Bila je lepa sončna nedelja, ko je ajda cvetela in ljudje so lepo oblečeni hodili k maši. Jež je bil veselje volje in se tako domislil, da bi šel na polje pogledat, kako kaj raste njegova ajda. Ko se je sprehajal po polju je srečal zajca, ki se je ravno tako odpravil na polje pogledat kako mu uspeva zelje. Jež ga je prijazno pozdravil zajec pa mu je zaničljivo rekel: »Kaj pa že navsezgodaj letaš po polju?« Jež mu je odgovoril, da je na sprehodu. Zajec posmehljivo odvrne, da bi za svoje krive tace lahko našel koristnejše delo. Ker je to ježa zelo užalilo, sta se šla stavit, da jež zajca premaga v teku. Stavila sta se za cekin in bučo žganja. Nato je jež odšel domov se podkrepiti s hrano in povedal zgodbo ženi, saj je potreboval njeno pomoč. Med potjo do kraja dogajanja je ženi razložil, da se bo na koncu dolge njive postavila na brazdo in ko bo zajec pritekel do tja zavpila 'Sem že tu!'. Ko je jež prišel na začetek njive, je bil zajec že tam. In začela sta tekmovati. Jež je samo stekel nekaj korakov ter se potuhnil medtem, ko je zajec pritekel na konec njive pa je ježeva žena zaklicala 'Sem že tu!'. Zajec ni mogel verjeti in rekel, da oba tekmujeta še enkrat. In spet, ko je zajec začel teči se je žena ježa potuhnila in jež je zopet na koncu zavpil 'Sem že tu!'. Tako je zajec tekel gor in dol pol njivi vendar ježa ni premagal.