visokega cenovnega razreda) s slovaškimi registrskimi tablicami, ki pa jih vsakodnevno vozijo slovenski državljani. Upam, da bo nova vlada ustanovila finančno policijo, kot je predsednik vlade obljubil, in se bo raziskalo, na podlagi česa lahko taka vozila vsakodnevno vozijo slovenski državljani na območju Slovenije in če to ni samo izogibanje plačilu ustreznih dajatev. Lep pozdrav, Simon Novak" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9431.txt Simon Novak 7 9431 2018-10-05 11 1973 Čaka odziv 2018-11-04 2018-09-14 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/9431 Enotno zdravstveno zavarovanje in cenik zdravstvenih storitev Predlagam ukinitev dodatnega in razširitev košarice osnovnega (po novem edinega in enotnega) zdravstvenega zavarovanja na vse zdravstvene storitve, vključno z zobozdravstvenimi. Prispevek za zdravstveno zavarovanje naj se odmerja podobno kot se je do sedaj za osnovno zdravstveno zavarovanje. Z omenjenimi sredstvi naj razpolaga ZZZS (ne pa druge zdravstvene zavarovalnice), hkrati pa naj se oblikuje enoten cenik vseh zdravstvenih storitev, ki jih slovenske zdravstvene ustanove opravljajo. Obrazložitve: 1. Osnovno zdravstveno zavarovanje ne krije skoraj nobene celostne obravnave katerega koli zdravstvenega stanja oziroma bolezni. Za izognitev doplačilu je potrebno imeti sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Prispevek za slednjega je enak, ne glede na dohodek, kar ni solidarno. Javni zdravstveni sistem v RS naj bi temeljil na solidarnosti in celoviti zdravstveni oskrbi prebivalstva. 2. Zobozdravstvo je del zdravstva, saj obravnava določene bolezni ustne votline, predvsem pa bolezni zob in obzobnih tkiv. Tako kot vsa ostala področja medicine, je tudi dentalna medicina namenjena zdravljenju bolezenskih stanj. Nedopustno je, da zdravstveno zavarovanje ne krije vseh potrebnih zobozdravstvenih storitev za zagotavljanje celovitega zdravja prebivalcev RS. Bolezen je bolezen, ne glede na to, katero tkivo, organ ali pa organski sistem prizadene. 3. V RS še vedno ni oblikovanega enotnega cenika vseh zdravstvenih storitev, ki jih nudijo slovenske zdravstvene ustanove. Cene postavlja vsak izvajalec sam, zato se med seboj lahko močno razlikujejo. Če cene storitev pri nas primerjamo s cenami za enake storitve pri naših sosedah, lahko hitro ugotovimo, da so pogosto nedopustno visoke. ZZZS, ki omenjene storitve plačuje, zato bi moral nujno oblikovati cenik za vsako storitev posebej in se ob tem zgledovati po tujih državah. 4. Cene zdravstvenih storitev v RS so odvisne tudi od cen uporabljanih medicinskih pripomočkov, ki se prav tako močno razlikujejo že med našimi zdravstvenimi ustanovami. Nujno bi bilo čim prej vzpostaviti sistem za enotno javno naročanje vseh medicinskih pripomočkov za vse slovenske zdravstvene ustanove in hkrati doseči cene, ki so primerljive z ostalimi članicami EU. Rešitve bi bilo zato potrebno iskati višje. Usklajevanje cen medicinskih pripomočkov med članicami EU, predvsem z namenom iskanja cenejših dobaviteljev za slovenske potrebe, bi morali v evropskem parlamentu predlagati naši evropski poslanci. Dodatne ideje za dopolnitev predloga so seveda dobrodošle.i http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9432.txt TB 5 9432 2018-10-01 35 2067 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Predvidena je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ob ohranitvi iste ravni pravic prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje." 2018-11-05 2018-09-10 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/9432 Prepoved prehitevanja za vozila težja od 7,5 t Trenutno je na določenih odsekih avtocest prepovedano prehitevanje za vozila težja od 7,5 t med 6:00 in 9:00 ter med 14:00 in 17:00. Težja tovorna vozila s počasnejšo vožnjo in daljšim prehitevanjem drugih tovornih vozil, ne ovirajo samo pretočnosti prometa, ampak tudi ogrožajo ostale udeležence v prometu. Vladi predlagam, da na cestah v upravljanju DARS-a, uvede daljše časovno obdobje prepovedi prehitevanja za vozila težja od 7,5 t (npr. med 6:00 in 20:00) in da zagotovi večji policijski nadzor na avtocestah. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9441.txt Branko Potočnik 1 9441 2018-10-05 2 1538 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Ministrstvo, pristojno za promet, je že v letu 2007 zaradi opažanj, da se tovorni promet povečuje in da je prehitevanj tovornih vozil med seboj vse več, kar posledično zmanjšuje varnost uporabnikov, z dopisom pozvalo družbo DARS d.d., da preuči možnosti in pristopi k vzpostavitvi prepovedi prehitevanja za tovorna vozila. V zvezi z dano nalogo je družba DARS d.d. predlagala način postavitve prometne signalizacije, ki prepoveduje prehitevanje tovornim vozilom (znak 2230), s predlogom kriterijev glede mest vzpostavitve, in da se na določenih mestih oziroma pododsekih (pas za počasna vozila, ljubljanski obroč, priključki na zelo prometnih odsekih) ta omejitev ne upošteva, saj bi pomenila le večjo prometno gnečo v konicah. Po potrditvi predlaganih kriterijev s strani ministrstva, pristojnega za promet, je družba DARS d.d. pripravila nalog za postavitev prometne signalizacije na avtocestah v 5. koridorju in to postavitev tudi realizirala v poletnih mesecih leta 2007. Po avgustu leta 2007 so bile v promet predane novo zgrajene avtoceste. Na novo predanih odsekih je bila prepoved prehitevanja vzpostavljena tam, kjer cestna infrastruktura to zahtevala (predori, viadukti in podobno), ter dodatno tudi na celotni avtocesti A5 Pesnica – Pince (prekmurska avtocesta), kjer je bila vzpostavljena tudi signalizacija o zahtevani varnostni razdalji. Druge novo zgrajene avtoceste niso v celoti opremljene s prepovedjo prehitevanja, ker prometne obremenitve niso tako visoke, kot določajo postavljeni kriterije. Na osnovi zahteve avtoprevoznikov, ki so tej omejitvi prehitevanja ves čas nasprotovali, je ministrstvo, pristojno za promet, decembra 2007 dodatno naročilo družbi DARS d.d., da pristopi k naročilu in izvedbi dopolnitve že vzpostavljene prometne signalizacije tako, da na znake 2230 doda časovno omejitev tako, da omejitev velja le v času od 6.00 do 9.00 in od 14.00 do 17.00. Dopolnilne table so bile postavljene marca 2008. Skladno s sporazumom, podpisanim z GZS, OZS in AZ, avgusta 2009, pa je družba DARS d.d. konca leta 2009 poskrbela za postavitev dopolnilnih tabel na že vzpostavljeni prometni signalizaciji, ki na avtocestah prepoveduje prehitevanje le tovornim vozilom, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t. Dejstvo je, da prehitevanja tovornih vozil v celoti ni mogoče prepovedati, saj gre za enakopravne udeležence cestnega prometa. Pri uporabi ukrepov prometne politike je vedno potrebno upoštevati načelo sorazmernosti in takšen ukrep z vidika načela sorazmernosti zagotovo ni sprejemljiv, saj bi šlo za ukrep, ki bi avtoprevozništvu oziroma gospodarstvu prinesel škodo, hkrati pa bi bil z vidika povečanja stopnje prometne varnosti na avtocestah učinek zanemarljive narave. Ministrstvo, pristojno za promet, je že pred nekaj leti na prometno najbolj obremenjenih odsekih prepovedalo prehitevanje tovornih vozil nad 7,5 t največje dovoljene mase, in sicer v času jutranje in popoldanske prometne konice, s čimer se je pretočnost prometa v času prometnih konic bistveno izboljšala. Podaljševanja časovnega obdobja prepovedi prehitevanja tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, trenutno ne načrtujemo. Ena izmed temeljenjih dolžnosti policije je nadzor in urejanje prometa na javnih in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet (4. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije). Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 13. členu določa, da policisti nadzirajo in urejajo promet tudi na avtocestah in hitrih cestah. Zaradi zagotavljanja varnosti policija stremi k stalni prisotnosti policijskih patrulj na avtocestnih povezavah. Posledično policisti nadzorujejo tudi tovorni promet ob rednem delu (s patruljiranjem) ali z izvajanjem poostrenih nadzorov. Večino nadzorov policisti opravijo v sklopu izvajanja rednih nalog, hkrati pa se nadzori izvajajo na podlagi mesečnih in letnih načrtov dela. Policija pri izvajanju nadzorov sodeluje z inšpekcijskimi službami, FURS in podjetjem Cestel d.o.o., ki izvaja tehtanja vozil. Največjo težavo še vedno predstavlja pomanjkanje ustreznih mest za nadzor prometa na avtocestah, kar pa se na pobudo policije z odstranitvijo cestninskih postaj spreminja, saj bo DARS d.d. na nekaterih mestih ohranil mesta za kontrolo in nadzor prometa. V letu 2017 je policija ugotovila 61.864 kršitev na avtocestah, od katerih je bilo 19.207 kršitev voznikov tovornih vozil. Med temi kršitvami je Policija ugotovila 1.326 kršitev nepravilnega prehitevanja tovornih vozil. Policija kljub kadrovskemu primanjkljaju in prednostnim obravnavanjem kršitev, ki so vzrok prometnim nesrečam, na avtocestah že izvaja nadzor v potrebnem obsegu, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov." 2018-11-05 2018-09-14 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/9441 Uvedba kazni za nespostovanje hisnega reda Trenutno ni nobenega zakona, ki dolucuje kazni za nespostovanje hisnega reda v vecstanovanjskih stavbah, kot so npr. odlaganje smeti in pohistva v skupnih prostorih (hodnikih ipd.), susenje perila na stojalih, namescenih na okna, namescanje klimatskih naprav, satelitskih kroznikov ipd. Edini mozen ukrep je tozba za prisilno izselitev stanovalca krsitelja. Potrebne so denarne kazni. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9444.txt Drzavljanka X 14 9444 2018-10-08 11 3348 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za okolje in prostor Hišni red v slovenski zakonodaji opredeljuje 27. člen Stanovanjskega zakona in 9. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb. Zakonodaja določa, da lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red. V njem določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi. Lastniki s hišnim redom določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb navaja tudi okvirno vsebino hišnega reda. V hišnem redu lastniki opredelijo na primer: hišni mir (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri), uporabo skupnih delov (na primer način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi in način uporabe skupnih hodnikov, kleti), grobe kršitve hišnega reda, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe, način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda, pogoje, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stanovanju (na primer nošenje nagobčnikov in vodenje na povodcih) in druga pravila ravnanja, za katere lastniki menijo, da jih je treba urediti v hišnem redu. Ker gre pri medsosedskih odnosih za razmerja med samimi etažnimi lastniki in uporabniki določene večstanovanjske stavbe, morajo etažni lastniki v hišnem redu določiti tudi način ugotavljanja kršitev in način odprave kršitev. Skladno z določili Stvarnopravnega zakonika je groba kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja lahko podlaga za izključitveno tožbo. Če je skupnost s kršiteljem nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilec najprej opomni. Če s kršitvami nadaljuje, pa lahko etažni lastniki sprejmejo sklep, da se vloži tožba za izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Etažni lastniki lahko sprožijo tudi motenjsko tožbo po določilih Stvarnopravnega zakonika, saj morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Tudi skupne dele večstanovanjske stavbe morajo etažni lastniki uporabljati v skladu z njihovo naravo in namenom tako, da ne omejujejo ostalih etažnih lastnikov. Na koncu pojasnjujemo tudi, da Stanovanjski zakon daje kar nekaj pristojnosti Stanovanjski inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi s kršitvami, ki jih predlagatelj konkretno navaja. Tako Stanovanjska inšpekcija lahko ukrepa v primeru, če etažni lastnik na skupne dele stavbe vgradi naprave brez potrebnega soglasja ostalih etažnih lastnikov, kot na primer namestitev klima naprave in satelitskega krožnika na fasado stavbe. V tem primeru inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasij oziroma naloži etažnemu lastniku odstranitev naprav in sanacijo povzročene škode, če soglasja v določenem roku ne pridobi." 2018-11-05 2018-09-17 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/9444 Ene registerske tablice za dve vozili "Predlagam, da Vlada ali ustrezna služba Vlade Republike Slovenije predlaga in sprejeme Uredbo po kateri bi za dva vozila imeli ene tablice. Po vzgledu na Avstrijo, Nemčijo, Švico in druge EU države bi lastnik osebnega vozila in avtodoma (kombija, kamioneta..) lahko imeli ene registerske tablice in jih po potrebi uporabili takrat ko uporabljajo omenjeno vozilo, seveda zavarovanje in cestna taksa se plačuje za vozilo višje kubikaže. Itak je nemogoče, da lastnik uporablja hkrati dva vozila, ko gre na izlet z Vanom uporabi tablice, drugo vozilo pa je v garaži. Menim, da bi vlada na ta način veliko pomagala občanom, s.p. - jevcem in vseh drugih bi ta gesta bila zelo pozitivna tudi za vlado." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9466.txt Krofi 10 9466 2018-10-16 13 1608 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Zakon o motornih vozilih (ZMV-1) v 34. členu določa, da so registrske tablice, izdane za označitev vozila, vezane na vozilo. Naveden način vezanosti registrskih tablic je podprt s sistemom MRVL, ki podpira delovanje evidence registriranih vozil in iz katerega pridobivajo podatke o vozilih, njihovih lastnikih in uporabnikih razni subjekti, ki imajo ustrezno pravno podlago. Naveden sistem pa omogoča tudi razne obdelave podatkov, ki so zastavljene ravno na način, da so registrske tablice vezane na vozilo. Medtem, ko so omenjene tako imenovane »serijske« registrske tablice vezane na vozilo, pa so registrske tablice z izbranim delom oznake vezane na osebo, ki je rezervirala tako tablico. Posledično je vezanost registrske tablice z izbranim delom oznake v sistemu MRVL drugače kontrolirana (kontrola obdobja za potrditev rezervacije, kontrola plačila rezervacije, kontrola obdobja od rezervacije do naročila registrske tablice, prenos rezervacije ali registrske tablice z izbranim delom oznake …) Ministrstvo za infrastrukturo ne podpira predloga, da bi za dve vozili imeli ene registrske tablice. Navedeno v bistvu predstavlja sistem prenosljivih registrskih tablic, kar pomeni, da bi lastnik dveh ali več vozil imel le en komplet registrskih tablic, ki bi jih nato prestavljal iz enega vozila na drugega. Tak sistem imajo po nam znanih podatkih samo v Avstriji in Švici in to le za starodobna vozila, ki pa je bil vzpostavljen že pred mnogo leti. Po informacijah od pripravljavcev zakonodaje v omenjenih državah pa s to ureditvijo tudi sami niso zadovoljni, saj prinaša ogromno težav. V primeru, da bi želeli uvesti tako ureditev tudi v Republiki Sloveniji, bi to poleg spremembe zakonodaje pomenilo zelo veliko finančnih sredstev in časa za spremembo delovanja sistema, ki podpira evidenco registriranih vozil, sistemov, ki iz te evidence pridobivajo podatke (nacionalni in mednarodni), spremembe v načinu določanja višine dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, spremembe v načinu obračunavanja in višini zavarovanja vozila ter zagotovo zelo oteženo kontrolo vozil v cestnem prometu, pri raziskavi vzrokov in udeležencev prometnih nesreč ter pri raziskavi kaznivih dejanj, pri katerih so bila udeležena vozila. Kot že navedeno, Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava uvesti sistema prenosljivih registrskih tablic." 2019-12-16 2018-09-25 23 https://predlagam.vladi.si/predlog/9466 nov prometni znak za prepoved vožnje avtomobilov, ki pretirano onesnažujejo zrak Predlagam, da vlada pripravi predlog za nov prometni znak, ki bi na določenem območju prepovedoval vožnjo avtomobilom nad določeno stopnjo onesnaževanja. Znak naj bo dovolj splošen, tako da se potem lahko stopnja zvišuje. Taka območja bi bila lahko recimo v bližini bolnišnic, vrtcev, šol, v naravnih parkih, območjih nature itd., kjer bi se pač za postavitev takega znaka odločili. Trenutno tak znak ne obstaja. Sloveniji namreč grozi, da se bo k nam preselilo še več starejših dizelskih vozil, katere bodo tudi s subvencijami in omejitvenimi ukrepi izganjali iz Nemčije in drugih držav. najbrž bi si težko privoščili za taka vozila zapreti cela mesta (čeprav naj bi bila zelena prestolnica), lahko pa zaščitimo najobčutljivejše. Sestavil bom tudi ločen predlog, ki bo omejil (podražil) uvoz vozil, ki so veliki onesnaževalci. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9491.txt znalček 10 9491 2018-10-26 5 847 Nezadostna podpora 2018-10-05 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9491 obdavčitev uvoza rabljenih dizelskih vozil "Predlagam, da se v Sloveniji dodatno obdavči uvoz rabljenih in prodaja novih dizelskih vozil, ki ne dosegajo standarda EURO6. Dodatna ""okoljska"" Obdavčitev bi bila progresivna za tiste, ki dosegajo standard EURO5 na primer 20 %, za ostale 30 %. Obrazložitev: v Nemčiji vse več mest prepoveduje vožnjo avtomobilom z dizelskim motorjem, hkrati država pripravlja subvencije lastnikom dizelskih vozil za zamenjavo, spreminja se tudi cena dizelskega goriva v razmerju z bencinom. Posledično se 15 milijonov lastnikov dizelskih vozil, ki ne dosegajo standarda Euro 5 želi znebiti teh vozil. Njihova cena pada in veliko se jih bo preselilo v Slovenijo. Na račun posameznikov, ki bodo morda za kakšnega tisočaka ceneje prišli do rabljenega vozila, bo ogrožene zdravje vseh. Da Slovenija ne bo postala odlagališče umazanih nemških avtomobilov (kar grozi vsem vzhodnim in južnim evropskim državam) je tak ali podoben ukrep nujno sprejeti čim prej." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9494.txt znalček 9 9494 2018-10-26 2 871 Nezadostna podpora 2018-10-05 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9494 Izdaja računov oz. izpiska stroškov ob vsaki storitvi v zdravstvu "Spoštovani, predlagal bi, da se pacientu ob vsaki storitvi v ""brezplačnem"" zdravstvu (torej javni zdravstveni zavodi in koncesionarji), bodisi pregled pri osebnem zdravniku, pregled pri specialistu, vrtanje zob pri zobozdravniku itd., izda račun oz. izpisek, kolikšen znesek iz naslova te storitve bo zaračunan ZZZS-ju oz. zavarovalnicam za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Podobno se dela pri izdaji zdravil na recept, kjer pacient dobi račun, na katerem piše, koliko se plača iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. S tem bi se po eni strani informiralo paciente, koliko zares stanejo javno zdravstvo (jaz recimo nimam občutka, koliko stane en redni pregled pri zdravniku ali zobozdravniku), poleg tega pa bi se lahko tudi malo preverjalo, ali izvajalci zavarovalnicam obračunavajo prave stroške (ne vem, če se to slučajno dela, ampak ne bi se mi zdelo nenavadno, če bi kak izvajalec obračunal storitev, ki je ni opravil). Če se tiskanje teh zadev zdi nepotrebno, bi bilo koristno to vpeljati vsaj pri eZdravju, kjer najbrž ne bi šlo za neki hud tehnični problem. Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9495.txt bmozin 4 9495 2018-10-26 6 1330 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Pojasnjujemo, da Zakon o pacientovih pravicah v 25. členu ureja seznanitev pacienta s stroški. Če zdravstveno storitev pacient delno ali v celoti plača sam, mu izvajalec zdravstvene dejavnosti predhodno predloži pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme račun za opravljene zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomočke. Če pacient zdravstvene storitve ne plača sam, ga izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljeni zdravstveni storitvi seznani z obračunom, specificiranim po posameznih zdravstvenih storitvah, uporabljenih zdravilih in medicinskih pripomočkih. Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvene dejavnosti dolžan pacientu račun obrazložiti. Iz navedenega izhaja, da če pacient opravljene zdravstvene storitve ne plača sam, ne prejme računa, ampak se ga seznani z obračunanimi zdravstvenimi storitvami v breme ZZZS. Ob tem dodajamo, da tudi vsakoletni Splošni dogovor ureja izstavitev specifikacije pacientom v posameznih dejavnostih. Tako Splošni dogovor za pogodbeno leto 2018 določa, da izvajalci po zaključku specialistično ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja izstavijo zavarovani osebi specifikacijo opravljenih in ZZZS zaračunanih storitev, pri čemer je določen tudi minimalen nabor podatkov. Izvajalci v dejavnosti zobozdravstva in v fizioterapiji ter izvajalci patronaže in nege na domu pa v skladu z določili Splošnega dogovora izstavijo zavarovanim osebam specifikacijo opravljenih in ZZZS zaračunanih storitev, in sicer izključno na podlagi zahteve zavarovane osebe. Ocenjujemo, da je predlog v zvezi z izdajo računa oz. izpiska stroškov ob vsaki storitvi v zdravstvu smotrn z vidika vzpostavitve dodatnega sistema nadzora nad zaračunanimi zdravstvenimi storitvami v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja plačniku ZZZS, in ob tem dodajamo, da je ureditev sistema nujna tudi z vidika davčne zakonodaje. V zvezi z izdajanjem računov za zdravstvene storitve so bila namreč v januarju 2018 med Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za finance usklajena izhodišča za ureditev izdajanja računov za izvajalce zdravstvenih storitev v prehodnem obdobju do 31. 12. 2019 (v prilogi). Zaradi specifičnosti ureditve financiranja zdravstvenih storitev in programov v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja je predhodno potrebna uveljavitev sistemskih sprememb na področju financiranja zdravstva (kot izhaja iz dopisa v prilogi), s čimer bo možno zagotoviti izdajo računa pacientu za vsako opravljeno storitev. Pojasnjujemo tudi, da lahko vsak državljan že sedaj z veljavnim digitalnim potrdilom izvede vpogled o opravljenih storitvah v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanje na spletni strani ZZZS (Vstop v spletne strani za zavarovane osebe → e-Storitve ZZZS → Vpogled v moje podatke)." 2018-11-20 2018-10-05 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9495 ekološka dajatev za dizelska vozila Predlagam, da vlada sprejme uredbo, s katero bi uvedla ekološko takso za dizelska vozila nižjih ekoloških standardov od Euro 6 in sicer v razmerju z letno dajatvijo za uporabo vozil: Euro 5: 20% Euro 4: 50% Euro 3: 100% Euro 2: 150% Euro 1 in nižje: 250% Taksa se ne plačuje za starodobna vozila, plačuje se tudi za tovorna vozila, ki imajo sedaj pri Euro 5 celo olajšavo. Morda bi v prehodnem obdobju 1 leta bile takse polovične. Obrazložitev: na naših cestah je še ogromno starih vozil, nekatera (še posebno stari dizli) so ekološko izredno sporna. Z izganjanjem dizlov iz Nemčije, Francije in drugih držav, se bo število takih vozil dodatno povečalo. Zdi se mi nujno, da se ekološko sporna vozila naredi manj atraktivna napram ekološko manj spornim, tako da bo kupec rabljenega vozila pred tem, koliko km ima prevoženih in kateri letnik je, najprej vprašal kateri Euro standard je. prav je, da lastniki plačujejo tudi za umazanijo, ki jo povzročijo. Tako pobrana sredstva bi uporabili za spodbujanje ekološko primernejšega transporta: subvencioniranje vozovnic za avtobus ali vlak za tiste z nižjimi dohodki, urejanje kolesarske infrastrukture, parkirišč na železniških postajah ... http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9496.txt znalček 12 9496 2018-10-26 13 1251 Nezadostna podpora 2018-10-05 12 https://predlagam.vladi.si/predlog/9496 Minimalna plača "Novi vladi predlagam, da spremenijo definicijo minimalne plače! Definicija minimalne plače bi se morala glasiti: Definicija minimalne plače citiram: Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Tako minimalna plača znaša 842,79 evrov (bruto), kar pomeni, da je to osnova za izplačilo in na minimalno plačo se potem dodajajo vsi dodatki! Tako se delavcu zajamči, da dobi 842,79€ bruto in se mu na ta znesek prištejejo vsi dodatki, ki mu pripadajo in ne sedaj ko delavec dobi zagotovljeno minimalno plačo a so v njej vsi dodatki. Delavec mora dobiti najmanj 842,79 bruto brez dodatkov!!!!!!! Dodatki se potem na zajamčeno minimalno plačo prištejejo! V Sloveniji je prevč izkoriščanja delavcev predvsem tistih za minimalno plačo zato je čas, da je delavec plačan pošteno in pravično za svoje opravljeno delo!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9516.txt milko23 2 9516 2018-11-09 19 1610 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Državni zbor je na izredni seji dne 13. 12. 2018 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači, ki med drugim s 1. januarjem 2020 določa tudi izločitev vseh preostalih dodatkov (t.j. za delovno dobo in za težje pogoje dela) ter dela plač za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost iz definicije minimalne plače." 2018-12-24 2018-10-19 34 https://predlagam.vladi.si/predlog/9516 konec tatvin avtomobilov Predlagam vladi, da sprejme predpis v katerem bo določeno, da se v vozila vgradi sistem spremljanja vozila, kar omogoča, da lahko lastnik vozilo, ali da ga spremlja (preko spletne strani ali mobilne aplikacije). Sistem aktivira lastnik vozila, kar naredi običajno serviserju. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9518.txt verso verso 18 9518 2018-11-06 4 835 Nezadostna podpora 2018-10-16 0 https://predlagam.vladi.si/predlog/9518 Znižanje cestnine za tovorna vozila na avtocestah v nočnem času Predlagam znižanje cestnine za vožnjo tovornih vozil s 4 ali več osmi in NDM nad 7,5 tone v nočnem času.Obrazložitev: V kolikor bi se razpolovila cestnina za tovorna vozila emisijskega razreda EURO 5 in EURO 6, v času med 22 in 5 uro zjutraj, bi se v dnevnem času precej zmanjšal tranzitni promet predvsem na relaciji vzhod - zahod ter po državni cesti od MP Starod do MP Fernetiči. Glede na to da je večina avtocest ob naseljih že opremljenih s protihrupnimi ograjami večjih omejitev za nočno vožnjo ni. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9522.txt Butalc77 10 9522 2018-11-08 7 776 Nezadostna podpora 2018-10-18 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/9522 Sistemski pristop k reševanju naraščajočega tranzitnega tovornega prometa na AC "Vlado pozivam, da takoj pristopi k sistematičnemu reševanju problema tranzitnega cestnega tovornega prometa preko naše države. Razvite sosednje države so že zdavnaj ugotovile, da cestni tranzitni tovorni promet prinaša bistveno več škode kot koristi. Prometne nesreče, vsakodnevni zastoji, hrup in onesnaževanje, še zdaleč ne odtehtajo par 100 milijonov EUR pobranih cestnin, kar je sicer prihodek srednje velikega podjeta v Sloveniji. Avstrija je problem že zdavnaj prepoznala in ga že vsaj dve desetletji aktivno rešuje. Z mehkimi prijemi (omejitve hitrosti, prepoved nočnih voženj, podaljšana prepoved ob vikendih, mejna kontrola, dosledno kaznovanje prekrškarjev, porepoved vožnje za vozila z višjimi emisijami) je dosegla, da jo je tranzitni tovorni promet skoraj povsem obšel in se preusmeril preko Slovenije. Težave imajo le še na prelazu Brenner, kjer pa bodo po odprtju bazičnega železniškega tunela po letu 2026 prepovedali ali vsaj močno omejili tranzitni tovorni promet. V Avstriji namreč sledijo načelu, da mora imeti prost pretok blaga meje tam, kjer je ogroženo zdravje državljanov. In kaj so počele ves ta čas naše Vlade? Vsak predlog omejevanja so v kali zatrle s trditvijo, da je cestni tovorni promet v EU popolnoma liberaliziran. Kar je seveda navadna laž, dokaz pa je naša severna soseda. Ministrica za infrastrukturo sedaj obljublja novo hitro cesto iz Ptuja proti Ormožu in iz Postojne proti Jelšanam. Torej točkovne ukrepe, ki bodo situacijo v globalu samo še poslabšali. Prejšnja vlada nam je kot rešitev ponujala drugi tir z geslom ""tovornjake na vlake"", zamolčala pa dejstvo, da tranzitni tovorni promet, ki ga generira Luka Koper predstavlja povsem nepomemben delež , saj tranzitni tovorni promet čez našo državo skoraj v celoti generira italijanska industrija. Edini projekt, ki je bil namenjen sistematičnemu zamanjševanju cestnega tranzitnega tovornega prometa je bil projekt železnice Divača - Trst, od katerega pa je vlada Mira Cerarja leta 2015 neodgovorno odstopila. Vlado zato pozivam, da neha tiščati glavo v pesek in nemudoma začne reševati problem, ki bi se ga vlade morale lotiti že vsaj deset let nazaj. Kako se to naredi, naj si pogleda pri Avstrijcih. In naj ne rešitve prestavlja v v daljno prihodnost, ker je za to že zdavnaj prepozno." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9523.txt marzola 0 9523 2018-11-09 3 1358 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Pri omejitvah tranzitnega prometa tovornih vozil na slovenskih cestah se srečujemo s predlogi, ki so si povsem nasprotujoči. Na eni strani imamo predloge po popolni sprostitvi prometa tovornih vozil na avtocestah, na drugi strani pa predloge po dodatnem omejevanju. V zvezi z naraščajočim tranzitnim tovornim prometom na avtocestah so bili že izvedeni določeni ukrepi, nekateri so še v fazi izvajanja. Višina cestnine je za težka tovorna vozila že od leta 2010 prilagojena glede na emisijski razred vozila EURO. To pomeni, da ekološko manj ustrezna vozila plačujejo višjo cestnino v primerjavi z ekološko sprejemljivejšimi vozili. Delež tovornih vozil nižjih emisijskih razredov, ki vozijo preko Slovenije v tranzitu, se tako zaradi precej višje cestnine za ta vozila hitro zmanjšuje in predstavlja manjši delež prometa tovornih vozil na avtocestnem križu. Slovenski nadzorni organi izvajajo nadzor v okviru svojih pristojnosti. Trenutno se izvajajo ukrepi za izboljšanje pogojev dela omenjenih organov. Po uvedbi elektronskega cestninjenja aprila 2018, je družba DARS, d. d. začela z odstranjevanjem cestninskih postaj. Projekt odstranjevanja cestninskih postaj bo zaključen predvidoma v dveh letih, pri čemer se bodo prometne površine na lokacijah nekaterih sedanjih cestninskih postaj namenile in prilagodile za izvajanje nadzora. Slednje bo pomembno prispevalo k izvajanju učinkovitejšega nadzora. Pomemben ukrep je tudi uvedba prej omenjenega elektronskega cestninjenja, s čimer je zagotovljena večja pretočnost tovornega prometa, kar tudi pozitivno vpliva na okolje in prometno varnost. K zmanjšanju negativnih učinkov prometa na okolje bo prispeval tudi ukrep, ki se bo v Sloveniji začel izvajati s 1. 11. 2019. Gre za ukrep, na podlagi katerega se bo omejila največja dovoljena hitrost vozil na avtocestah in hitrih cestah v bližini večjih naselij (npr. Celje, Ljubljana, Kranj) v času, ko bo presežena najvišja dovoljena meja onesnaženosti zraka. Gre za ukrep okoljske narave, ki je usmerjen v večjo kakovost zraka, ki se poslabša zlasti v zimskem času zaradi uporabe malih kurilnih naprav na trda goriva. Pomembno je tudi zagotoviti, da se čim več tovora prepelje po železnici, saj se bo na ta način zmanjšalo število tovornih vozil na slovenskem avtocestnem križu. Zmotno je prepričanje, da ravno tranzitni promet povzroča konične zastoje na cestah okoli večjih mest. Najnovejša študija prometnih tokov je namreč pokazala, da je npr. na ljubljanskem obroču v času jutranje konice le 22 % prometa v tranzitu. Ukrepi, ki bodo sprejeti, ne smejo biti usmerjeni zgolj v tranzit, saj s tem težav ne bomo rešili. Problematiko je potrebno reševati sistemsko, vzporedno z ukrepi na področjih javnega potniškega prometa ter železniške in cestne infrastrukture. Velika verjetnost je, da bodo lokalno potrebne dodatne kapacitete cestne infrastrukture in v ta namen je tudi bila izdelana zgoraj navedena študija. Omejitve prometa na cestah ob vikendih so v naši državi v največji možni meri usklajene z omejitvami sosednjih držav z namenom, da promet skozi državo teče čim bolj tekoče (le na Hrvaškem so te omejitve urejene manj strogo). Tranzitnega prometa sicer ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu, saj je določeno, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Lahko pa na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z našo državo (sistem dovolilnic) Slovenija omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike omenjenih držav promet ni liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic (tranzit, prevoz v tretje države), s čimer se omejuje dostop do slovenskega trga, kar posredno vpliva na promet na avtocestah. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Slovenija že izvedla nekatere ukrepe za omejitve tranzitnega prometa. Nekateri ukrepi so pa še v fazi izvajanja. Zato predloga ne podpiramo." 2018-12-18 2018-10-19 24 https://predlagam.vladi.si/predlog/9523 Omejitev kratkoročnega oddajanja nepremičnin "Dejstvo je, da se z razmahom masovnega turizma nekatera mesta spreminjajo v nekakšne filmske kulise, ki praktično niso več primerne za življenje tako zaradi gužve, kot tudi zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Primeri takih mest v naši okolici so recimo Dubrovnik in Benetke. Ljubljana je na lepi poti da se priključi tem mestom, saj gredo cene nepremičnin v nebo zlasti zato, ker se številne nepremičnine kratkoročno oddajajo turistom prek Airbnb in podobnih storitev, s čimer se da seveda dobro služiti ob tako visokem povpraševanju in brez resne regulacije. Nekomu, ki živi v Ljubljani v socialističnem stanovanju, na 50 m2, ki ga Gurs ceni na 150.000 € prav nič ne pomaga, da sosedje v bloku dobro služijo s kratkoročnim oddajanjem nepremičnine, ker on v tem stanovanju živi, tako kot nekdo v Celju ali Mariboru. Pa vendar bo moral lastnik Ljubljanske nepremične plačati bistveno več davka na nepremičnine, ker je pač Ljubljana postala zaželena turistična destinacija. Ker bivanjskih nepremičnin primanjkuje je moj predog ta, da se z zakonom v takih ""turističnih krajih"" omeji število možnih nepremičnin za kratkoročno oddajanje oziroma da se postavi ustrezne kvote, ker sicer se zna zgoditi, da se k filmskim kulisam doda čez nekaj let še Ljubljano. Samo to bo pa potem mrtvo mesto, polno turistov, ki bodo delali sebke in jedli v dragih restavracijah, živeli pa v retro socialističnih blokovskih naseljih prek Airbnb, česar si pa po moje nihče ne sme želeti. Glede na smiselen predlog dopolnitve predloga v enem izmed komentarjev (Robida) dodajam tole dopolnitev tega predloga za lažjo realizacijo same ideje: ** Postavimo omejitev tako, da se določi celokupno število dni v koledarskem letu, v času katerih je lahko nepremičnina oddana kratkoročno, pri čemer je kot kratkoročno obdobnje definirana vsakršna oddaja za manj kot 10 dni. **" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9545.txt dronyx 11 9545 2018-11-30 5 1197 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Sprejemanje gostov na prenočevanje v stanovanjih kot obliko gostinske dejavnosti ureja Zakon o gostinstvu. Temeljni cilj tega zakona je, da je to področje ustrezno pravno urejeno in sicer tako, da so vzpostavljeni čim boljši sistemski pogoji za razvoj te dejavnosti, kar zajema tudi krepitev vključevanja zasebnih zmogljivosti v gostinsko ponudbo. Temu cilju so sledile tudi vse dosedanje spremembe tega zakona. Podana pobuda zanemarja ekonomski vidik oziroma pomen sobodajalstva v okviru krepitve gostinske oziroma turistične ponudbe in kot taka ni združljiva s cilji, ki naj jih dosega Zakon o gostinstvu. V tem zakonu je področje sobodajalstva po naši oceni urejeno primerno. Glede na to podane pobude ne moremo podpreti. Ob tem pripominjamo, da že Stanovanjski zakon pri opravljanju gospodarske dejavnosti v stanovanjih, kar zajema tudi sprejemanje turistov, vsebujejo določene omejitve oziroma pogoje, ki v določeni meri preprečujejo v pobudi omenjene negativne posledice sobodajalstva, seveda le v primeru doslednega spoštovanja teh pogojev." 2018-12-24 2018-11-09 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/9545 Obvezna uporaba registratorjev delovnega časa v javnem sektorju "Predlagam, da se z nekim predpisom predpiše, da je uporaba registratorjev delavnega časa obvezna za vse zaposlene v javnem sektorju in ne samo v ožji državni administraciji. Kakor mi je znano se za registracijo delovnega časa marsikje še vedno ne uporablja elektronskih registratorjev, ponekod pa so si izmislili celo tak sistem registracije, da to velja zgolj za nižje zaposlene, ne pa tudi za razne funkcionarje in ostale privilegirance tega sistema. Marsikje ti privilegiranci jemljejo registracijo delovnega časa kot nekaj ponižujočega, kar ne pritiče njihovemu statusu. Vendar vsi ti zaposleni so plačani iz našega denarja, torej denarja davkoplačevalcev in mi jih ne plačujemo za poziranje, ampak zato, da opravljajo svoje delo v splošno korist in javno dobro. Zakaj ne bi imeli elektronske registracije delovnega časa za vse zaposlene tudi po bolnišnicah, na tožilstvi, sodiščih, v šolah? Kaj so ti zaposleni res kaj drugačni od delavke za šalterjem na upravni enoti, ki ne sme niti na toaleto brez dovoljenja nadrejenih? Bodo sodniki sodili kaj manj neodvisno, če bomo davkoplačevalci vedeli, kakšna je njihova dejanska prisotnost na delu? Tako pa krožijo v javnosti razne zgodbice kako nekateri privilegirani javni uslužbenci tak sistem brez nadzora zlorabljajo in hodijo med delovnim časom ven na fitnes, po nakupih ali mimogrede naredijo še kakšno operacijo v zasebni kliniki, čeprav so v tistem trenutku dejansko fiktivno prisotni v javnem zavodu na strošek davkoplačevalcev. Seveda je dejstvo, da sami registratorji delovnega časa še ne pomenijo, da zaposleni v tem času res delajo, ali da delajo strokovno in učinkovito. Je pa to bolje kot nič in vsaj preprečijo, da bi zaposleni med delovnim časom hodili na fitnese, čemur je namenjen v razvitih družbah prosti čas. Moram pa poudariti, da nisem lastnik, niti nimam deleža v podjetjih, ki se ukvarjajo s sistemi za obvladovanje delovnega časa, tako da tu je moj interes zgolj učinkoviti javni sektor v našo skupno korist. Zaradi mene se za te projekte lahko razpiše tudi javni razpis na nivoju EU in se nanj lahko prijavijo tudi tuja podjetja." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9553.txt dronyx 5 9553 2018-11-28 5 1080 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za javno upravo Uvodoma ministrstvo pojasnjuje, da v njegovo pristojnost sodi urejanje delovnega časa v organih državne uprave. Vlada Republike Slovenije je na podlagi petega odstavka 5. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije sprejela Uredbo o delovnem času v organih državne uprave. Navedena uredba v 20. členu določa, da javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela. Upoštevaje navedeno je torej obveznost evidentiranja prisotnosti na delu za javne uslužbence v državni upravi že urejena s predpisom.   Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Uvodoma naj izpostavimo, da so delodajalci zavezani k vodenju evidence delovnega časa na podlagi 12. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: ZEPDSV). V skladu z 18. členom ZEPDSV mora delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke: podatke o številu ur, skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa , opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače  iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila, neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa. Ob navedenem naj pojasnimo, da je evidenca o izrabi delovnega časa zelo pomembna z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov, pri čemer je posebej pomemben vidik varnosti in zdravja pri delu, namenjena pa je tudi potrebi obračuna plač. Evidenca delovnega časa je pomembna tudi kot listina, ki jo je treba predložiti na zahtevo pristojnega organa, npr. med drugim v primerih nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki in kot listina, na podlagi katere lahko delavci zagotovijo ustrezno izrabo svojih pravic, delodajalci pa na drugi strani izkazujejo skladnost z zakonodajo. V zvezi s podanim predlogom naj izpostavimo, da so v pripravi spremembe in dopolnitve ZEPDSV. Te sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat RS za delo z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke. Poleg tega so spremembe in dopolnitve tega zakona del dogovora, ki so ga 19. aprila 2019 sprejeli socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in s tem namenom ustanovili Pogajalsko skupino za pripravo sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je socialnim partnerjem že predstavilo izhodišča za pripravo zakonskih sprememb ZEPDSV. Ta izhodišča bodo podlaga za nadaljnjo razpravo in oblikovanje konkretnih rešitev v okviru Pogajalske skupine za pripravo sprememb zakonodaje v zvezi z vodenjem evidenc delovnega časa." 2019-12-16 2018-11-07 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/9553 dva elementa, ki se upoštevata pri morebitni uvedbi nepremičninskega davka Vladi predlagam, da v primeru, če bodo pripravili predlog nepremičninskega davka, da le-ta zajema nepremičnine šele od trenutka dalje, http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9560.txt verso verso 12 9560 2018-11-30 5 708 Nezadostna podpora 2018-11-09 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/9560 Dražja cestnina za tovorna vozila v prometno najbolj obremenjenih delih dneva "V odzivu na predlog podaljšanja časovnih terminov v katerih velja prepoved prehitevanja za vozila nad 7,5 ton na avtocestah Ministrstvo za infrastrukturo v odgovoru št. 010 – 22 / 2018 / 44 – 02121245 odgovarja, da se Vlada zaveda problema že od leta 2007. Ugotavlja, da prehitevanje tovornih vozil zmanjšuje varnost uporabnikov avtocest in zmanjšuje pretočnost. Poudarja, da prehitevanja tovornih vozil ni mogoče v celoti prepovedati. Zapišejo, da podaljševanja časovnega obdobja prepovedi prehitevanja za tovorna vozila (nad 7,5 ton) trenutno ne načrtujejo. Ministrstvo ugotavlja, da problem obstaja, vendar žal ne ponudi rešitev, zato podajam nov predlog. Cestnina za tovorna vozila trenutno temelji na prevoženi razdalji na cestninski cesti, številu osi vozila in emisijskem razredu EURO vozila (o goljufijah z dodatkom AdBlue so vas sicer uporabniki tega portala že opozarjali). Predlagam, da se kot dodatni kriterij za ceno cestnine uvede čas vožnje. S takšnim ukrepom bi vsaj delno razbremenili obremenjenost avtocest in povečali pretočnost ter varnost uporabnikov. Ali je res potrebno, da po avtocestah tovorna vozila vozijo v najbolj obremenjenih delih dneva? Menim, da ukrep dražje cestnine v najbolj obremenjenih delih dneva predstavlja za avtoprevoznike oz. gospodarstvo manjšo grožnjo, kot bodo razbremenjene avtoceste prednost za ostale uporabnike." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9561.txt Branko Potočnik 1 9561 2018-11-30 0 1091 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Uvodoma pripominjamo, da se na državnem nivoju zavedamo težav, povezanimi z varnostjo in pretočnostjo prometa, ki jih prinaša rast tako osebnega kot tudi tovornega prometa na avtocestah. Zlasti se s povečanimi prometnimi obremenitvami in zastoji srečujemo na vpadnicah v bližini večjih mest, in sicer zlasti v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic, ko so tudi obremenitve z osebnimi vozili največje. Dejstvo je, da gospodarska rast generira nova delovna mesta in nove oziroma dodatne blagovne tokove, s tem pa tudi več prometa. S problematiko večje pretočnosti prometa na avtocestah se na Ministrstvu za infrastrukturo ukvarjamo že dlje časa. Eden izmed ukrepov, ki je zagotovo pripomogel k večji pretočnosti prometa v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic je prepoved prehitevanja tovornih vozil. Poleg tega je bil v letošnjem letu na vzhodni ljubljanski obvoznici odstavni pas spremenjen v vozni pas, s čimer so bili odpravljeni zastoji, katerim smo bili pred tem priča pred razcepom Malence. Ob tem naj spomnimo, da je bil v letu 2010 že uveden ukrep prilagoditve višine cestnine za tovorna vozila v nočnem času med 22. in 6. uro. Namen ukrepa je bil spodbuditi uporabo cestninskega omrežja v nočnem času. Šlo je za ukrep prometne politike, ki pa v praksi ni ""zaživel"", ker je bilo na podlagi podatkov štetja prometa oziroma drugih podatkov upravljavca avtocestnega omrežja ugotovljeno, da ni prišlo do občutno povečanega obsega tovornega prometa v nočnem času, kljub 10 odstotkov nižji cestnini. Ukrep je bil ukinjen s 1. 10. 2013, ker z njim niso bili doseženi želeni učinki. Po pregledu javno dostopne primerjalno pravne ureditve v nekaterih drugih državah EU (npr. Avstrija, Italija, Hrvaška, Češka, Slovaška, Nemčija, Francija, Romunija, Bolgarija, Madžarska) je bilo ugotovljeno, da se znižane cestnine za tovorna vozila uporabljajo samo v Avstriji (med 22. in 5. uro) in na Češkem (ob petkih med 15. in 20. uro). Ob upoštevanju navedenega lahko zaključimo, da ukrep prilagajanja višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva ni splošno razširjen. Pretočnost prometa v prometnih konicah je pereč problem, s katerim se srečujemo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi. Kljub izvedenim ukrepom še vedno ne moremo biti zadovoljni s stanjem, zato na državnem nivoju področje budno spremljamo z namenom, da bi našli rešitve, ki bi prispevale k razbremenitvi cestnega omrežja. Ena izmed možnih rešitev je tudi prilagoditev višine cestnine za tovorna vozila glede na obdobje dneva. Gre za ukrep, ki ga zakonodaja dopušča, vendar je treba pred morebitno odločitvijo o njegovi uvedbi proučiti njegove vplive in učinke, hkrati pa tudi doseči širši družbeni konsenz." 2018-12-24 2018-11-09 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/9561 FURS ne kontrolira preplačanega davka "V zvezi s prometom nepremičnine davčni zavezanec slučajno nevede preplača davek. FURS ga o tem ne obvesti, saj ne kontrolira preplačanega davka oziroma Finančna uprava zavezance ne obvešča o izkazanem preplačilu na kartici. V vsakem primeru FURS takoj uvede postopek izterjave dolga (rubež), če pa pride do preplačila, o tem ne obvešča davčnih zavezancev, ki so upravičeni do vrnitve preplačila. Temu primerno predlagam spremembo zakonodaje, na podlagi katere FURS vodi izterjavo davka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9574.txt Ferenc 2 9574 2018-12-06 6 2328 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance pojasnjuje, da je predlog že uveljavljen v Zakonu o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2). V skladu s 97. členom ZDavP-2 se zavezancu za davek, za katerega je v knjigovodski evidenci ugotovljeno preplačilo davka, ki presega 10 evrov, preplačani znesek vrne po uradni dolžnosti v 30 dneh od dneva vročitve odločbe oziroma dneva predložitve davčnega obračuna, iz katerega izhaja preplačilo. FURS pred vračilom izvede pobot preveč plačanega davka z drugimi davki, ki jim je potekel rok za plačilo, drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi, ki jih izterjuje davčni organ in stroški postopka, o čemer se zavezanca obvesti. Znesek, ki ne presega 10 evrov, se vrne na zahtevo zavezanca, sicer pa se šteje v naslednja plačila davčnih obveznosti. Izpolnitev davčne obveznosti je v skladu s 46. členom ZDavP-2 temeljna obveznost davčnega zavezanca, ki jo mora izpolniti, ne glede na svoje druge obveznosti. Kljub temu, da pošiljanje opomina ni obvezno, davčni organ praviloma pred začetkom davčne izvršbe obvešča davčne zavezance o znesku neplačanih obveznosti, ki so zapadle v plačilo. Namen opominjanja je v tem, da se davčne zavezance opozori, naj plačajo zapadle obveznosti in se s tem izognejo postopku davčne izvršbe ter z njim povezanimi stroški oziroma da uskladijo knjigovodsko stanje še pred začetkom izvršbe. Če se zoper davčnega zavezanca že opravlja davčna izvršba, FURS za novo nastale neplačane davčne obveznosti opomina ne pošlje. Z namenom boljše seznanjenosti davčnih zavezancev o knjigovodskem stanju je prek portala eDavki zavezancem na voljo storitev e-knjigovodska kartica (eKartica), ki jim omogoča, da sproti preverjajo stanje odprtih terjatev in obveznosti in jih v primeru neskladja uskladijo z davčnim organom. Podrobnejše informacije in pojasnila. Upoštevaje navedene različne možnosti za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti v zvezi s plačevanjem davka, Ministrstvo za finance meni, da je zakonska ureditev primerna." 2019-01-21 2018-11-15 18 https://predlagam.vladi.si/predlog/9574 Pogodba za daljši čas "Neredko se zgodi, da prekvalifikacija delavca/delavke, ki ni več sposoben/sposobna opravljati dela, ki ga zahteva njegovo/njeno delovno mesto, ni mogoča, do odpustitve pa kljub temu ne pride. Možni vzroki so: veze in poznanstva, dolgotrajni postopki (polni maneverskega prostora za tožbe) in kup birokracije, bojda celo neustrezne zakonodaje, ki bi sploh omogočala, da se tako osebo odpusti. Primer so SNG opera in balet LJ, SNG opera in balet MB, RTV in RTV orkester, Slovenska vojska idr. Obstoječa zakonodaja očitno ne predvideva takšnih primerov oziroma izjem, zato predlagam bodisi ustrezne spremembe zakona bodisi uvedbo pogodbe za daljše časovno obdobje, vendar za določen čas. Tako bi bilo možno pogodbe skleniti na primer za 5, 10, 15 ali 20 let in ne samo za maksimalno 2 leti. To bi lahko rešilo problem zaposlovanja profilov, ki določenega dela fizično ne zmorejo opravljati do upokojitve, na primer plesalcev, pevcev, glasbenikov, gasilcev, vojakov in policistov. Obstoječa zakonodaja - 89. člen Zakona o delovnih razmerjih: (1) Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca so: – prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (v nadaljnjem besedilu: poslovni razlog), – nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: razlog nesposobnosti), – kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: krivdni razlog), – nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, – neuspešno opravljeno poskusno delo. (2) Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. (3) V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru krivdnega razloga mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. (4) V primeru odpovedi iz krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. 1. Potrebno bi bilo razčistiti, katere vrste razlog (glede na zgoraj citirani 89. člen) je fizična nezmožnost opravljanja poklica zaradi starostnih in drugih telesnih sprememb. Naj navedem primer. Ali SNG opera in balet lahko odpusti baletnega plesalca ali pevca, ki ni več sposoben plesati ali peti ter tako nastopati v predstavah? Bojda ne, ker na to mesto ne bi mogli zaposliti drugega. Tako se glasi odgovor vodstva. 2. Potrebna je ustrezna sprememba zakonodaje, ki delodajalcu v omenjenih primerih omogoča odpustitev delavca zaradi fizične nezmožnosti za nadaljnje opravljanje poklica, prav tako pa ob tem omogoča takojšnjo zaposlitev drugega delavca na to delovno mesto. 3. Predlagam dopolnitev zakonodaje z možnostjo sklepanja pogodb za daljši čas (določen čas), torej več kot dve leti, in sicer glede na zmožnosti delavca in potrebe delodajalca. Če imate dodatne ideje za izboljšanje predloga, mi sporočite." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9580.txt TB 1 9580 2018-12-05 4 642 Nezadostna podpora 2018-11-14 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/9580 Oprostitev davka za BIO EKO "Predlagam vladi da za vse izdelano, pridelano in prodano na Slovenskih tleh z EKO certifikatom oprosti davka. Prav tako kupce. Na trgu je na stotine EKO artiklov ki so uvoženi in naj ostanejo obdavčeni. S tem bi se omogočilo lokalno in bolj zdravo prehranjevanje po sprejemljivih cenah za kupca. Enako velja za razne izdelke. Pozitivne posledice bi bila tudi bolj zdravo okolje, manj bolezni in splošna ozaveščenost o pomembnosti zdravega okolja in neštete druge. Pobiranje davkov ni vse kar lahko država naredi zase. Res je tudi da teh eko izdelkov in pridelkov ni toliko da bi država klonila zaradi pomanjkanja pobranih davkov." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9591.txt johi 15 9591 2018-12-12 5 606 Nezadostna podpora 2018-11-21 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9591 sprememba zkgz Predlagam ukinitev obveznega članstva v kgz na podlagi lastništva kmetijskega zemljišča.saj članarino odloča zbornica na osnovi zakona.Smatram, da je to prikrit davek od nepremičnine, ki pa ne gre v državni proračun.s temi sredstvi se zagotevlja plače številnim zaposlenim v kgz (preko 50) saj je vodenje evidenc za preko 100000 lastnikov nepremičnin neracionalno in nepotrebno.Popoln uradniški nesmisel pa je pošiljanje odločbe (priporočeno) za najnižji znesek (članarine - davka). http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9596.txt viljem bevk 0 9596 2018-12-12 1 1742 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je bila leta 1999 ustanovljena kot pravna oseba javnega prava, kar pomeni, da jo je država ustanovila z zakonom, ji določila obvezno članstvo in ji zato podelila tudi določene naloge in pooblastila. Z obveznim članstvom država zagotavlja reprezentativno telo, ki je sposobno zastopati različne interese, ki izhajajo iz različnih naravnih, gospodarskih in socialnih razmer, v katerih se opravlja kmetijska in gozdarska dejavnost. Brez obveznega članstva bi država izgubila reprezentativnega partnerja, kar bi škodovalo tako javnemu interesu kot vsem, ki so povezani s kmetijstvom in podeželjem. Osnovne naloge KGZS so zlasti predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij ter strokovna pomoč njim. KGZS obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva, sodeluje pri pripravi predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter opozarja na posledice učinkovanja le-teh. V primeru prostovoljnega članstva bi KGZS izgubila reprezentativno vlogo in javnopravni status. Prizadevanje za ukinitev obveznega članstva, kar dejansko pomeni ukinitev zbornice, kakršno poznamo, v skrajno zaostrenih razmerah za slovenskega kmeta, kmetijstvo, podeželje in druge dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo člani zbornice, je za Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano nespremenljivo in ga ne podpira." 2019-01-07 2018-11-21 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9596 Hkratno prižiganje zelene luči za pešce in kolesarje v vse smeri v semaforiziranih križiščih "Vladi predlagam, da semaforizirana križišča v Sloveniji po zgledu nekaterih drugih držav, npr. Velika Britanija ali Nizozemska, uredi tako, da se zelena luč za pešce in kolesarje hkrati prižge v vse smeri, pri čemer takrat za motorna vozila v vse smeri sveti rdeča luč. Obenem to pomeni, da kadarkoli zelena luč sveti za motorna vozila (bodisi v eno ali drugo smer), pešci in kolesarji ne vstopajo v križišče, ker takrat zanje v vse smeri sveti rdeča luč. Menim, da bi s tako ureditvijo prispevali k večji varnosti pešcev in kolesarjev ter k večji pretočnosti prometa v semaforiziranih križiščih. Motorna vozila, ki ob sedanji ureditvi ob zeleni luči vstopajo v križišče in zavijajo desno, morajo namreč počakati na prehod pešcev ter paziti zlasti na kolesarje, ki se križišču bližajo z razdalje; takrat jih vozniki motornih vozil pogosto prezrejo, jim odvzamejo prednost in celo povzročijo nesrečo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9600.txt Mario Plešej 6 9600 2018-12-17 10 745 Nezadostna podpora 2018-11-26 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9600 Uvedba višje cestnine in registracije za enosledna vozila in obvezno merjenje izpuhov "Spoštovani, predlagam uvedbo višjega davka pri nakupu, višje cestnine in dražje registracije za enosledna vozila nad 250ccm. Prav tako predlagam na tehničnih pregledih obvezno merjenje emisij in hrupa na maksimalnih obratih ter zakonsko omejitev moči motorja na maksimalno 70KM ter predpis, da mora biti registrska oznaka nameščena pod takim kotom kot pri avtu, ne pa tako, da lepše izgleda. Predlog utemeljujem s sledečimi argumenti: V Sloveniji se je število enoslednih vozil v desetih letih iz 75.000 povzpelo na 100.000 in trend v bodoče nakazuje rast števila teh vozil. Ta vozila v večini primerov služijo zgolj in samo za zabavo, uporabljajo pa ceste, katere so že tako obremenjene z normalnim vsakodnevnim prometom. Prostočasne dejavnosti se ponavadi ne izvajajo na cestah, mar ne? Poraba motorja z 1000ccm je praktično enaka porabi 1.0TSI VW Golfu. Ta vozila povzročajo močan in nepotreben hrup in pri današnji tehnologiji izdelave nikakor ne bi smela biti glasnejša kot osebni avtomobili. Ta vozila terjajo svoj davek tudi v cca 20 mrtvih motoristov na leto in 100 težje ter še veliko lažje poškodovanih. Rehabilitacija ponesrečencev je dolga, draga in za marsikoga nikoli končana, kar državno blagajno zelo obremenjuje, prav tako zaradi tega mlade družine ostajajo brez očetov, ki se smrtno ponesrečijo. Dodam naj zraven še to, da vožnja teh vozil povzroča vznemirjenje prebivalcev podeželja in povzroča stres, hitrosti pa ogrožajo. Državna blagajna potrebuje vsak evro in tu se ga da pobrati. Ta vozila so čisti luksuz in nepotreben vir onesnaževanja, hrupa, povzročanja nevarnosti in vznemirjenja ter stresa. Hvala vam za obravnavo predloga in vas lepo pozdravljam." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9614.txt Janez Kranjski 15 9614 2018-12-20 8 760 Nezadostna podpora 2018-11-29 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9614 Obdavčitev nepremičnin "Predlagam obdavčitev nepremičnin po sistemu ""standardizirane kvadrature"". Določena je neka kvadratura na osebo, ki ni obdavčena ali je minimalno (recimo nekaj manj kot sedanji NSUZ). Nadaljnja kvadratzura pa je obdavčena zelo progresivno, pri čemer ni pomembno, ali gre za drugo ali isto nepremičnino. Če je nepremičnina uporabljena za bivanje je torej obdavčena občutno manj, kot nenaseljena, pri čemer ni pomembno, ali prebiva družina lastnika ali najemniki. Torej bi bile občutno več obdavčene prazne in neracionalno uporabljane nepremičnine, kot pa racionalno uporabljane. Če so v nepremičnini najemniki, je davek majhen, ampak v tem primeru pa seveda lastnik plača davek od najemnine. Tako bi bilomanj neracionalnio izrabljenih nepremičnin in manj črnih najemov, kateri mislim, da so sedaj v večini. Davčni izplen bi bil tako večji." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/962.txt Abakus 8 962 2010-08-31 7 4836 Nezadostna podpora 2010-07-30 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/962 znižanje davka "Pozdrav Predlagam znižanje davka na storitev oddajanja nepremičnin v najem. Sedaj je ta 25%, in je ta višina absolutno previsoka. Ta davek je sedaj najviši v državi. Pri oddaji v Ljubljani ali velikih mestih, kjer je povpraševanje veliko, se ta strošek lastnikom lažje obrača ali povrne. V Sloveniji, kjer se oddaja nepremičnine v majhnih, odročnih krajih, kjer so najemnine po 300,00 evrov, ali manj, pa z odvedvo 25% davka, imamo lastniki komaj pokrito amortizacijo. Včasih tudi te ne, ker moramo investirati v popravila, izboljšave, ki so med bivanjem nujno potrebni. Prosim, da se višino davka od najemnin ustrezno zniža, ali pa se ga uredi tako, da bo ustrezno visok, po posameznih področjih. Ljubljana, kjer je povpraševanje veliko, naj ima svojo višino davka. Majhne vasi, kjer je povpraševanje nizko, naj pa imajo nižjo stopnjo davka." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9655.txt ds1 1 9655 2019-01-02 2 685 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Pred letom 2006 se je v Sloveniji  dohodnina plačevala od vseh dohodkov fizičnih oseb, ne glede na to, od kod so bili ti prejeti, po progresivnih davčnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. Z davčnim letom 2006 je bil v Sloveniji narejen odstop od tega koncepta sintetične oziroma globalne obdavčitve vseh dohodkov fizičnih oseb z dohodnino. Uveden je bil sistem, po katerem se nekateri dohodki, obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji brez upoštevanja davčnih olajšav - cedularna obdavčitev. Taka obdavčitev praviloma velja za dohodke iz kapitala oziroma pasivne dohodke kot so obresti, dividende, dobički iz kapitala. Z novelo ZDoh-2L je bila konec leta 2012 sprejeta cedularna obdavčitev tudi za dohodke iz oddajanja premoženja v najem (začela se je uporabljati s 1. januarjem 2013). Na podlagi spremembe zakona se je tako določilo, da se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji (25%), enako kot je do tedaj veljajo za dohodke iz kapitala, in ne več po progresivnih stopnjah. V povezavi s stroški vlaganj v nepremičnino pojasnjujemo, da se pri ugotavljanju davčne osnova pri dohodku iz oddajanja premoženja v najem skladno s prvim odstavkom 77. člena Zakona o dohodnini upoštevajo normirani stroški v višini 10% od dohodka (najemnine). Lahko pa zavezanec skladno z drugim odstavkom tega istega člena uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, ki jih za premoženje, oddano v najem, plačuje zavezanec sam. Na ta način se dohodek iz oddajanja premoženja v najem zniža za navedene stroške, kar pomeni tudi znižanje davčne osnove. Stroški omenjenega vzdrževanja se na ta način že ustrezno odražajo v davčni obveznosti posameznika.   Aktualna ureditev obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem sledi načelu enake davčne obravnave, saj se posameznike, ki dosežejo dohodek iz oddajanja premoženja v najem (v Sloveniji ali izven Slovenije) in so v bistveno enakem položaju, enako davčno obravnava. Predlog, da bi se davčna stopnja obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem določala na podlagi lokacije nepremičnine, odstopa od tega načela, saj temelji na razlikovalni okoliščini (lokaciji), na podlagi katere bi se posameznike s tovrstnim dohodkom, ki so v bistveno enakem položaju, brez razumnega in stvarnega razloga davčno obravnavalo različno. S proporcionalno davčno stopnjo se namreč obdavčuje vse dohodke iz oddajanja premoženja v najem enako, pri čemer je absolutna višina davčne obveznosti posameznika odvisna od njegove davčne osnove od dohodka iz oddajanja v najem (op. na višino dohodka pa lahko vplivata tudi 'kvaliteta' nepremičnine in njena lokacija). Višja davčna osnova tako predstavlja višjo absolutno višino davčne obveznosti posameznika in obratno.  Predlogu, da bi se dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčeval po različni davčni stopnji (odvisno od lokacije nepremičnine), iz navedenih razlogov nismo naklonjeni. Prav tako tovrstni parcialni posegi v sistem obdavčevanja z dohodnino niso primerni iz sistemskega vidika, saj posegajo v nevtralnost davčnega sistema." 2019-02-05 2018-12-12 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/9655 Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja z davkom na hišne ljubljenčke "Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, bo država pobrala manj davkov kot običajno, a se njena poraba ne bo zmanjšala, zato se bo povečeval primankljaj v državnih blagajnah. Država se bo letos zadolžila za skoraj 30% svoje porabe (nekaj manj kot 3 mdr od 10 mrd kolikor znaša proračun). Poleg tega ima dolgove še iz preteklih let, zato se njen dolg stalno povečuje in če se bo tako stanje nadaljevalo, se bomo v nekaj letih znašli v enaki situaciji kot je danes Grčija, vendar bo situacija še težja, saj ne bo le Slovenija v takem položaju, ampak bo celotna Evropa. Verjetno si nihče ne želi, da bi do tega prišlo, zato predlagam, da se javnofinančne težave začne reševati takoj. Glede na to, da vlada ni sposobna zmanjšati državnega aparata, bo potrebno uvesti nove davke, a dvig trošarin na energente in elektriko ni ravno primeren, saj povečuje stroške gospodarstvu, zato bo potrebno uvesti druge davke, ki gospodarstva ne bodo prizadeli. Z davkom na nepremičnine ne bo večjega izplena za državo, saj ga bodo dobile občine, zato je potebno obdavčiti tiste stvari, ki jih imajo državljani, vendar se jim lahko enostavno odpovejo in s tem svoje interese in dohodke preusmerijo na druga področja, a morajo biti v takem obsegu, da se obdavčitev izplača in hišni ljubljenčki so taka stvar, ki bi jo lahko zelo enostavno obdavčili. Obdavčitev vseh hišnih ljubljenčkov, kot so ptiči,ribe, glodalci, mačke, psi, plazilci in ostale živali, ki niso namenjene kmetijski proizvodnji, bi lahko prinesla velik izplen v proračun. Predlagam, da bi se pobiralo akontacijo davka v višini 10 eur na mesec na vsako žival, ob koncu leta pa bi se jih vneslo v dohodnino enako kot vzdrževane družinske člane, le da bi namesto olajšave morali zavezanci plačati 1% dohodnine za vsako žival, vendar minimalno 100 eur. Sredstva, ki bi se na ta način zbrala, bi se namenila v prvi vrsti za urejanje osnovnih potreb za normalno bivanje državljanov, kot so stanovanjska problematika, vrtci in domovi za ostarele, saj ni normalno, da se morajo mladi zadolžiti za 20 do 30 let, da lahko živijo v normalnih razmerah, v nekaterih krajih pa se na vrtec čaka več kot leto, ostareli pa na dom čakajo več kot 3 leta. Večino sredstev bi se namenilo za zmanjšanje vrzeli v proračunu oz. odplačevanje dolga. Poleg dodatnih prihodkov v proračun, bi dobili tudi centralno evidenco živali, saj sedaj lahko vsak kupi hišnega ljubljenčka in z njim dela kar hoče, zato smo priča mnogim potepuškim živalim, saj se jih lastniki enostavno naveličajo in jih ""zapustijo"" kjerkoli. Davek bi bil v tem primeru koristen, saj bi se mnogi začeli zavedati, da je posest živali neka odgovornost, hkrati pa bi lahko sankcionirali vse tiste, ki živali ne bi prijavili in odjavili. Za konec pa še izračun, da bo državi jasno, da se ji uvedba tovrstnega davka na dolgi rok izplača. Skupnega števila za hišne ljubljenčke ni objavljenega, zato za izračun lahko predpostavimo, da ima vsak drugi Slovenec vsaj eno žival, nekateri pa celo več (Znani so primeri, ko imajo ljudje tudi po 10 mačk ali tudi 20 kanarčkov), zato lahko rečemo, da ima v povprečju vsak Slovenec eno žival, kar pomeni, da imamo 2.000.000 hišnih ljubljenčkov. Pri takem številu bi bil bil pri davku 100 eur na leto na žival izplen 200 mio eur davka. Minimalni davek pa bi plačevali samo tisti, katerih dohodki so manj kot 15% nad minimalno plačo, ostali pa bi vsi plačevali več. Mnogo psov imajo tudi zdravniki, odvetniki, notarji in drugi dobro plačani uslužbenci in pri teh bi bil izplen iz davka veliko višji. V primerih, ko ima notar 50.000 eur dohodka, bi plačal za vsako žival 500 eur davka. Zaradi obdavčitve pri dohodnini, bi bil verjetno izplen enkrat večji in bi lahko na ta način država dobila 400 miljonov eur letno, kar pomeni, da bi se za toliko manj zadolžila in plačala 15 miljonov manj obresti na leto. Da bi preprečili izogibanje davku, bi tisti, ki imajo prijavljeno vzrževano osebo v dohodnini plačali še davek na njegove hišne ljubljenčke. Glavni učinki bi bili verjetno na kratek rok manjše število hišnih ljubljenčkov, saj be se jim tisti, ki niso nanje navezani verjento odpovedali, na dolgi rok bi se verjetno povečala rodnost, saj pri mnogih parih hišni ljubljenček nadomešča otroka in če bi se mu zaradi davka odpovedala, bi si omislila otroka in bi se povečala rodnost. S tem pa bi rešili tudi mnoge druge probleme kot so zlom pokojninskega sistema, pomanjkanje delovne sile in ostalih težav, ki bodo nastale zaradi zmanjšanja števila prebivalstva. Predvsem pa bi s tem davkom zmanjšali primanjkljaj v proračunu in znižali stroške obresti. Vlada na vsakem koraku govori kako dela v dobrobit državljanov in če to misli resno, bo ta davek uvedla." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/967.txt gruzen 14 967 2010-08-31 18 5477 Nezadostna podpora 2010-07-31 2 https://predlagam.vladi.si/predlog/967 ureditev tovornega prometa "Veliko časa preživim na cesti - točneje na avtocestii. Opažam veliko nespoštovanje oz. aroganco voznikov tovornih vozil. Požvižgajo se na prepovedi in omejitve hitrosti. Lep primer tega je prepoved vožnje za vozila s ponjavami in hladilniki ob močni burji na relaciji Razdrto - Vipava ali prepoved prehitevanja za tovorna vozila na določenih odsekih avtoceste v času od 14-17 ure. Predlagam: - Omejitev hitrosti za vsa tovorna vozila na 80 km/h - Prepoved prometa za tovorna vozila na skrajno levem pasu avtocest in hitrih cest - strožje kazni za kršitelje - Strogo kaznovanje prehitevnaja ob zastojih in sneženju - Uvedbo konrolnih točk na avtocestnem omrežju, kjes se lahko izvaja kontrola tovornih vozil (tehnični pregled vozila, kontola tahografov, papirjev in phihofizičnega stanja voznika) Hvala in lep pozdrav! Moreno" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9685.txt moreno 0 9685 2019-01-07 3 627 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo Z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju zakona izrekajo posamezni pristojni organi. Nadzor nad izvrševanjem določb navedenega zakona v glavnem izvaja policija, ki nadzira in ureja promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzira stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvaja pooblastila, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa. V navedenem zakonu je med drugim opredeljen tudi način prehitevanja in najvišje dovoljene hitrosti vožnje za posamezno vrsto cestnega omrežja ter najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil, kar je sicer praviloma dodatno določeno še z ustrezno prometno signalizacijo, ki jo postavi upravljavec cestnega omrežja.  Obenem je potrebno omeniti, da družba DARS d. d., kot upravljavec omrežja avtocest in hitrih cest, na precejšnjem številu posameznih avtocestnih odsekov s prometno signalizacijo (fiksno in variabilno) že ureja oziroma prepoveduje prehitevanje tovornih vozil. Prav tako se v obdobju zimskih oziroma vremensko neugodnih razmer izvaja poostren nadzor nad prometom ter ustrezno opremljenostjo vozil, z namenom čimbolj tekočega in varnega odvijanja prometa tudi v času slabših vremenskih razmer. V zvezi s predlagano uvedbo kontrolnih točk za nadzor prometa na omrežju avtocest in hitrih cest je potrebno poudariti, da so bile v okviru izvedenih prilagoditev čelnih cestninskih postaj v posameznih primerih že zgrajene oziroma preurejene ustrezne površine, ki bodo nadzornim organom (policija, finančna uprava, inšpekcijske službe, cestninski nadzor…) na primeren način omogočale učinkovito in varno izvajanje nadzora osebnega in tovornega prometa. Na tak način so oziroma še bodo preurejena območja posameznih obstoječih cestninskih postaj (Log, Torovo, Kompolje…). Ministrstvo za infrastrukturo si bo v sodelovanju z družbo DARS d. d. tudi v prihodnje intenzivno prizadevalo, da bi bila na slovenskem omrežju avtocest in hitrih cest zagotovljena čim boljša varnost ter pretočnost prometa za vse uporabnike, zato so tudi v prihodnje dobrodošli kakršnikoli predlogi ukrepov, ki pa morajo biti seveda v nadaljevanju deležni tudi strokovne presoje ter ustrezne prilagoditve glede na obstoječe stanje prometne ureditve ter področne zakonodaje." 2019-02-18 2018-12-17 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/9685 Rentgensko slikanje 3D v standardno zavarovanje "3D rentgensko slikanje dnevno plačuje najmanj več sto državljanov, najverjetneje pa mnogo več, saj se zdravniki v odločitvah in pred zdravstvenimi posegi vpogosto zatekajo k boljši kakovosti rentgenske slike, kar je 3D rentgenska slika. 3D rentgensko slikanje se pogosto uporablja za slikanje zob in čeljusti, največkrat v primeru, kadar standardna rentgenska slika zdravniku ni dovolj razumljiva oziroma razvidna v tem, za kakšno in kako obsežno zdravstveno težavo gre. Ker pa zdravstvene ustanove javnega sektorja nimajo možnosti 3D rentgenskega slikanja, zdravniki paciente zato napotijo v privatna podjetja, kjer 3D rentgensko slikanje izvajajo. Cene slikanja so razlilče glede na obseg slike (del zob ali celostno zobovje), na primer cena slike celotnega zobovja stane cca. 120 EUR ali več. Slika je v največji meri predvsem kažipot lečečemu zdravniku ali specialistu, ne pa pacientu, saj pacient slike ponavadi niti ne zna strokovno interpretirati. Po tem, ko zdravnik ali specialist dobi sliko oziroma vpogled v sliko, postane pacientu praktično neuporabna, razen v primeru, kadar jo potrebuje za drugo mnenje; predvsem pa jo potrebuje zdravnik pred in po posegu oziroma za primerjavo po opravljenem zdravljenju, ali pa primerjavo med različnimi stanji v različnih obdobjih. Kljub temu, da to storitev dnevno potrebuje veliko državljanov, ta ni umeščena v standardno storitev in je samoplačniška oz. zavarovancu ni brezplačna. Na Zavodu za zdravstveneno zavarovanje Slovenije pojasnjujejo, da je storitev samoplačniška zato, ker je kategorizirana kot nadstandardna storitev.  Vladi zato predlagam, naj pod določenimi pogoji del 3D rentgenskega slikanja, ki ga sicer opravljajo privatna podjeta, uporablja pa zelo pogosto zdravstvo javnega sektorja, umesti v standardno zavarovanje, kar bi pomenilo, da je pacientu brezplačno. Privatna podjetja pa bi ga opravljala pod okriljem koncesije, podobno kot že mnogo storitev sedaj. Konkretneje vladi predlagam, da A. - v kolikor 3D rentgensko sliko potrebuje zdravnik ali specialist, (ki JE zaposlen v javnem sektorju), za njegovo lažjo in boljšo diagnozo, pripravo na zdravstven poseg itd., naj slikanje krije zavarovalnica (torej preide storitev slikanja v standardno kategorijo), B. - v kolikor pa 3D rentgensko sliko potrebuje zdravnik ali specialist, ki NI zaposlen v javnem sektorju oziroma sliko potrebuje za izvajanje ali poseg v privatnem sektorju, pa naj to plača pacient sam, individualno, oziroma tako kot sedaj, naj se v takem primeru storitev slikanja še naprej razume kot nadstandardna storitev. Točko oziroma primer A., bi lahko reševali z napotnicami, tako kot že mnogo obstoječaga. V kolikor 3D rentgensko slikanje ni mogoče umestiti v obe kategoriji (pod določenimi pogoji v standardno, pod drugimi pogoji v nadstandardno), naj se najde rešitev, da zdravniki in specialisti zaposleni v javnem sektorju pridejo do potrebne 3D rentgenske slike na način, ki pacienta, zavarovanca finančno ne bremeni. Ob tem se zdi potrebno razumeti, da si v slabi finančni situaciji v kateri živi vsaj tretjina državljanov, ti ob deloma še plačljivi zdravstveni oskrbi, zelo težko privoščijo še plačljivo 3D rentgensko slikanje. Zgodi se, da pacienet slike ne prinese in zdravnik zdravstvenega posega ne opravi, ali poseg preloži, ali pa poseg opravi, četudi ne bi bilo nujno potrebno, kar stane in ima lahko tudi negativne zdravstvene posledice. Lep pozdrav" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9696.txt anekdota 0 9696 2019-01-07 13 856 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za zdravje Storitev 3D rentgenskega slikanja se je z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru s 1. 10. 2018 ukinila in uvedla kot LZM (ločeno zaračunljiv material). Za LZM so v Splošnem dogovoru opredeljena dodatna sredstva.Namen te spremembe je bil, da 3D slikanje ne bi finančno obremenjevalo programa zdravljenja.Pripenjamo povezavo na okrožnico ZAE38/18." 2019-10-21 2018-12-17 25 https://predlagam.vladi.si/predlog/9696 bolj tekoč promet po mestih "Predlagam, da se semaforizirana križišča začnejo opremljati z opremo, ki bi omogočila boljše izkoriščanje zelenega vala, s tem boljši pretok skozi križišča, manjšo izgubo časa, nižje emisije škodljivih plinov, manjše izdatke za gorivo, manj živčnosti ... Ena taka možnost je montaža tabel (semaforčkov) s priporočljivo hitrostjo, s katero naj voznik vozi, da bo v naslednjem križišču prišel na zeleno luč. Ker so semaforji (vsaj v Ljubljani) v glavnem med seboj povezani, to ne bi bil večji problem. Kot zanimivost naj povem, da je pred kakimi 40 leti en podoben semaforček stal za križiščem Slovenske in Zoisove in kazal, ali naj vozniki vozijo 40, 50 ali 60 km/h, da bodo na Šubičevo prišli na zeleno. Ker ni ustavljanja in vnovičnega speljevanja, je tudi pretočnost mnogo večja. Druga možnost (skupaj s prvo) je namestitev opreme, ki s pomočjo ustreznih senzorjev prepoznava obremenjenost določenih smeri in glede na to prilagaja dolžino semaforskih intervalov. Tako pa danes večkrat vidimo, kako gori zelena luč v smeri brez enega vozila, v prečni smeri pa so nepregledne kolone. Taka tipala v tleh so ponekod že bila montirana, lahko bi dodali tudi optična tipala in tako opremo namestili v najbolj prometne smeri. Primerno bi bilo potrebno tudi optimizirati SW." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/972.txt znalček 0 972 2010-09-02 2 3484 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za promet Ministrstvo za promet si prizadeva, da bi bila prometna ureditev na naših cestah takšna, ki bi v prvi vrsti zagotavljala čim večjo varnost vseh udeležencev cestnega prometa, hkrati pa bi zagotavljala tudi večjo pretočnost prometa, ki iz leta v leto narašča. Zato tudi spremljamo razvoj tehnoloških rešitev in jih poskušamo čim prej uporabiti tudi na našem cestnem omrežju. Upravljavci na državnih cestah že nameščajo sodobna tehnična sredstva (tudi v križiščih), ki povečujejo pretočnost prometa in posledično zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov ter zmanjšujejo slabo voljo udeležencev cestnega prometa. Dejstvo je, da ni moč vsega narediti naenkrat, so pa naše aktivnosti usmerjene vsekakor v zlasti najbolj prometno obremenjena okolja. V mestih so ceste v pretežni meri v lasti občin in z njimi upravljajo občinski upravljavci. Slednje pomeni, da tudi prometno ureditev na teh cestah določajo občinski upravljavci. Se pa Ministrstvo za promet zaveda tudi problematike, ki ste jo izpostavili v vaši pobudi, zato smo že pred časom pričeli z aktivnostmi čim tesnejšega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, saj smo prepričani, da je potrebno udeležencem cestnega prometa ustvariti prijazno in varno prometno okolje neodvisno od tega, kdo upravlja s posamezno cesto, ki je v javni uporabi. Glede na navedeno bomo vašo pobudo v prvi vrsti predstavili občini Ljubljana, ki ste jo omenili v dopisu in apelirali na njihove pristojne organe s ciljem, da zadevo proučijo in jo uporabijo tudi v praksi, saj mora biti naš skupen cilj v prvi vrsti varen cestni promet, ki ob vseh varnostnih standardih še vedno zagotavlja ustrezno mobilnost uporabnikov." 2010-09-07 2010-08-04 20 https://predlagam.vladi.si/predlog/972 Obvezna registracija tujih ruskih vozil v Sloveniji "Po slovenskih cestah se vozi veliko vozil z rusko registracijo. Predvidevam, da gre za vozila v lasti ruskih državljanov, ki v Sloveniji prebivajo stalno ali začasno. Zakon o motornih vozilih določa, da so v republiki Sloveniji registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo v Sloveniji začasno oz. stalno prebivališče. Gre za vozila, ki so v skladu s carinskimi predpisi začasno ali stalno uvožena in se kot taka uporabljajo v cestnem prometu. V primeru potrebe, na podlagi ruskih reg. tablic ni mogoče ugotavljati lastništva vozila (op. opraviti identifikacije), razen ob neposredni kontroli voznika oz. mednarodni izmenjavi informacij med državama Slovenijo in Rusijo. Predlagam, da se vsa takšna tuja vozila, čigar lastnik stalno ali začasno živijo v Sloveniji ustrezno registrirajo. V primeru, da je potrebno spremeniti obstoječo zakonodajo, naj se ta ustrezno dopolni." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9727.txt Ferenc 7 9727 2019-01-11 24 1716 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za inrastrukturo Zakon o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu: ZMV-1) v tretjem odstavku 27. člena določa: »(3) V Republiki Sloveniji morajo biti registrirana vozila, katerih lastniki so tujci, ki imajo na podlagi potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v njej prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ali državljani Republike Slovenije, ki imajo v njej le začasno prebivališče. Ta vozila se morajo registrirati v Republiki Sloveniji v 30 dneh od prijave stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za ta vozila se izda prometno dovoljenje z veljavnostjo do enega leta.«. Glede na zgoraj navedeno veljavno zakonodajo je tako že podana obveznost registracije vozil, katerih lastniki so tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, primeri, kot jih vi s predvidevanjem navajate, pa so tako ustrezno urejeni. Dodatno tudi pojasnjujemo, da ZMV-1 za lastnike vozil v primerih, ki jih vi predvidevate, določa rok za izpolnitev teh zakonskih obveznosti. Izvajanje ZMV-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzirajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za promet, ter policija v okviru nadzora cestnega prometa (prvi odstavek 68. člena in prvi odstavek 74. člena ZMV-1)." 2020-08-04 2018-12-21 11 https://predlagam.vladi.si/predlog/9727 Uredba o delovnem času v organih državne uprave "Uredba o delovnem času v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17) določa premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi in tudi omogoča, da predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu lahko določi drugačen, premakljiv začetek in konec delovnega časa za javnega uslužbenca. Predlagam spremembo premakljivega začetka delovnega časa in sicer, z začetkom delovnega časa med 7.00 in 9. uro in koncem delovnega časa med 15.00 in 17.30 uro oziroma v petkih med 14.30 in 16.30 uro. Predlog je odraz zgolj življenjskih okoliščin posameznega uslužbenca- vozača na delo iz območja celotne Slovenije in nikakor ne vpliva na sam delovni proces. Večje število uslužbencev se namreč dnevno vozi na delovno mesto z osebnim avtomobilom iz oddaljenih krajev celotne Slovenije. Da bi se izognili jutranjim konicam povečanega prometa proti LJ, se odpravimo na pot od doma 30 ali celo 45 min prej, kot je običajni čas potovanja izven konic. V službo tako pridemo že pred 7.00 uro. V kolikor se na pot ne bi odpravili prej, bi se nam čas potovanja podaljšal vsaj za 30 min. Težave z zgostitvijo prometa se za zaposlene iz Štajerske začnejo pri Lukovici, iz Primorske pri Vrhniki, iz Dolenjske pri Višnje gorskem klancu in za zaposlene iz smeri Gorenjske pri Vodicah in Medvodah. Ker prihajamo na delovno mesto že sedaj pred 7.00 uro in začnemo z delom, se nam teh 30 min ali več (tedensko okrog 2,5 uri), ne šteje v delovni čas, zato teh ur ne moremo koristiti, niti niso plačane. Prihod na delovno mesto kot ga predlagam, imajo že uvedena nekatera ministrstva (njihove organizacijske enote) in službe, na podlagi 4. člena omenjene Uredbe. Premakljiv delovni čas, kot ga predlagam, z začetkom ob 7.00 uri, omogoča uslužbencu lažje usklajevanje službenih in družinskih obveznosti (npr. vrtci, šole…) ter vpliva tudi na njegovo psiho-fizično stanje. Čas, ki ga sedaj preživimo v avtomobilu bi lahko porabili za rekreacijo, sprostitev, druženje z družino ipd. V zimskih mesecih je vpliv na psihično stanje posameznika še toliko večji, saj prostega časa ne moremo preživljati na dnevni svetlobi. Nesporno bi kvalitetno preživet čas vplival na še boljši delovni učinek in pozitivno delovno klimo. V primeru odobritve pobude, se za uslužbence, ki na delovno mesto prihajajo kasneje in želijo svoje delo opravljati v poznejših popoldanskih urah, delovni čas ne spremeni. Prepričana sem, da odobritev prošnje ne bi imela negativnih posledic za delovni proces, kvečjemu bi pozitivno psiho-fizično stanje, dobra delovna klima in povečana vnema zaposlenih, imela implikativne učinke, ki so delodajalcu in nam vsem le v korist." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9785.txt S.P. 1 9785 2019-02-15 2 932 Čaka odziv 2019-03-17 2019-01-25 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9785 prepoved prodaje plasticne embalaze za enkratno uporabo in davek proizvajalcem na produkte ki so pak "Predlagam prepoved prodaje vseh plasticnih proizvodov za enkratno uporabo (plasticnih vreck, pribora, kroznikov, lonckov za kavo). Hkrati predlagam visok davek proizvajalcem na plasticne proizvode ali plasticno pakiranje proizvodov. Večina produktov je mogoce nadomestiti z kartonsko, stekleno, kovinsko alternativo, pri katerih je reciklaža enostavna. Npr. sadje in zelenjava je lahko prosto zlozena na policah v trgovini (bombazno vrecko si vzames sabo potem pa jo brez problema vrzes v pralni stroj) na voljo bi bili edino škrniclji, kot je to bilo včasih. Pijače in tekoče kozmetični proizvodi se lahko prodajajo le v steklenicah, s katero prides v trgovino in si nalijes zeljeno tekocino, kot je npr. na mlekomatih." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9794.txt naja3 9794 0 305 Neustrezen Podoben predlog je že bil obravnavanPovezava: http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/9177, http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/9178 2019-01-10 https://predlagam.vladi.si/predlog/9794 davek na meso Predlagam uveden davek na prodajo mesa, saj povprečen slovenski državljan meso je 5-6x na teden, kar je veliko preveč. S podražitvijo in zmanjšanjem vnosa mesa bi se borili tudi proti boleznim srca in ožilja, ki so med drugim tudi veliko finančno breme v zdravstvu. Postavila bi se tudi minimalna cena mesa, čemur bi sledilo bolj odgovorno in “humano” ravnanje z živalmi. Z zmanjšanjem živinoreje bi pozitivno vplivali tudi na okolje. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9795.txt naja3 24 9795 2019-02-01 16 831 Nezadostna podpora 2019-01-11 15 https://predlagam.vladi.si/predlog/9795 Na prispevke pri regresu naj vpliva plača zaposlenega in ne plača vseh """Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov za socialno varnost je 70 odstotkov povprečne plače v RS za predpretekli mesec. "" Zgornje pravilo pomeni, da je država malo manj požrešna pri prispevkih pri regresu, a je to pravilo vezano na povprečno plačo vseh zaposlenih v celi državi. S tem so na slabšem tisti, ki so skozi leto več zaslužili in (zaradi progresivne dohodninske lestvice) tako procentualno kot 'neto' več vplačali v državno blagajno. Predlagam da se teh ""70 odstotkov povprečne plače v RS"" popravi v 70% delavčeve povprečne plače zadnjih 12 mesecev." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9798.txt Drago Duškić 7 9798 2019-02-01 5 555 Nezadostna podpora 2019-01-11 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9798 Omejitev hrupa enoslednih motornih vozil in štirikolesnikov "Prometna statistika je na splošno taka, da je prometa iz leta v leto več, kar je popolnoma razumljivo, vendar bi tu rad izpostavil posebno vrsto prometa in to je motoristični promet oziroma motoristi ter promet štirikolesnikov. Tega je iz leta v leto bistveno več glede na ostale vrste prometa in ta vrsta prometa se pretežno odvija z namenom uživanja v vožnji in nima nikakršne druge nujne ali ekonomsko opravičljive podlage. V letu 2007 je bilo v Sloveniji registriranih nekaj čez 70.000 enoslednih vozil, lani je številka dosegla 100.000. Posledice tega načina sproščanja in uživanja posameznikov pa čutimo tako prebivalci kakor tudi obiskovalci oziroma turisti na podeželju, sploh v Alpskih dolinah in na prelazih. Mirne vasi se ob lepih popoldnevih in lepih vikendih spremenijo v nevzdržno hrupno okolje s stotinami motoristov, ki iščejo na podeželskih cestah svojo sprostitev, nam pa povzročajo nevarnost, hrup, živčnost, stres in nenazadnje vznemirjenje. Povzročanje vznemirjenja je v zakonu opredeljeno kot kaznivo dejanje! Naj omenim tudi to, da ima veliko motoristov nameščene kamere za snemanje t.i. akcijske »GoPro« kamere, s katerimi snemajo tudi nas in našo privatno lastnino. Z motorjem le redki vozijo lepo tekoče, umirjeno, po omejitvah in le redki povzročajo le tolikšen hrup, kakor povprečen avtomobil pri enaki hitrosti. Pri tem imajo precejšnjo odgovornost tudi proizvajalci in trgovci, ki na trg plasirajo tako hrupne motorje. Večina vozi na način divjega pospeševanja iz ovinka, potem zaviranja pred ovinkom ter spet divjega pospeševanja naprej. Pri tem grmi iz izpušnih cevi, vohajo se bencinski hlapi in mislim, da smo že toliko zrela družba, da to lahko začnemo obsojat. Predlog rešitve: ustrezne inštitucije in organi v državi naj temeljito premislijo o tem, da se sprejme pravilnik o tem, da enosledno motorno vozilo in štirikolesnik ne sme presegati nivoja hrupa, ki ga pri svojem delovanju in vožnji povzroča povprečen družinski avtomobil. Ustrezni organi morajo sprejeti spremembo pravilnika o tehničnih pregledih, kjer bi morali meriti tudi hrup in določiti njegovo mejno vrednost, ki ne presega hrupa povprečnega družinskega avtomobila. V domačem kraju bi se radi počutili varne, radi bi ponudili mir turistom in obiskovalcem in nenazadnje tudi sebi. Lep pozdrav!" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9806.txt Janez Kranjski 8 9806 2019-02-04 13 689 Nezadostna podpora 2019-01-14 9 https://predlagam.vladi.si/predlog/9806 Ukinitev davka na hiše "Potrebno bi bilo ukiniti davek na hiše. Že ob začetku gradnje le te država dobi precej denarja .Zemljišče na katerim stoji hiša je last tistega ki je hišo zgradil.Sedaj mora nekdo ki si je morda leta trgal od ust državi plačevati davek za svoj lasten dom ki ga je zgradil z lastnimi rokami. Res sprevrženo s strani države. PS : Naj še omenim da nisem lastnik hiše niti ne živim v njej. Tako da ne bo nekdo mislil da zato predlagam tak zakon." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9815.txt igor863 6 9815 2019-02-08 18 984 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Uvodoma ugotavljamo, da iz predloga ni razvidno, katero vrsto davka oz. dajatve ima predlagatelj v mislih, zato v nadaljevanju podajamo splošno opredelitev Ministrstva za finance glede (ne)primernosti predloga: V Sloveniji obdavčitev nepremičnega premoženja pokrivajo trije vzporedni sistemi obdavčitve nepremičnin: davek od (nepremičnega) premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest. Vsaka od naštetih dajatev ima svoja pravila tako glede obsega obdavčitve, glede davčne osnove in »stopnje«, po kateri se odmerja, pa tudi glede oprostitev. Obstoječ sistem treh ločenih dajatev je neprilagojen novim ekonomskim razmeram in neenoten, vendar vsakršna ukinitev obdavčitve hiš oz. nepremičnin, kot to predlaga predlagatelj, z več vidikov ni primerna rešitev. Davki, vezani na posedovanje nepremičnin, predstavljajo enega najstarejših davčnih prihodkov in so z vidika mednarodne primerljivosti povsem legitimni. Imajo naravo nekakšne komunalne dajatve, kadar pa so vezani na vrednost nepremičnine, vsebujejo tudi element obdavčitve nepremičnin kot premoženja. Nepremičnine lastniku zagotavljajo ekonomski potencial (za bivanje ali opravljanje dejavnosti), obenem pa mu omogočajo večjo varnost (predstavljajo naložbo), zato je njihovo obdavčenje upravičeno tudi s tega vidika. V državah s tržno ekonomijo je delež davka na nepremičnine v celotnih davčnih prihodkih posamezne države, predvsem pa lokalnih skupnosti, praviloma eden pomembnejših. V družbah z razvitim tržnim gospodarstvom in s poudarjeno socialno-ekološko komponento, se ekonomska moč in davčna sposobnost določenega sloja prebivalstva odraža med drugim tudi v posedovanju premičnega in nepremičnega premoženja. Principa pravičnosti in solidarnosti narekujeta, da se davčno breme, seveda v okviru družbenega konsenza, sorazmerno porazdeli tudi glede na te kazalce bogastva. S tem se zagotovi, da vsi segmenti zavezancev k družbeni blaginji prispevajo sorazmerno. Poleg tega teorija obdavčenja predlaga, da je smiselno davčno obremenitev porazdeliti med različne davčne vire in s tem doseči enakomernejšo porazdelitev tega bremena med zavezance z različno strukturo dohodkov in premoženja. V Sloveniji je obseg obdavčitve premoženja nizek. S strani OECD so bila že dana priporočila, da naj Slovenija izboljša strukturo svojih davčnih virov prav z uvedbo davka na nepremičnine, ki bo zagotovil višje davčne prihodke občin in ustvaril možnost drugačne ureditve financiranja občin. Skladno s priporočili mednarodnih organizacij (OECD, IBRD, Svetovna banka) se tako tudi v Sloveniji že vrsto let zasleduje uvedba sodobnega davka na nepremičnine po vzoru sodobnih rešitev v številnih državah." 2019-12-30 2019-01-18 29 https://predlagam.vladi.si/predlog/9815 Vodenje evidence, ki se nanaša na plačila glob tujih državljanov "Kar se tiče vodenja postopkov v primerih, ko so vozila registrirana v tujini Mestno redarstvo Ljubljana pojasnjuje, da je potrebno za vodenje postopka pridobiti podatke o lastništvu vozila (slednje seveda velja zgolj v primerih, ko kršitelja ni na kraju prekrška; če je voznik prisoten, se mu izda plačilni nalog na kraju prekrška). Podatke o lastništvu vozila je na podlagi Direktive (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu mogoče pridobiti zgolj za težje prometne prekrške (prekoračitev dovoljene hitrosti; neuporaba varnostnega pasu; vožnja skozi rdečo luč; vožnja pod vplivom alkohola; vožnja pod vplivom mamil; vožnja brez zaščitne čelade; uporaba prepovedanega voznega pasu; nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo). Ti podatki se pridobivajo avtomatično s poizvedbo na zbirko podatkov CBE/EUCARIS. V primeru prometnih prekrškov, ki se nanašajo na nepravilno parkiranje, podatkov ni dovoljeno pridobivati. V kolikor kršitelj globe ne poravna na podlagi Obvestila o prekršku, se v teh primerih postopek ustavi brez izdaje plačilnega naloga. Prav tako pojasnjujejo, da slovenski pravni red na področju prekrškov ne pozna sodelovanja različnih zasebnih družb, ki izterjujejo neplačane globe. Pod pogojem, da so izpolnjeni zakonski pogoji s tudi za vozila s tujimi reg. označbami odredi odvoz s pajkom. Posebne evidence, ki bi se nanašala na plačila glob tujih državljanov (sem spada tudi prisilna izterjava) Mestna uprava, mestno redarstvo Ljubljana, Odsek za prekrškovni postopek, ne vodi. Predlagam spremembo resorne zakonodaje, ki ureja zadevno področje tako, da novo sprejeta sprememba obstoječe zakonodaje omogoči vodenje takšne evidence." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9822.txt Ferenc 1 9822 2019-02-07 5 936 Nezadostna podpora 2019-01-17 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/9822 Potrdilo o namembnosti zemljišča - administrativna ovira "Pri prodaji kmetijskega zemljišča je treba pri notarju priložiti potrdilo o namembnosti zemljišča, ki ga izda občina. Pred tem mora upravna enota odobriti tak posel z odločbo, v kateri je že navedeno, da je bil narejen vpogled v evidenco nepremičnin in da gre za kmetijsko zemljišče. Dodatno pridobivanje potrdila o namembnosti je tako administrativna ovira, saj je kot rečeno namembnost zemljišča navedena že v odločbi upravne enote. Odločbo o odobritvi pravnega posla je treba nato skupaj z ostalimi listinami poslati na FURS za plačilo davka, kljub določbi ZUP, po kateri bi morali organi državne uprave sami pridobivati podatke od drugih državnih organov (tu odločbo o odobritvi pravnega posla in dodatno še potrdilo o pravnomočnosti te odločbe, ki jo mora zopet sama stranka pridobiti na UE). Zakaj ne bi mogel FURS neposredno vpogledati v evidenco izdanih dovoljenj UE iz tega področja (in status pravnomočnosti)?" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9833.txt beatty 0 9833 2019-02-11 3 911 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za pravosodje Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: ZZK-1) v prvem odstavku 38. člena določa, da mora biti v primeru, ko se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis lastninske pravice (razen pri samostojnih delih objekta v etažni lastnini), temu dovolilu priloženo tudi potrdilo o namenski rabi zemljišča. V drugem odstavku istega člena pa je vsebovana še zahteva, da mora biti v primeru, ko se s predpisi za promet z določenimi vrstami nepremičnin terja soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, dovolilu priloženo tudi tako soglasje, odobritev oziroma potrdilo, če iz potrdila izhaja, da gre za takšno vrsto nepremičnine. Primer takšne vrste nepremičnin so kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije. Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: ZKZ) v 19. členu določa, da pravni posel s temi nepremičninami odobri upravna enota, naštete pa so tudi izjeme od tega pravila. V 22. členu ZKZ je nato urejen postopek te odobritve, ki se zavrne ali pa odobri z odločbo, enako se z odločbo odloči tudi o tem, da odobritev ni potrebna. Isti člen nato v zadnjem odstavku izrecno določa, da je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu mogoča le na podlagi takšne pravnomočne odločbe. Čeprav ZKZ v 22. členu ne določa, da odločba upravne enote vsebuje tudi navedbo, da gre za kmetijsko ali gozdno zemljišče, je razumljivo, da je temu tako. V takem primeru se je možno strinjati s predlogom državljana, da poleg odobritvene odločbe oziroma odločbe, da odobritev ni potrebna, ni potrebe po prilaganju potrdila o namenski rabi zemljišča. Kljub temu pa zoper tak pristop (ki bi ga bilo treba preliti v zakonsko ureditev), govorita naslednja vsebinska argumenta: Notar bi se ob takšnem pristopu seznanil z namensko rabo zemljišča samo v primeru, ko bi prodajalec kmetijskega zemljišča ali gozda predložil odločbo upravne enote. Odgovornost notarja, da overi podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu samo v primerih, ko stranke izpolnijo pogoje po posebnih predpisih, kakršen je ZKZ, in ki izhaja iz devetega odstavka 64. člena Zakona o notariatu (v nadaljnjem besedilu: ZN), bi bila tako v celoti odvisna zgolj od tega, ali bi stranka predložila odločbo upravne enote oziroma od tega, ali bi jo sploh pridobila. Ker ZKZ ne sankcionira opustitve dolžnosti pridobitve odločbe za potrebe pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, je skrbnik izpolnjevanja zakonskih pogojev pri prometu s temi ravno notar. Z dejstvom, da gre za kmetijsko zemljišče in da mora prodajalec zaradi tega pri prometu izpolniti še posebne pogoje, se mora notar seznaniti objektivno in neodvisno od tega, ali je prodajalec izpolnil zahteve iz ZKZ po odobritvi pravnega posla, to pa lahko stori ravno z uporabo potrdila o namenski rabi zemljišča. Potrdilo o namenski rabi zemljišča ne vsebuje zgolj podatka o namenski rabi prostora, temveč tudi podatek o obstoju prostorskih ukrepov na zemljišču, to pa je tudi predkupna pravica občine. Ker predpisi s področja urejanja prostora podobno kot predpisi s področja kmetijskih zemljišč kot mehanizem doslednega spoštovanja obveznosti, ki za prodajalca izhajajo iz dejstva, da je njegovo zemljišče pod posebnim režimom, določajo mehanizme notarskega poslovanja, je potrdilo namenjeno tudi temu, da se notar seznani z morebitnim obstojem predkupne pravice občine in ravna temu primerno. Potrdilo o namenski rabi zemljišča torej v notarskih postopkih ni povezano zgolj z vprašanjem, ali gre za kmetijsko zemljišče, temveč ima tudi druge namene. Dejstvo je, da je na kmetijskem zemljišču lahko določen tudi režim predkupne pravice občine. Če bi sledili predlogu, po katerem zaradi predložitve odločbe o odobritvi prometa s kmetijskim zemljiščem oziroma odločbe o nepotrebnosti odobritve, ne bi bilo treba predložiti tudi potrdila o namenski rabi zemljišča, bi notar lahko overil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, saj bi štel, da so izpolnjeni pogoji po ZKZ, ne bi pa vedel, da je treba preveriti tudi izpolnjevanje pogojev po predpisih s področja urejanja prostora. Poleg navedenih vsebinskih argumentov pa je treba opozoriti še na dvoje: Skladno s 5.a členom ZN je notar dolžan sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Ker je potrdilo o namenski rabi zemljišča potrdilo iz uradne evidence, zapade pod te določbe in stranka notarju potrdila ni dolžna predložiti, se pravi zanjo administrativno breme njenega pridobivanja ne obstaja. ZZK-1 v zadnjem odstavku 38. člena določa, da lahko notar do informatizirane evidence o podatkih o namenski rabi prostora in o prostorskih ukrepih dostopa tudi elektronsko. ZZK-1 se je s tem naslonil na ureditev po predpisih o prostorskem načrtovanju oziroma urejanju prostora, ki predvideva vzpostavitev t. i. prostorskega informacijskega sistema, ki bo vseboval navedene podatke. Dejstvo je, da trenutno ta sistem s to funkcionalnostjo še ne deluje, bo pa vzpostavljen v prihajajočem obdobju in bo takrat tovrstno pridobivanje podatkov bodisi s strani strank, bodisi samih notarjev, stvar preteklosti. Odziv Ministrstva za finance Zadeva se nanaša na razpolaganje s kmetijskem zemljiščem, kjer je za ureditev prenosa nepremičnine pri notarju med drugim treba priložiti tudi potrdilo o plačanem davku. Pobuda se nanaša na predložitev prilog k napovedi za odmero davka na promet nepremičnin, ki jo mora zavezanec v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju: ZDPN-2)) vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Tako je v postopku odmere potrebno pridobiti tudi odločbo o odobritvi pravnega posla, ki jo izda upravna enota. V napovedi je treba vpisati med drugim tudi datum odobritve pravnega posla, kadar gre za posel, ki ga mora po zakonu odobriti upravni organ. Pojasnjujemo, da davčna obveznost v skladu z določbo 7. člena ZDPN-2 nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se prenese nepremičnina. Izjemoma, če je za prenos nepremičnine potrebno dovoljenje državnega organa ali kakšen drug pravni akt, nastane davčna obveznost s pravnomočnostjo pravnega akta, čeprav je bila pogodba sklenjena prej. Kadar gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, se pri določanju nastanka obveznosti upošteva datum pravnomočnosti odločbe o odobritvi pravnega posla (oziroma potrdilo, da odobritev ni potrebna), izdano s strani upravne enote, na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih. V praksi praviloma davčni zavezanci ob predložitvi napovedi za odmero davka na promet nepremičnin že razpolagajo s pravnomočno odločbo o odobritvi pravnega posla oziroma potrditvijo, da odobritev ni potrebna. V primeru, da zavezanci s to odločbo ob vložitvi napovedi ne razpolagajo, jih finančni urad seznani, da bo sam po uradni dolžnosti pridobil navedeno odločbo s pisno poizvedbo. V večini primerov nato zavezanci, zaradi interesa po čim hitrejšem odmernem postopku, sami priskrbijo odločbo in jo predložijo davčnemu organu. V zvezi z vprašanjem, zakaj ne bi mogel FURS neposredno vpogledati v evidenco izdanih dovoljenj upravnih enot iz tega področja in status pravnomočnosti, končno pojasnjujemo, da takšna evidenca, ki bi omogočala neposreden elektronski vpogled v evidenco pravnomočnih odločb o odobritvi pravnega posla, pri upravnih enotah ni vzpostavljena, tako tak neposreden vpogled ni mogoč. Strinjamo pa se, da bi vzpostavitev ustrezne evidence pospešila vodenje postopka pri davčnem organu." 2020-02-25 2019-01-21 14 https://predlagam.vladi.si/predlog/9833 Prepoved tranzitnega cestnega tranzitnega prometa "Predlagam, da se zakonsko prepove cestni tranzitni poromet za tovorna vozila čez Slovenijo in se naj uvede obvezno uporabo železniškega transporta. Tovorna vozila povzročajo vedno več zastojev na cestah, vedno več jih je udeleženih v prometnih nesrečah, uničujejo vozne površine ter močno onesnžujejo okolje. Kolikor sem zasledil je v planu nižanje omejitve hitrosti vozil zaradi povečane koncentracije delcev MP10. Menim, da je tu veliko večji onesnaževalec ravno tovorni promet. Z uvedbo pravilnika o uporabi železniškega transporta, ki bi veljal za tranzitni tovorni pomet, bi RS veliko profitirala (nižji stroški vzdrževanja cest, rast železniškega prometa, manj nesreč, bolj tekoč promet, manjše onesnaženje okolja,...)" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9836.txt Jernej Kocbek 3 9836 2019-02-13 27 750 Odziv pristojnega organa "Republika Slovenija izvaja razne aktivnosti za vsaj delno preusmeritev prometa na železnico z realizacijo različnih projektov na področju modernizacije železniške infrastrukture. Na ta način poskuša vsaj delno razbremeniti cestno infrastrukturo v smislu večje količine prevozov tovora po železnici. Modernizacija železniške infrastrukture se izvaja tudi v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, pridobljenih s strani EU. Tranzitnega prometa tovornih vozil ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu. Iz teh predpisov izhaja, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Republika Slovenija pa lahko na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z drugimi državami (sistem dovolilnic) omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike teh držav promet ni neposredno liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic. Na ta način se lahko le deloma omejuje tranzitni promet tovornih vozil preko Republike Slovenije. Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni možno realizirati, zato ga ne podpiramo." 2019-02-21 2019-01-23 17 https://predlagam.vladi.si/predlog/9836 Zvišanje socialnih transferjev z 1.1.2011 In ne 1.6.2011 "Kot je že bilo zdavnaj predlagano, naj bi vlada zivšala socialne transferje na 288 € za tiste ki trenutno prejemajo socialne pomoči 230 € na mesec in trajno socialno pomoč zvišala na 450€ mesečno. Vlada je obljubila da se socialni transferji že zvišajo letos 1.7. a s tem ni bilo na žal nič. Trenutno se je vlada zopet premislila in spremenila datum od 1.1. 2011 na datum 1.6. 2011. Ker vlada vedno prelaga datume in zavaja državljane ter jim daje lažno upanje da bo enkrat bolje predlagam vladi da se rečenega datuma drži in sprejme predlog da se socialne pomoči zvišajo z 1.1. 2011 in ne 1.6. 2011, ker smo že dovolj dolgo čakali na pozitivne spremembe, Če lahko vlada najde denar za Grčijo v svojem proračunu, ga bo tudi za povprečnega slovenca, ki je ostal brez službe." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/985.txt meri 3 985 2010-09-14 11 6307 Nezadostna podpora 2010-08-13 10 https://predlagam.vladi.si/predlog/985 Subvencioniranje ekološko spornih električnih vozil "Elektrika ni čista energija. Električna vozila naj bi v bližnji prihodnosti zavzela primat na cestah. Nisem vedež, da bi lahko napovedoval bodoči razvoj, nekaj pa vem: takšne revolucije ne gre pričakovati čez noč. Kar 2/3 električne energije na svetu se pridobi iz umazanih virov in nikakor ni čista energija, za kar jo nekateri razglašajo. So pa električna vozila rešitev za zmanjšanje onesnaženosti velikih mest, denimo na Kitajskem. Moje mnenje je, da bo večja sprememba možna in upravičena takrat, ko bodo začeli električno energijo industrijsko pridobivati s fuzijo jeder. Na proizvodnjo in pogon električnih vozil se pripravljamo tudi mi. Bega me elektrifikacija prometa z osebnimi avtomobili. Zakaj? In koliko bodo električni avtomobili stali državo? Če člankov niste prebrali, vam to toplo priporočam (ŽIT 9 in 10/18) Električni avtomobili niso ne ekološko čisti ne ogljično nevtralni. Skrajno neumno se mi zdi, da državljane, ki kupujejo taka vozila, nagrajujemo s subvencijami in jim vzbujamo lažno zavest, da z nakupom takega vozila dejansko prispevajo k čistejšemu okolju.Tukaj spet prevlada dejstvo, da so takšni avtomobili primeri za v mesta, saj dejansko (v končnem seštevku pa večje) onesnaženje povzročajo drugje. Menim, da bodo naslednje generacije motorjev z notranjim izgorevanjem v kombinaciji z lahkim 48 V hibridnim (morda tudi priključnim) sistemom, ki bo omogočal čisto vožnjo v mestih, daleč najbolj ekološka vozila za osebni promet, končni cilj pa naj bi bil pogon na vodik. Glede na navedeno predlagam prilagoditev predpisov dejanskemu stanju. Preneha naj se s subvencioniranjem ekološko spornih popolnoma električnih vozil - vsaj dokler ne bodo razviti ustreznejši sistemi za hranjenje električne energije. Subvencije naj se nameni vozilom z dejansko nizkimi izpusti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9860.txt Ferenc 2 9860 2019-02-20 6 423 Nezadostna podpora 2019-01-30 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/9860 Uvedba davčne številke ko edini in obvezni identifikator Danes imamo na dokumentih EMŠO, ki pa ga ne smemo uporabljati za identifikacijo, ker vsebuje rojstni datum in spol. Pri identifikaciji uporabljamo še davčno številko, ki pa ni zapisana na dokumentih. Pri poslovanju z zavodom za zdravstveno zavarovanje se identificiramo s kartico, ki ima zzzs številko. Pa da zanemarim številko za identifikacijo na spiz. Skratka imamo najmanj 4 različne identifikatorje, ki jih moramo voditi v bazah, če želimo zagotavljati enoličnost. Vsi okoli Slovenije imajo samo 1 enolični in obvezni ID, ki je tiskan tudi na osebni in potnem listu, samo pri nas tega nikakor ne uredimo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9867.txt JKKJ 4 9867 2019-02-22 0 266 Nezadostna podpora 2019-01-31 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/9867 Ukinitev davka od prodaje nepremičnin Ukiniti bi bilo potrebno davek od prodaje nepremičnin. Država pri nepremičninah že tako ali tako pobere dovolj drugih davkov. Zakaj bi država služila na račun tistih, ki prodajajo svojo nepremičnino do katere so prišli zgolj in le s svojimi sredstvi in nikakor ne s pomočjo države. Davki niso nič drugega kot uzakonjeno finančno ropanje državljanov. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9871.txt igor863 5 9871 2019-02-25 3 342 Nezadostna podpora 2019-02-02 7 https://predlagam.vladi.si/predlog/9871 Vsaki dan eden slovenec milijonar Predlagam da se uvede prostovoljni davek npr 30 evrov,kolikor je povprecno dni v mesecu.en dan ,bi bil en evro. ta davek bi lahko placal samo drzavljan slovenije.vsi drugi nebi smeli sodelovat.nato se uvede zrebanje med drzavljani,kateri so placali ta davek.zrebanje bi potekalo vsaki dan .torej ,ce da 1 milijon obcanov 1 evro,bi lahko dnevno en drzavljan slovenije postal milijonar.seveda bi vsi profitirali ,tako drzava kot posamezniki. lp http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9873.txt Brightside 9873 1 364 Neustrezen prirejanje iger na srečo ni v pristojnosti Vlade RS 2019-02-03 https://predlagam.vladi.si/predlog/9873 Izvzetje nekaterih storitev in izdelkov iz javnih naročil "Ob pregledu javnih naročil, sem opazil, da je veliko razpisov v bistvu sami sebi v namen. Recimo, pogosto se pojavljajo razpisi za dobavo plina in elektrike, telefonije, goriva... Tudi letaliskih kart in podobno. Ne vem, koliko je to v denarju, vendar v času je priprava javnega razpisa kar potratna, za obe strani. Zdi se mi, da bi lahko za vse javne ustanove delali skupne razpise za dobavo teh zadev ali pa enostavno to izvzeli iz javnega naročanja, saj je vseeno ali dobi razpis firma A, ki je v državni lasti ali pa firma B, ki je v državni lasti. To je kar se tiče energentov, na primer. Druga točka te teme je pa okorelost sistema javnih razpisov. Primer, če ima neko javno podjetje razpis za na primer storitve mobilne telefonije in ima potrebo po storitvah konkurenčnega podjetja (ker nudi na primer boljšo pokritost na določeni lokaciji ali podobno), potem ni tako zelo enostavno naročiti storitev pri konkurenčnemu podjetju, oziroma je to praktično nemogoče. Tretja bizarnost je lokacija. Veliko brezveznih poti se opravi čez državo, ker je nekdo iz drugega konca države dobil razpis. Tako, da predlagam, da se pri razpisih gleda tudi na lokacijo. Primer: če je bencinska črpalka v bližini, naj se uporabi to, ne pa se vozit v sosednji kraj, samo zato, ker je bil razpis za konkurenčno firmo. Tu izgine ves morebitni prihranek, oziroma celo izguba (časovna in finančna) se dela zaradi takih bizarnosti.   Potem so tu živila. Zakaj je potreba po suksecivnih javnih naročilih? To je izguba časa za domove ostarelih, šole, vrtce. Naj naročijo zdravo, lokalno hrano, brez razpisov. Letna naročilnica in to je to. 1 dokument namesto cele gore dokumentov.   Dajmo vlada, akcija, vitka država." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9888.txt starfotr 0 9888 2019-03-04 2 258 Nezadostna podpora 2019-02-11 6 https://predlagam.vladi.si/predlog/9888 ukinitev DMV Predlagam vladi da ukine davek DMV, ki je bil uveden kot krizni davek. predlagam zato da bodo ljudje lahko ceneje prišli do kvalitetnih vozil iz tujine. Navsezadnje imamo odprt trg storitev, dobrin in kapitala. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9917.txt tomazic77 5 9917 2019-03-19 6 757 Nezadostna podpora 2019-02-25 4 https://predlagam.vladi.si/predlog/9917 nadomestilo za uporabo cest "predlagam vladi da ukine dosedanje kategorije nadomestila za uporabo cest, ker ni prinesel nič dobrega navajam primer za isto vozilo pa naj mi nekdo razloži kako je to mogoče. VW touareg 2,5 tdi lastnik plača 130€ nadomestila za uporabo cest VW touareg 5,0 tdi lastnik plača 560€ nadomestila za uporabo cest gre pa za praktično enak avtomobil.. Predklagam vladi da zniža nadomestilo za motorje z več ccm, ker to ni bil davek na bogate ampak neumen davek, da so se bogati začeli izogibati plačilu davka v Sloveniji in vozila registrirali na tuje reg. oznake." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9918.txt tomazic77 7 9918 2019-03-19 4 357 Nezadostna podpora 2019-02-25 5 https://predlagam.vladi.si/predlog/9918 Kaznovanje kartelnega dogovarjanja "Pred kratkim so vse zdravstvene zavarovalnice, ki nudijo dodatno zdravstveno zavarovanje, dvignile premije na 31-32 EUR. Gre za tipičen primer kartelnega dogovarjanja, ki pa ga nihče ne kaznuje. V Sloveniji smo doživeli že ogromno primerov kartelnega dogovarjanja, od avtobusnih podjetij do dobaviteljev medicinskega materiala. Pa so krivci ustrezno kaznovani? Več kot očitno je zakonodaja na tem področju preohlapna, saj ji ne morejo učinkoviti slediti niti organi pregona. Prosim, da pristojno ministrstvo ustrezno dopolni zakonodajo, da do kartelnega dogovarjanja ne bo več prihajalo." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9929.txt TB 0 9929 2019-04-02 4 1050 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: ZPOmK-1) v 6. členu določa, da so prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Zlasti je prepovedano neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje, omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe, določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj, za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe, razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci. Za nadzor nad izvajanjem navedene določbe ter za odločanje kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve te določbe je pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Agencija začne postopek po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve navedenega člena. Te okoliščine lahko izve agencija sama, ali na podlagi prijav podjetij ali posameznikov. Primerljivo prepoved omejevalnih sporazumov določa tudi 101. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. ZPOmK-1 torej že sedaj prepoveduje kartelno dogovarjanje in za ugotovljene kršitve določa globo do deset odstotkov letnega prometa pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost. Ministrstvo meni, da so določbe ZPOmK-1, ki se nanašajo na prepoved omejevalnih ravnanj, ustrezne, ter da jih ni treba spreminjati. Protipravno omejevanje konkurence je opredeljeno tudi kot kaznivo dejanje. 225. člen Kazenskega zakonika namreč določa, da kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij in s tem prepreči ali pomembno ovira ali izkrivlja konkurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu Evropske unije ali njenem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko korist za to podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Storilcu kaznivega dejanja kršitve prepovedi omejevalnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, ki je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito in je sodeloval pri njegovem preiskovanju in odpravljanju posledic ter ni prisilil drugih k udeležbi pri omejevanju konkurence, niti jih ni prisilil, da so v njej še naprej udeleženi, se sme kazen odpustiti. Glede na zgoraj navedeno na ministrstvu menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.   Odziv Ministrstva za pravosodje Pojasnjujemo, da Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) v 225. členu že določa kaznivo dejanje protipravnega omejevanja konkurence. Navedeno kaznivo dejanje stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved omejevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo podjetij in s tem prepreči ali pomembno ovira ali izkrivlja konkurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu Evropske unije ali njenem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko korist za to podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko škodo za drugo podjetje. Storilec takih dejanj se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let.V zvezi z dogovori o cenah, ki jih izpostavljate, je kot kaznivo dejanje v zgornjem opisu izrecno določena kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence. V delu, v katerem se KZ-1 sklicuje na »predpise, ki urejajo varstvo konkurence«, gre za tako imenovano blanketno normo, katere vsebino napolni področni predpis. V obravnavanem primeru gre za Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1), ki prepoved omejevalnih sporazumov določa v 6. členu, v skladu s katerim so  prepovedani in nični sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije. Med drugim je v zvezi s tem izrecno prepovedano neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje.V 73. členu ZPOmK-1 so v zvezi z navedenimi prepovedanimi ravnanji določeni prekrški s sorazmerno visokimi globami. Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se, na primer, kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost, če ravna v nasprotju s 6. členom ZPOmK-1. Poleg navedenega se z globo od 5.000 do 10.000 eurov kaznuje še odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Če pa je narava storjenega prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov.Glede na navedeno menimo, da je zakonodaja na obravnavanem področju ustrezna, saj za samo kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov iz 6. člena ZPOmK-1 najprej predpisuje prekrške, ki se kaznujejo s sorazmernimi globami; če pa določeno ravnanje preraste okvire ZPOmK-1 in osumljenci oziroma storilci izpolnijo še eno od prepovednih posledic, ki jih predpisuje KZ-1 v 225. členu, gre za kaznivo dejanje, za katero se storilci kaznujejo z zaporno kaznijo.«" 2019-06-04 2019-03-08 31 https://predlagam.vladi.si/predlog/9929 Plačilo DMV in s tem registracija vozila v istem dnevu "Kupci vozil v tujini imamo veliko težav zaradi neživljenskih postopkov predvsem pri obračunu DMVja za vozila, kupljena v tujini. Kupec vozila tako lahko zaradi 30-dnevnega roka izdaje odločbe o plačilu DMVja pogosto zgolj parkira vozilo za mesec dni ali celo več, predno ga lahko registrira. V številnih državah EU, npr. Hrvaški, lahko kupec vozilo registrira isti dan po vloženih dokumentih.   Sedanji način se mi zdi povsem nesmiseln, saj oddana vloga pogosto čaka na vrsto za obravnavo skoraj en mesec. Potem se preverja, ali je z nakupom vozila in z dokumenti vse v redu, nakar se izda odločba za plačilo DMVja, kupec DMV plača, FURS izda potrdilo o prejetem plačilu, nakar lahko kupec vozilo registrira.   Predlagam, da se za obračun DMVja pooblasti pooblaščene ustanove za registracijo vozil in obrne vrstni red postopkov, kot je to v praksi v drugih državah: pooblaščenec ob oddaji vloge na osnovi računa za vozilo obračuna DMV in ostale dajatve, kupec ga plača, nakar se vozilo registrira, FURS pa si lahko mirne duše vzame daljši čas za kontrolo in naknadno sankcionira morebitne nepravilnosti.   Primer iz prakse: Janez Novak proda svoj stari avto, da si bo kupil novega, ki ga je našel v tujini. Ob sedanjem sistemu je do meseca in pol lahko povsem nemobilen. Kako bi reagirali, če bi kupec prišel v trgovino, kupil kilo kruha, oddal vlogo za obračun DDVja, FURS bi mu čez mesec dni poslal odločbo o plačilu DDVja, nakar bi ga trgovec povabil, naj prevzame mesec dni star kruh. Vem, da primera nista ravno primerljiva, vendar sem s tem hotel pokazati, s kakšnimi nepotrebnimi težavami se zavezanci srečujemo. Zdi se mi povsem nesprejemljivo, da moramo v času razvite IT tehnologije čakati več kot mesec dni, da lahko kupljeno vozilo začnemo uporabljati.   Tako delavci v oddelkih za obračun DMV na davčnih uradih kot zaposleni na poobleščenih ustanovah za registracijo predlog podpirajo, saj se zavedajo, kakšne težave sedanji sistem povzroča državljanom in podjetjem, ki svoje vozilo kupijo v tujini. Prepričan sem, da si tudi vi želite živeti v debirokratizirani in poenostavljeni družbi, zato upam, da bo predlog slišan in uslišan." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9943.txt David Mrvar 0 9943 2019-04-02 12 4038 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Davek na motorna vozila je bil uveden leta 1999 in se v skladu z določbami Zakona o davku na motorna vozila (v nadaljevanju: ZDMV) plačuje od motornih vozil iz posameznih tarifnih oznak 87. poglavja kombinirane nomenklature carinske tarife, ki se dajo prvič v promet ali se prvič registrirajo na območju Republike Slovenije. Zavezanec za obračunavanje in plačevanja davka je v skladu s prvim odstavkom 4. člena omenjenega zakona proizvajalec oziroma oseba, ki pridobi motorno vozilo v drugi državi članici Evropske unije oziroma uvoznik motornih vozil. V skladu s 6. členom ZDMV je osnova za DMV prodajna cena posameznega vozila, v primeru pa, da prodajna cena ne ustreza prometni vrednosti, je davčna osnova prometna vrednost teh motornih vozil, ki jo ugotovi davčni organ. V nadaljevanju 8.a člen ZDMV določa, da davčnemu zavezancu, ki pridobi motorno vozilo iz druge države članice Evropske unije in ni dolžan obračunati davka v skladu z 8. členom, odmeri davek davčni organ, na podlagi napovedi, ki jo davčni zavezanec predloži najpozneje v 15 dneh od dneva pridobitve motornega vozila. Davčni zavezanec mora pri pridobitvi napovedi priložiti izvirnik računa o nakupu vozila, iz katerega morata biti razvidna prodajna cena in datum pridobitve, izjavo o emisijski ustreznosti vozila, pa tudi izvirnik ali overjeno kopijo registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja. V istem členu je tudi določeno, da strokovna organizacija, pristojna za ugotavljanje skladnosti, ne sme izdati potrdila o skladnosti motornega vozila tipa SB, če motorno vozilo ni vpisano v evidenco motornih vozil, ki jo vodi davčni organ.  Pojasnjujemo, da Finančna uprava RS vse napovedi za odmero DMV v osnovi obravnava enako, ne glede na status zavezanca oziroma dejavnost, ki jo opravlja in si prizadeva, da je vsaka vloga rešena čim hitreje, predvsem pa znotraj zakonsko predvidenega roka 30 dni. Pri tem dodajamo, da se Finančna uprava RS v zadnjih letih srečuje z neenakomernim povečanim številom prejetih napovedi. Na podlagi prejetih podatkov s strani Finančne uprave RS pojasnjujemo, da navedbe zavezanca o tem, da Finančna uprava RS potrebuje 30 dni za izračun DMV ne držijo, kar dokazujejo podatki o času reševanja napovedi DMV za leto 2018. V letu 2018 je bilo opravljenih več kot 40.000 odmer, od katerih je bilo 22,6% rešenih v času od enega do treh dni, 36% v času od 4-10 dni, 25% v času od 11-20 dni, 11,5% v času od 21-30 dni, za 4,9% zadev pa je bil čas reševanja vlog daljši od 30 dni (opomba: čas reševanja je merjen v koledarskih in ne delovnih dnevnih). Pri vlogah, katerih čas reševanja je bil daljši od 30 dni, gre praviloma za primere, kjer se je vodil poseben ugotovitveni postopek, kar pomeni, da se za razliko od skrajšanega postopka, v tem primeru ugotavljanje dejstev in okoliščin izvaja z aktivnostmi kot so npr. zaslišanja stranke, ustna obravnava, sodelovanje prič, izvedencev, mednarodne poizvedbe… Sledečih primerov je zaradi izvajanja dodatnega nadzora nad morebitnimi utajami davka na dodano vrednost, ki se izvaja v postopkih odmer davka na motorna vozila od oktobra 2018 dalje čedalje več, zato je Finančna uprava RS dne 5. 10. 2018 izdala tudi posebno obvestilo za javnost, v katerem obvešča o sprejetju dodatnih ukrepov za učinkovitejši nadzor nad morebitnimi utajami davka na dodano vrednost. V zvezi s predlogom zavezanca, da bi obračun DMV opravljale pooblaščene ustanove za registracijo vozil, s čimer bi obrnili vrstni red postopkov in bi tako Finančna uprava RS šele po registraciji vozila lahko izvajala kontrolo in nadzor nad nepravilnostmi obračuna DMV, menimo, da bi bil tak način neustrezen tako z vidika pravilnosti odmere DMV kot tudi z vidika učinkovitosti takšnega nadzora glede na zlorabe in utaje DDV in DMV, ki jih Finančna uprava RS zaznava v okviru postopkov odmer DMV.  Na podlagi navedenega Ministrstvo za finance predloga ne more podpreti. Pri tem dodajamo, da bo Ministrstvo za finance ob prenovi Zakona o davku na motorna vozila preučilo možnost administrativnih poenostavitev pri odmeri davka na motorna vozila." 2019-04-18 2019-03-12 43 https://predlagam.vladi.si/predlog/9943 Varčevanje v tretjem pokojninskem stebru oproščeno davka na obresti "Pozdravljeni, Delavska Hranilnica d.d. in nekatere druge banke/hranilnice ponujajo pokojninsko varčevanje z mesečnimi vplačili in fiksno obrestno mero (pred časom 5 %, sedaj 3-4 %). Ali nameravate takšno varčevanje za dodatno pokojnino izenačiti z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru? Torej oprostitev plačila davka na obresti, če varčuješ nad 20 let in pa možnost štetja vplačil kot olajšavo pri dohodnini? Gre za namensko 30-40 letno varčevanje za dodatno pokojnino (do denarja ne moreš pred pridobitvijo pogojev za upokojitev) in nobene logike ni, da mora nekdo po preteku 40 let plačati še 25 % davek na obresti, nekdo ki varčuje za dodatno pokojino v drugem stebru ali preko zavarovalniških produktov pa je oproščen plačila davka po 10 oz. 20 letih..." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9950.txt Tomaz26 0 9950 2019-04-08 3 1334 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Pomembno je izpostaviti, da je oblikovanje politike pokojninskega zavarovanja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), oblikovanje davčne politike pa v pristojnosti Ministrstva za finance. Z vidika davčne politike posebej poudarjamo, da ta ne sme biti edini faktor, s katerim se posameznike spodbuja k varčevanju za starost, temveč se je treba zavedati, da lahko davčna politika samo podpira druge politike.V preteklosti je MDDSZ glede vprašanja ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja že pojasnilo, da država spodbuja dodatno varčevanje oz. dodatno pokojninsko zavarovanje z namenom pridobitve pravice do dodatne starostne (ali predčasne) pokojnine. Ta ukrep je posledica negativnih demografskih trendov, zaradi katerih bodo v prihodnosti pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje (prvi pokojninski steber) nižje. Z namenom varčevanja za dodatno pokojnino v pokojninskih skladih je bil oblikovan drugi pokojninski steber, ki ga je država tudi sistemsko natančneje regulirala in ga nadzoruje. Tako morajo upravljavci pokojninskih skladov dodatnega pokojninskega zavarovanja za upravljanje pokojninskih skladov pridobiti vsa potrebna dovoljenja nadzornih organov, kot tudi imeti odobrene pokojninske načrte, kjer so pravice in dolžnosti članov pokojninskih skladov natančno definirane ter navedeni (omejitveni) pogoji za enkratne dvige privarčevanih sredstev. Država zaradi natančno določenih pravil in predvsem namena to obliko zavarovanja oz. varčevanja za starost davčno spodbuja, medtem ko je pri drugih oblikah v okviru tretjega pokojninskega stebra državna intervencija manjša, s tem pa so tudi spodbude, ki jih za te produkte država ponuja, bolj omejene. Pri teh produktih gre za bolj splošno obliko zavarovanja oz. varčevanja, pri katerih je dopuščeno nekaj več fleksibilnosti in s tem so posameznikom dane večje možnosti, da se lahko svobodno odločajo med različnimi možnostmi varčevanja oz. zavarovanja za starost. Zaradi takšne njihove narave pa jih posledično država ne podpira z enakimi davčnimi olajšavami, kot je to pri drugem pokojninskem stebru. Te oblike so z vidika davkov izenačene z drugimi naložbami oz. je njihova davčna obravnava odvisna od posamezne oblike naložbe (npr. naložbe v investicijske sklade, naložbeno življenjsko zavarovanje in varčevanje v obliki depozitov pri bankah in hranilnicah)." 2019-05-14 2019-03-14 19 https://predlagam.vladi.si/predlog/9950 Večja možnost prekinitve življenjskega zavarovanja in izplačilo vplačanega denarja "Pozdravljeni! Veliko primerov poznam, med njimi sem tudi sam, ko smo v času ""debelih krav"" nasedli obljubam zavarovalnim agentom za sklenitev življenjskega zavarovanja (Prima, Merkur itn) in sklenili pogodbe take vrste zavarovanj za različno dobo - ponavadi od 10, 20, 30 do 40 let. Takrat nam je bilo obljubljeno, da bomo lahko v obdobju trajanja takega zavarovanja kadarkoli prekinili to pogodbo ( po 3 oziroma 5 letih od začetka) in s tem tudi nehali vplačevati premije ter hkrati prekinili z varčevanjem oz. življenjskim zavarovanjem in dobili vrnjen sorazmeren del vplačil, ki smo ga vplačali do takrat. V časih kakršnim smo, nas je verjetno več takšnih, ki bi nam ta vplačan denar zelo prav prišel in ne želimo več vplačevati v take vrste zavarovanja. Težava je da po letu 2011 zavarovalnice nočejo niti slišati o tem, da bi kakorkoli prekinili zavarovanje, tudi vrnile sorazmerno vplačan znesek do takrat in se sklicujejo na zakonodajo, ki jih ščiti, da vplačan znesek lahko izplačajo le v primeru ločitve, brezposelnosti, smrti staršev, naravnih katastrof in selitve v tujino, pa še takrat bo izplačilo delno zaradi začetnih stroškov zavarovalnice. Nepošteno je, da človek ne more tega kot plačnik prekiniti in priti do SVOJEGA vplačanega denarja in da tudi država to ščiti na nek način z Obligacijskim zakonikom v tem primeru. Predlagam, da se zakonodaja spremeni, da lahko sklenitelj zavarovanja kateri vplačuje premijo takega zavarovanja zahteva prekinitev izven teh petih razlogov ki so neživljenski in trenutno največ ""pokrivajo"" zavarovalnice bolj kot sklenitelja - saj trenutno je možno poleg teh 5 razlogov prekinitve dati edino zavarovanje v mirovanje, kar pač pomeni da do vplačanih vplačil ne moreš, se pa ne vplačuje več nadaljnih premij. Trenutno je zavarovanec- vplačnik ki želi prekiniti zavarovanje v zelo podrejenem šah-mat položaju glede na zavarovalnico." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9954.txt Igor Lekšan 2 9954 2019-04-11 6 1888 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Ministrstvo za finance kot resorno ministrstvo je odgovorno predvsem za pripravo sistemske zakonodaje, ki ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic v Republiki Sloveniji, kar je urejeno v Zakonu o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1). ZZavar-1 v 521. členu opredeljuje tudi vsebino določb zavarovalne pogodbe. Zavarovalna pogodba mora vsebovati tudi določbe o tem, na kakšen način in v katerem časovnem trenutku je zavarovalno pogodbo mogoče odpovedati ali v celoti oziroma delno razvezati in kakšne so obveznosti zavarovalnice v takšnih primerih. Glede sklenitve zavarovalne pogodbe pa gre za pogodbeni odnos med zavarovalcem in zavarovalnico, pri katerem pa je potrebno (poleg ZZavar-1) upoštevati tudi določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ta v 978. členu pri življenjskih zavarovanjih omogoča tudi t.i. odkup zavarovanja, kar pomeni, da v primeru, da je pogodba o življenjskem zavarovanju sklenjena za vse življenje zavarovalca ali zavarovane osebe, mora zavarovalnica zavarovalcu na njegovo zahtevo izplačati odkupno vrednost police, če se bile do tedaj plačane vsaj tri letne premije. V polici morajo biti navedeni pogoji, ob katerih sme zavarovalec zahtevati izplačilo njene odkupne vrednosti, ter način, kako se v skladu z zavarovalnimi pogoji ta vrednost izračunava. Obligacijski zakonik torej določa, da morajo biti v polici navedeni pogoji za uresničitev pravice do odkupa zavarovanja, ne določa pa, kateri so ti pogoji. Zavarovalec običajno pristopi k splošnim, vnaprej pripravljenim zavarovalnim pogojem. Navedeno je stvar pogodbene volje strank. V primeru, da stranka meni, da gre v primeru sklenitve zavarovalne pogodbe za kršitve zakona, zavarovalnega kodeksa ali dobrih poslovnih običajev, ima na voljo več možnosti pritožbe ter sodno varstvo. Reševanje sporov med ponudniki storitev in zavarovalci pa je urejeno v 579. členu ZZavar-1, in sicer mora imeti vsaka zavarovalnica vzpostavljen notranji postopek reševanja pritožb. V primeru, da zavarovalnica ne ugodi vaši pritožbi ali o pritožbi ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu, se lahko obrnete na Slovensko zavarovalno združenje GIZ, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana. Lahko se obrnete tudi na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki odloča o sporih med strankami in zavarovalnicami, ki nastanejo zaradi neupoštevanja zavarovalnega kodeksa in drugih dobrih poslovnih običajev. Varuh ne obravnava sporov, ki bi glede na svoj pravni značaj in vsebino sodili v pristojnost sodišča." 2019-05-14 2019-03-20 22 https://predlagam.vladi.si/predlog/9954 Davek na obresti "Pri davku od obresti naj se upošteva tudi stopnja inflacije. V primeru, da so obresti manjše od stopnje inflacije moram plačati celo davek na izgubo??" http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9960.txt Zvedaven 2 9960 2019-04-12 1 413 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odl. US, 18/96 – ZDavP, 44/96, 87/97 – ZDavP-A, 1/99 – ZNIDC in 54/04 – ZDoh-1), ki je veljal do leta 2005, se je davčna osnova od obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam (op. bančne obresti se do leta 2005 niso obdavčevale z dohodnino), ugotavljala kot razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo. Od leta 2005 pa se davčna osnova od obresti (tudi od obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah) na splošno ugotavlja kot znesek doseženih obresti (tj. brez zmanjšanja za revalorizacijske obresti).  Navedeni način obdavčevanja obresti, ki je tudi mednarodno primerljiv, je bil sprejet zaradi enostavnosti sistema ter tudi kot posledica prehoda bančnega sistema na obrestovanje depozitov in kreditov z nominalno obrestno mero, s čimer je bančni sistem sledil običajni praksi v mednarodnih financah. Po veljavnem Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so obresti, ki jih doseže rezident Slovenije na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in drugih državah članicah EU, obdavčene po stopnji 25% in se tako ugotovljena dohodnina šteje kot dokončen davek, pri čemer je treba opozoriti, da samo v delu obresti, ki presega 1.000 evrov letno. Če obresti ne presegajo tega zneska, se dohodnine od tovrstnih obresti ne plačuje.  V skladu z ZDoh-2 se lahko zavezanec rezident tudi odloči, da se mu v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, vsako leto v davčno osnovo vštevajo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta. Zavezanec mora v roku in na predpisan način obvestiti banko ali hranilnico in davčni organ. Pri tem se zavezancu davčna osnova od tovrstnih obresti vsako leto ugotavlja z upoštevanjem omenjenega neobdavčenega dela obresti (tj. 1.000 evrov letno). Omenjeni neobdavčen del obresti v višini 1.000 evrov je pavšalna olajšava, na podlagi katere se v celoti ali deloma pri obdavčitvi upošteva tudi inflacijsko komponento. Olajšava je bila uvedena v razmerah visokih obresti ter z namenom, da se iz obdavčitve izvzame večino majhnih varčevalcev." 2019-05-07 2019-03-22 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/9960 Znižanje stopenj DDV in podobnih davkov na nekdanjo raven "Predlagam, da se stopnje DDV znižajo na najnižjo nekdanjo raven, ki jo dovoljujejo direktive EU, in sicer: - splošna stopnja DDV, ki velja za vse proizvode, blago in storitve, za katerega ne velja znižana stopnja DDV ali oprostitev DDV, naj se zniža na 19 %, kolikor je znašala v času takoj po uvedbi DDV (od 1.7.1999 dalje). - znižana stopnja DDV 5 % na proizvode, blago in storitve, na katere je bil prometni davek pred uvedbo DDV 5 % in jih je po direktivah EU mogoče obdavčiti z znižano stopnjo DDV (hrana, knjige, prevoz potnikov, zdravila, hotelske storitve, itd) - na vse ostale proizvode, blago in storitve naj se obračunava stopnja DDV po 8 %. - ukine naj se davek na srečke in finančne storitve. - davek na zavarovalne posle se zniža na 5 % (prometni davek na storitve pred uvedbo DDV je bil 5 %)   Menim, da bi z znižanjem stopenj posrednih davkov (med katere sodijo vsi zgoraj našteti in še mnogi drugi davki) povečala potrošnja prebivalstva ali pa bi se ob nespremenjenih maloprodajnih cenah povišal znesek, ki bi ostal podjetjem in bi ga lahko porabila za zvišanje plač svojim zaposlenim ali pa za naložbe v razvoj podjetij ali za dividende lastnikom podjetij (večja spodbuda za vlaganje v podjetništvo)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9974.txt lipi 2 9974 2019-04-22 4 482 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za finance V povezavi z znižanjem stopenj DDV poudarjamo, da sta tako vlada kot državni zbor v sedanji sestavi o podobnem zakonodajnem predlogu že odločala in ga zavrnila, in sicer v zadnji četrtini leta 2018, ko je skupina poslank in poslancev državnega zbora s prvopodpisanim poslancem, g. Danijelom Krivcem, vložila predlog znižanja stopenj DDV na predkrizno raven. Potrebno se je zavedati znatnega obsega zmanjšanja prihodkov državnega proračuna, ki bi ga tak ukrep povzročil, ob tem pa še dodatnih neravnotežij in destabilizacije javnih financ, ki bi se (lahko) pojavili. Uveljavitev predlogov sprememb na področju DDV, ki jih predlaga pobudnik, bi v grobem pomenila znižanje prihodkov državnega proračuna v višini od 700 do 800 milijonov evrov; uveljavitev ostalih treh predlogov (znižanje davka na zavarovalne posle, ukinitev davka na srečke in davka na finančne storitve) pa še za približno 130 milijonov evrov nižje prihodke državnega proračuna. Ob tem je potrebno poudariti, da bi tak finančni izpad pomenil tako veliko povečanje proračunskega primanjkljaja, da bi to pomembno povečalo kreditno tveganje, tako za državo kot za slovenska podjetja, kar bi lahko vodilo v resna makroekonomska neravnovesja. Brez hkratne nadomestitve takega izpada z ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani proračuna, razmišljanje o takih ukrepih ni mogoče. Zavedati se moramo, da osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020 – 2022. To je osnovno vodilo pri snovanju ekonomskih politik, kamor sodi tudi davčna politika. V zadnjih letih je država uspela iz postopka presežnega primanjkljaja nominalno uravnotežiti javne finance in hkrati odpraviti makroekonomska neravnovesja, zato je po našem mnenju pomembno, da se vseh nadaljnjih sprememb teh politik lotevamo z veliko mero previdnosti. Namreč v nasprotnem primeru ne moremo zagotavljati ustrezne ravni gospodarske rasti in dviga produktivnosti. Prispele pobude tako ni mogoče podpreti." 2019-05-07 2019-03-27 16 https://predlagam.vladi.si/predlog/9974 Polletna VINJETA za dvosledna vozila (avtomobile) "Vlada naj od DARS-a zahteva izdajo polletne vinjete za dvosledna vozila, saj se mnogi od aprila do novembra vozimo s kolesi, mopedi in motorji. Za motorje je možno kupiti polletno vinjeto, za avto pa ne, zato se letne avtomobilske vinjete nekaterim ne splača kupiti (in se vozimo po regionalnih cestah!). Naj povem, da tudi bencinska enosledna vozila porabijo 2-3x manj goriva in izpuhov kot avti (v katerih se prav tako večinoma vozi le eden) in v mestih pripomorejo k manjši gneči - tako na cestah kot na parkiriščih. Iz navedenega je razvidno, da bi bile vladne spodbude v to smer zelo dobrodošle, saj je tudi klima čedalje bolj primerna za daljšo uporabo eno slednih vozil (na motorni, električni ali nožni pogon)." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9975.txt Razvojnik 1 9975 2019-04-22 2 322 Nezadostna podpora 2019-03-27 8 https://predlagam.vladi.si/predlog/9975 Popravilo predloga zakon o registracije osebnih vozi, motornih koles ter koles z motorem. Veliko nesreč na slovenskih cestah zagrešijo tudi ljudje, ki posedujejo vozila registrirana na tuje ime. Zato predlagam, da se ob registraciji motornega vozila, kolesa z motorjem, motorja in osebnega vozila nujno zahteva tudi predložitev veljavnega vozniškega dovoljenja osebe katere vozilo se registrira. Nujno bi bilo potrebno tudi popraviti zakon glede registracije vozil tudi v tej smeri, da druga oseba ne more več registrirati vozila katerega lastnik ni ter ob tem tudi zakon glede posojanja vouil drugi osebi. Tako bi se izognili tudi prekrškarjem, ki se vozijo po Slovenskih cesta brez izpita, nevoljavnimi vozniškimi dovoljenji, oz z vozili katera so prijavljena oz registrirana na drugo osebo. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9985.txt rhspro 8 9985 2019-04-22 8 384 Nezadostna podpora 2019-03-29 1 https://predlagam.vladi.si/predlog/9985 Staranje prebivalstva in socialne pomoči Živimo v času, ko se prebivalstvo bolj in bolj stara in to postaja vse družbeni problem. Na drugi strani imamo toliko in toliko tisoč prejemnikov socialne pomoči. Moj predlog je, da se naredi prvi najhujši korak k preverjanju kdo si socialno pomoč res zasluži in kdo ne. Tistim, ki so pa prejemniki socialne pomoči in so delazmožni, pa urediti izobraževanje in ponuditi pomoč starejšim. V primeru odklonitve pa jim odvzeti pomoč. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9986.txt Drago Felle 9986 1 368 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi: predlagam.vladi.si/predlog/9802/ 2019-03-29 https://predlagam.vladi.si/predlog/9986 Kateri čas je boljši? "Popolnoma se pridružujem mnenju, da se lahko, glede na to, da je ta dejavnost še bolj nemogoča kot boj z mlini na veter, naravni sončni čas brez skrbi, tako kot na primer tudi gibanje planetov, pusti pri miru in se napore rajši usmeri v skrajšani, torej zjutraj kasneje začeti in zvečer prej končani, delovni čas, (hkrati pa vsem državljanom še celo zagotovi univerzalni temeljni dohodek (UTD), da delovnega časa za svoje preživetje v tej državi sploh ne bodo več potrebovali). Takšna prizadevanja so namreč logična, človeška in zato normalna. Tudi pohlep in zavist sta v tolikšni meri človeška, da sta kar normalna, če že ne celo logična, a trenutno pustimo to! Ali je kdo že kje zasledil objavo ali razpravo, kaj vendar bistvo premikanja ure oziroma ""časa"" je? Bolj ali manj potekajo samo prerekanja o tem, kateri čas je ""boljši"" in kateri naj se ""obdrži"", zimski ali poletni. Sam se sprašujem: ""Zakaj bi delodajalci radi, da začnejo delavci poleti, ko je zunaj prej svetlo, delati že eno uro prej?"" Mislim, da zato, da je tako že eno uro prej opravljeno tisto delo, ki bi bilo sicer šele eno uro pozneje. In to še brez stroškov prižiganja luči. Motiv je torej ekonomsko logičen in tudi človeško normalen. Ampak, zakaj pa potem delodajalci enostavno delavcem ne rečejo, naj pridejo poleti v službo eno uro prej, saj je to ekonomsko smotrneje? Ja, ker tega ne smejo. S tem namreč nasprotujejo delavcem, (ki na splošno rajši manj in pozneje delajo), zaradi česar pa pričakujejo njihov revolt in z njim še precej večje stroške. Delodajalci ocenjujejo, da si delavci trenutne pravice, da smejo vstati uro pozneje, ne bi pustili vzeti. Zato se je nekoč nekdo pameten spomnil: ""Če delavcev ne smemo prisiliti, da pridejo na delo eno uro prej, kakor nam bi ustrezalo, jim bomo pa nominalno premaknili uro. Tako bodo prišli v službo ob kazalčno in številčno isti uri, vstati in začeti delati pa bodo morali eno uro prej. Dokaza, da so prišli na delo eno uro prej, ne bodo imeli, saj jim bo rečeno: ""Ja, kar na uro poglej!"""" Kaj pa, če bi bila temu analogno poleti zjutraj ob petih (po sončnem času) zakonita ura že kar osem in bi morali začeti z delom, potem bi pa ukazovalci zapovedali, da so čez dan ure daljše, kot so v resnici, tako da bi bila zvečer ob osmih (po sončnem času) ura šele štiri popoldne? Nočne ure bi bile zaradi skupnega štiriindvajseturnega seštevka seveda zaukazano krajše. Tako bi delali, kakor hočejo delodajalci, namreč uradno osem ur, v resnici pa šestnajst, kar pa je od zore do mraka.   Da takšnih izmišljevanj več ne bo, vladi predlagam naravni, sončni ali tako imenovani ""zimski"" čas, po katerem opoldne najkrajša senca kaže na sever. Mogoče pa so to otrokom v osnovni šoli in pri tabornikih v skladu s premaknjenimi urami tudi nehali trobiti." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9988.txt Izbrisan uporabnik 18737 9988 0 372 Neustrezen Podoben predlog je že v obravnavi predlagam.vladi.si/predlog/9980/ 2019-04-01 https://predlagam.vladi.si/predlog/9988 Stari avtomobili, ki niso registrirani Star avto je lahko v fazi adaptacije, ki poteka postopoma v skladu koliko sredstev se namenja zanj. Ne moremo kar vse zavreči, kar je še lahko uporabno. Ti avtomobili se ne nahajajo na javnih površinah, ampak se nahajajo v privatnih garažah za katere se plačuje davek. Avtomobile na javnih površinah naj občine enostavno odstranijo. Vlada bi dopolnila predlog o neregistriranih vozilih, podobno kot ga ima sosednja Avstrija, kjer je možno na eno zavarovanje imeti registriranih do 3 avtomobile, seveda pa morajo biti za vse tri narejeni tehnični pregledi. Registrska tablica ostaja po taki varianti samo ena. Zavarovanje in cestnina se plačuje za največji avtomobil po KW ali prostornini motorja. Na to čakamo že od osamosvojitve naprej. http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9989.txt Boris Kavalič 4 9989 2019-04-23 10 603 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za infrastrukturo V zvezi s tem predlogom, ki se sicer nanaša na več področij (dajanje starih vozil na odpade, plačevanje davka za privatne garaže, odstranjevanje vozil iz javnih površin, eno zavarovanje za do tri registrirane avtomobile) vam v okviru svojih pristojnosti lahko podamo le odgovor v zvezi z enim zavarovanjem za do tri registrirane avtomobile. S tem predlogom je predlagatelj verjetno imel v mislih sistem prenosljivih registrskih tablic, ki se lahko uporabijo na več starodobnih vozilih.Ministrstvo za infrastrukturo ne podpira predloga prenosljivih registrskih tablic, kar pomeni, da bi lastnik več starodobnih vozil imel le en komplet registrskih tablic, ki bi jih nato prestavljal iz enega starodobnega vozila na drugega. Tak sistem imajo po nam znanih podatkih samo v Avstriji in Švici, v katerih je bil vzpostavljen že pred mnogo leti. Po informacijah od pripravljavcev zakonodaje v omenjenih državah pa s to ureditvijo tudi sami niso zadovoljni, saj prinaša ogromno težav. V primeru, da bi želeli uvesti tako ureditev tudi v Republiki Sloveniji, bi to poleg spremembe zakonodaje pomenilo zelo veliko finančnih sredstev in časa za spremembo delovanja sistema, ki podpira evidenco registriranih vozil, sistemov, ki iz te evidence pridobivajo podatke, spremembe pri načinu določanja višine dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, spremembe o načinu obračunavanja in višini zavarovanja vozila in zagotovo zelo oteženo kontrolo na cesti, pri raziskavi vzrokov in udeležencev prometnih nesreč ter pri raziskavi kaznivih dejanj, pri katerih so bila udeležena vozila.Na podlagi navedenega Ministrstvo za infrastrukturo ne namerava spreminjati sistema registracije vozil, kot je predlagano." 2019-05-14 2019-04-01 21 https://predlagam.vladi.si/predlog/9989 delo od doma "Predlagam, da se poišče načine, kako se bo spodbujalo podjetja, da svojim zaposlenim na delovnih mestih, kjer je to mogoče, in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogočijo delo na domu. Prav tako naj se tudi zaposlenim v javni upravi na delovnih mestih, ki to dopuščajo in v obsegu, ki ga delo dopušča, omogoči delo na domu.   S tem si bodo podjetja in država znižala stroške (plačilo stroškov prevoza na delo), lahko si zmanjšajo stroške poslovnih prostorov.   Poleg tega bi delo na domu zmanjšalo gnečo v prometu in izpuste ogljika v ozračje s strani prometa." http://file.biolab.si/text-semantics/data/predlogi-vladi/9996.txt jaka13 3 9996 2019-04-24 14 1471 Odziv pristojnega organa "Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Bistvena značilnost pri tej obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu še šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Za delo na domu mora biti podano ustrezno soglasje volj delodajalca in delavca, ki se izrazi v sklenitvi posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da se s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in delavcem uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi.Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, obvestiti inšpekcijo za delo. Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis.Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Leta 2007 je bila opravljena analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti, ki je pokazala, da ni večjih težav v zvezi z veljavno pravno ureditvijo dela na domu, ki se opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, da pa v okviru formalnega delovnega razmerja te oblike dela ni zelo veliko. Dana je bila pobuda, da bi bilo primerno predvideti bolj prožne možnosti za začasno opravljanje dela na domu ali za kombiniranje »klasičnega« opravljanja dela v prostorih delodajalca z delom na domu. Upoštevaje navedeno se je ob sistemski spremembi zakona (ZDR-1) v smislu jasnejše ureditve in zaradi motiviranja širših možnosti uporabe kombinacij dela na domu z uporabo informacijske tehnologije, izrecno določila možnost, da se s pogodbo o zaposlitvi delodajalec in delavec dogovorita, da bo delavec opravljal delo na domu le del delovnega časa delodajalca (za posamezen dan v tednu ali nekaj ur).Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da so določbe ZDR-1, ki urejajo možnost opravljanja dela na domu primerne in skladne z mednarodnimi dokumenti. Strinjamo se, da je potrebna nadaljnja aktivnost pri »promociji« oz. »popularizaciji« tovrstnih razmerij za večjo uporabo tega instituta v praksi, tudi z morebitnimi subvencijami, kar pa je seveda odvisno od finančnih možnosti.Odziv Ministrstva za javno upravo Upoštevaje določbe Zakona o delovnih razmerjih vsak organ lahko sprejme splošni akt, ki podrobneje ureja opravljanje dela na domu. Odločitev o delu na domu praviloma sprejema delodajalec oziroma predstojnik upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti ter potrebe delovnega procesa in zagotavljanje storitev za uporabnike. Pri odločitvi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je torej treba, kot že rečeno, upoštevati naravo dejavnosti in možnosti opravljanja dela na domu, presoja o obsegu opravljanja dela na domu pa je glede na naravo upravnih storitev in pristojnosti posameznih organov državne uprave v pristojnosti predstojnikov.V okviru pristojnosti Ministrstva za javno upravo pojasnjujemo še, da je bila v mesecu aprilu 2019 izvedena Analiza o ureditvi dela na domu v organih državne uprave, na podlagi katere je bilo med drugim ugotovljeno, da ima trenutno v državni upravi (ministrstvih in vladnih službah) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delo na domu 122 javnih uslužbencev." 2019-05-24 2019-04-02 38 https://predlagam.vladi.si/predlog/9996