1 Uvod
Uporaba ciklokonverterjev je znana že iz tridesetih let
prejšnjega stoletja, ko so bili na nemških železnicah
ciklokonverterji uporabljeni za pretvorbo trifazne, 50
Hz napetosti v enofazno napetost frekvence 16 2/3 Hz.
V današnjih časih so ciklokonverterji razširjeni v vseh
večjih industrijskih procesih, predvsem za krmiljenje
asinhronskih in sinhronskih motorjev. Ciklokonverterje
uporabljajo pri velikih pogonskih sistemih (reda moči
nekaj MW), obratujejo pa tudi sistemi moči 20 MW in
več. Najdemo jih v železarski, rudarski, papirni
industriji ter tudi v letalski industriji in ladjarstvu [1, 2].
V članku je predstavljen vpliv obratovanja
ciklokonverterja na kakovost električne energije, pri
čemer je glavni poudarek na harmonskem popačenju,
medharmonskih komponentah in posledično flikerju.
Vpliv ciklokonverterja na kakovost električne energije
je predstavljen s pomočjo simulacijskega modela
ciklokonverterja, ki smo ga uporabili za napajanje
poenostavljenega modela pogonskega sistema.
Ciklokonverter je vir harmonskega popačenja, ki
poleg harmonskih komponent, ki so celoštevilski
večkratniki osnovne frekvence (50 Hz), injicira v
omrežje tudi medharmonske komponente (t.i.
medharmoniki oz. interharmoniki). Medharmoniki
povzročijo kolebanje efektivne (RMS) in temenske
vrednosti napetosti, kar v določenih primerih privede do
nastanka flikerja [2-7]. Zaradi samega načina delovanja
je ciklokonverter relativno velik porabnik jalove
energije, zato pogosto skupaj s ciklokonverterji
srečujemo tudi kompenzatorje jalove energije.
Posledično to pomeni možnost nastopa resonančnih
stanj, kar lahko privede do ojačitve harmonskega
popačenja in s tem poslabša kakovost električne
energije.
2 Ciklokonverter
Ciklokonverter je v principu frekvenčni pretvornik, ki
pretvarja vhodno izmenično napetost frekvence fvh v
izhodno izmenično napetost različne frekvence fizh in
amplitude [1]. Pretvorba poteka brez vmesnega
enosmernega tokokroga. Frekvenca izhodne napetosti se
giblje med 0 Hz (usmerniško obratovanje) in zgornjo
mejo, ki je lahko nižja, kot je frekvenca vhodne veličine
(step-down cycloconverter) oziroma višja (step-up
cycloconverter). Pri industrijskih izmeničnih pogonih
napajanih s ciklokonverterji, se najpogosteje uporabljajo
''step-down'' ciklokonverterji. Pri krmiljenju hitrosti
pogonov je vhodna izmenična napetost pretvorjena v
izhodno izmenično napetost spremenljive frekvence in
amplitude. Ciklokonverter omogoča štiri kvadrantno
obratovanje oziroma pretoke moči poljubnih smeri.
Primer trifaznega ciklokonverterja, ki napaja enofazno
RL breme, je prikazan na sliki 1. Pri napajanju
trifaznega bremena potrebujemo tri tovrstne tipe
pretvornika.
Glede na princip delovanja obstajata dve izvedbi
ciklokonverterja, in sicer ciklokonverter z naravno
komutacijo in ciklokonverter s prisilno komutacijo.
Ciklokonverter je sestavljen iz dveh pretvornikov,
pozitivnega in negativnega (slika 1), ki usklajeno
obratujeta v režimu s krožnim tokom ali v režimu brez
krožnega toka (imenovanega tudi prekinjevalni režim).
Pozitivni pretvornik je aktiven v pozitivni polperiodi
izhodnega (bremenskega) toka, medtem ko je negativni
aktiven v negativni polperiodi. V prekinjevalnem
režimu obratovanja je potrebno pri prehodu
bremenskega toka skozi nič, to je pri prehodu delovanja
pozitivnega pretvornika na negativnega in nasprotno,
ustvariti kratko pavzo (T ≈ 1 ms). Tako se prepreči
nastop prevelikega krožnega toka, ki lahko preobremeni
tiristorje [8].
Ciklokonverter je omrežno voden in fazno krmiljen
pretvornik, pri čimer je vklopni kot (α) sinusno
moduliran. Frekvenca modulacije je enaka frekvenci
izhodne napetosti. Ker ciklokonverter ne vsebuje
enosmernega tokokroga oziroma elementov za
shranjevanje energije (kondenzatorji), sta ob
neupoštevanju izgub trenutna vhodna in izhodna moč
enaki. Izhodna napetost je podana z naslednjo enačbo:
tUu izhizhizh ωsin2 ⋅= , (1)
kjer je Uizh efektivna vrednost izhodne napetosti,
ωizh=2πfizh in fizh izhodna frekvenca. Med pozitivnim in
negativnim pretvornikom velja razmerje:
παα =+ NP , (2)
kjer je αP vklopni kot pozitivnega pretvornika in αN
vklopni kot negativnega pretvornika. Glede na enačbo
(2) lahko zapišemo:
NdPdizh UUu αα sincos 00 −== , (3)
tmt
U
U
izhfizh
d
izh
P ωωα sinsin
2
cos
0
⋅=⋅= , (4)
kjer je mf faktor modulacije in Ud0 enosmerna izhodna
napetost pozitivnega ali negativnega pretvornika pri
αP=0 oz. αN=0. V industrijskih procesih, kjer gre
Slika 1: Trifazni ciklokonverter za napajanje enofaznega
bremena
Figure 1. Three phase to single phase cycloconverter.
Vpliv obratovanja ciklokonverterja na kakovost električne energije: harmoniki, medharmoniki in fliker 185
ponavadi za napajanje trifaznih bremen, so najpogosteje
uporabljeni trifazni ciklokonverterji v polmostični
izvedbi z 18 tiristorji (half-wave dual converter) ali v
mostični izvedbi s 36 tiristorji (dual bridge converter).
Pri izvedbi ciklokonverterja s 36 tiristorji znaša
Ud0=1,35Uvh, kjer je Uvh efektivna medfazna vrednost
vhodne (omrežne) napetosti. Pri izvedbi
ciklokonverterja z 18 tiristorji je Ud0=0,675Uvh.
Značilnost omrežno vodenih in fazno krmiljenih
pretvornikov je, da ne glede na faktor moči bremena
(cosφ) predstavljajo porabnika jalove energije [1].
Poraba jalove energije je odvisna od obremenitve, zato
se v primeru velikih moči pojavi potreba po
kompenzaciji jalove energije.
3 Harmonsko popačenje
Izhodna napetost ciklokonverterja je harmonsko precej
popačena, medtem ko je izhodni tok ponavadi manj
popačen zaradi induktivnosti bremen. K harmonskemu
popačenju dodatno pripomore tudi kratka pavza pri
prehodu bremenskega toka skozi nič (prekinjevalni
režim). Harmonsko popačenje na bremenu in na strani
omrežja je odvisno od:
• načina obratovanja: s krožnim tokom ali v
prekinjevalnem režimu,
• števila pulzov,
• faktorja modulacije mf ,
• razmerja vhodne (omrežne) in izhodne
(bremenske) frekvence,
• faktorja moči bremena (cosφ),
• obremenitve.
3.1 Harmonsko popačenje izhodne napetosti
Pri obratovanju ciklokonverterja v prekinjevalnem
režimu je spekter harmonskih in medharmonskih
komponent izhodne napetosti podan kot p·n·fvh±n·fizh,
kjer je p število pulzov, n=1, 2, 3... in p·n±n=liho celo
število. Pri šest pulznem ciklokonverterju izvedenem s
36 tiristorji, nastopajo harmonske komponente, ki so
podane s (5).
...3
...512,312,12,2
...56,36,6,1
=
±±±=
±±±=
n
ffffffn
ffffffn
izhvhizhvhizhvh
izhvhizhvhizhvh
(5)
3.2 Harmonsko popačenje vhodnega toka
Zaradi ohranjanja ravnotežja med vhodno in izhodno
trenutno močjo je pri sinusni vhodni napetosti na
omrežni strani ciklokonverterja harmonsko popačen
predvsem vhodni tok. Harmonski in medharmonski
spekter izhodnega toka je podan z (p·n±1)·fvh±m·fizh, kjer
je (n·p±1)±m=liho celo število. Pri šest pulznem
ciklokonverterju s 36 tiristorji vsebuje vhodni tok
harmonske komponente, ki so podane s (6).
...2
...127,67,7
...125,65,5,1
...12,6,,0
=
±±
±±=
±±=
n
fffff
fffffn
fffffn
izhvhizhvhvh
izhvhizhvhvh
izhvhizhvhvh
(6)
Iz enačb (5) in (6) je razvidno, da so harmonske in
medharmonske komponente odvisne tako od vhodne kot
od izhodne frekvence. Medtem ko so določene
harmonske komponente (npr. 5. in 7. reda) vedno
prisotne, so medharmoniki odvisni predvsem od
izhodne frekvence.
4 Medharmonske komponente
Medharmonska komponenta ali medharmonik toka oz.
napetosti je sinusna veličina s frekvenco med
harmonikoma. Ima torej frekvenco, ki ni celoštevilski
večkratnik osnovne frekvence. Medharmoniki sosednjih
frekvenc lahko nastanejo sočasno in tvorijo
širokopasovni spekter [9].
Glavni povzročitelji medharmonikov so indirektni in
direktni frekvenčni pretvorniki (ciklokonverterji),
elektroobločne peči, varilne naprave, aplikacije dvojno
napajanih asinhronski motorjev, napetostni signali v
omrežju itd. [2, 10].
Posledice medharmonikov se podobno kot pri
harmonskem popačenju kažejo v dodatnih izgubah in
pregrevanju posameznih delov, kar vodi v skrajšanje
življenjske dobe ali celo okvare izolacije elementov
elektroenergetskega sistema in nanj priključenih naprav.
Poleg termičnega učinka povzročajo medharmonske
komponente vibracije motorjev, interference v
komunikacijskih distribucijskih in prenosnih sistemih,
nasičenje tokovnih transformatorjev, preobremenitev
vzporedno vezanih filtrov itd. Med najpogostejše
posledice prisotnosti medharmonikov sodi tudi nihanje
efektivne in temenske vrednosti napetosti ter posledično
fliker.
4.1 Medharmoniki in fliker
Medharmoniki povzročajo nihanje RMS in temenske
vrednosti napetosti, kar posledično lahko povzroči
nastanek flikerja. Fliker je definiran kot vtis nestalnosti
vidnega zaznavanja zaradi svetlobnega dražljaja,
katerega svetlost ali spektralna porazdelitev časovno
niha. Nastopi zaradi nihanja amplitude napetosti v
določenem frekvenčnem območju (nekje med 0,5 in 25
Hz) in nad določenim pragom postane zelo moteč.
Učinek motenja zelo hitro raste z amplitudo nihanja.
Mejne vrednosti flikerja so določene v standardu SIST EN
50160 [10], ki postavlja meje za parametre kakovosti
električne napetosti. Pri tem velja poudariti, da mejne
vrednosti za medharmonike še niso postavljene in so še
vedno v fazi raziskovanja in analiz.
Frekvenca nihanja amplitude napetosti zaradi
medharmonika je določena z enačbo (7):
186   Pfajfar, Blažič, Papič
hIHfli fff −=ker , (7)
kjer je fIH frekvenca medharmonika in fh harmonska
frekvenca, ki je najbližje frekvenci medharmonika [4, 5,
7]. Frekvenca nihanja RMS ali temenske vrednosti
napetosti je tudi frekvenca flikerja.
Na nihanje RMS vrednosti napetosti so občutljive
predvsem žarnice z žarilno nitko, medtem ko so
fluorescenčne sijalke občutljive predvsem na nihanje
temenske vrednosti napetosti [4, 6].
Amplituda nihanja temenske vrednosti napetosti je
enaka amplitudi medharmonika, ki povzroča nihanje.
Amplituda nihanja RMS vrednosti pa je odvisna od
amplitude in frekvence medharmonika [2, 4, 7]. Na sliki
2 je podana odvisnost nihanja RMS vrednosti napetosti
od frekvence medharmonika, pri konstantni amplitudi
medharmonika m=0,2 % osnovne harmonske
komponente  napetosti.
Iz slike 2 je razvidno, da medharmonik močno
vpliva na amplitudo nihanja RMS vrednosti napetosti,
če je njegova frekvenca v bližini osnovne frekvence. Z
naraščanjem frekvence medharmonika tudi njegov vpliv
upada, vendar se lahko pri resonančnih pogojih njegov
vpliv poveča tudi pri višjih frekvencah.
4.2 Merjenje flikerja zaradi medharmonikov
Za ovrednotenje flikerja se ponavadi uporablja
flikermeter, ki deluje v skladu s standardom EN 61000-
4-15. V zadnjih raziskavah [4, 5, 7] je bilo ugotovljeno,
da flikermeter v sedanji izvedbi ne omogoča merjenja
flikerja, povzročenega z medharmoniki nad določeno
frekvenco. Razlog je v bloku 3 flikermetra [11], t.j. v
pasovnem Butterworthovem filtru z mejnima
frekvencama 0,05 in 35 Hz (za 50 Hz sistem) pri 3 dB.
Filter namreč odpravi enosmerno komponento in vse
višje harmonske komponente, zato flikermeter ni
sposoben detekcije flikerja, povzročenega z
medharmoniki nad frekvenco 85 Hz. Ker npr.
medharmonik s frekvenco 160 Hz še vedno povzroča
nihanje temenske vrednosti napetosti s frekvenco 10 Hz,
lahko nastopi opazen fliker, vendar ga s trenutno
veljavnim modelom flikermetra ni mogoče ovrednotiti.
5 Simulacija delovanja ciklokonverterja
in vpliv na kakovost električne energije
Simulacijski model trifaznega ciklokonverterja je bil
razvit v simulacijskem programskem okolju PSCAD.
Ciklokonverter v šest pulzni mostični izvedbi s 36
tiristorji deluje na principu naravne komutacije (v
prekinjevalnem režimu). Zaradi naravne komutacije
med posameznimi fazami je maksimalna izhodna
frekvenca omejena na približno fizh ≈ 0,5fvh [8]. Proženje
tiristorjev temelji na pulzno širinski modulaciji (PWM).
Model ciklokonverterja je bil uporabljen za
krmiljenje poenostavljenega modela pogonskega
sistema (slika 3). Pogonski sistem temelji na dejanskem
pogonu v omrežju industrijskega porabnika. Trifazni
ciklokonverterji napajajo statorska navitja dveh
sinhronskih motorjev moči 2 x 4,7 MW. Navitja so
poenostavljeno modelirana kot ohmsko-induktivno
breme. Vzbujanje sinhronskega motorja ni upoštevano.
Ker ponavadi deluje sinhronski motor s faktorjem moči
cosφ=1, smo to obratovalno stanje simulirali kot navitje,
ki ima samo ohmsko komponento. Ciklokonverterji so
priključeni enofazno, tako da vsak ciklokonverter
napaja eno fazno navitje statorja. Posamezen motorski
pogon je na 35 kV omrežje priključen prek
komutacijskih dušilk vrednosti 34,6 µH in prek dveh
transformatorjev z močjo 9 MVA, vezave Yy0 in Dy5.
Sistem je na visokonapetostno omrežje (110 kV)
priključen prek transformatorja z močjo 40 MVA. V
simulacijskem primeru motorja delujeta z nazivno
močjo 4,7 MW pri frekvenci 10 Hz.
Na sliki 4 sta prikazana tok in napetost na
statorskem navitju motorskega pogona, napajanega prek
transformatorja vezave Yy0 (motorski pogon A) ter
delovna in jalova moč. Razvidno je relativno veliko
popačenje napetosti in toka na bremenu, ki pa je
odvisno predvsem od prisotne induktivnosti v
Slika 2: Odvisnost nihanja RMS vrednosti napetosti od
frekvence medharmonika, konstantne amplitude (m=0,2%)
Figure 2. Dependence of maximum RMS voltage variation on
the frequency of an interharmonic of a constant amplitude
(m=0,2%).
Slika 3: Shema modela simuliranih motorskih pogonov
Figure 3. Scheme of an adjustable speed drive system.
Vpliv obratovanja ciklokonverterja na kakovost električne energije: harmoniki, medharmoniki in fliker 187
tokokrogu. Oscilacije, kot posledica harmonskega in
medharmonskega popačenja, so vidne tudi na delovni
moči motorja. Poraba jalove moči motorskega pogona je
reda 5 MVAr in v danem primeru presega delovno moč,
zato je smiselna uporaba kompenzacijskih naprav. Pri
dimenzioniranju tovrstnih naprav je treba posebno
pozornost nameniti resonančnim stanjem, ki lahko
pripomorejo k poslabšanju kakovosti električne energije
[12]. Pri preobremenitvah se skladno s povečanjem
delovne moči pogona povečuje tudi jalova moč.
5.1 Harmonsko popačenje
Harmonsko popačenje pogonskega sistema je podano v
tabeli 1. Podane so relativne vrednosti posameznega
harmonika in medharmonika ter vrednost celotnega
harmonskega popačenja (THD). V tabeli 1 je podano
harmonsko popačenje na 35 kV in 110 kV strani
transformatorja 40 MVA, ki napaja oba pogona, ter
harmonsko popačenje, ki ga generira motorski pogon A.
Glede na tabelo 1 znaša celotno tokovno harmonsko
popačenje na 35 kV strani napajalnega transformatorja
pogona A okoli 24 %, pri tem je vrednost 5. harmonika
okoli 20 % in vrednost 7. harmonika okoli 6 %. Tipični
harmonski komponenti obeh pogonov, t.j. 5. in 7., se na
sekundarni strani transformatorja 40 MVA medsebojno
izničujeta. Razlog je v različni vezavi transformatorjev,
prek katerih so napajani ciklokonverterji, in dejstva, da
so tudi vklopni pulzi posameznih ciklokonverterjev
sinhronizirani na različni napetosti, ki sta med seboj
premaknjeni za 30 º. Skupen THD toka obeh pogonov
(na 35 kV strani transformatorja 40 MVA) tako znaša le
6,7 %. THD napetosti na 35 kV strani znaša 4,4 %, kar
je pod mejno vrednostjo (8 %), ki jo določa standard [9]
in 1,25 % na 110 kV strani transformatorja 40 MVA.
5.2 Medharmoniki in fliker
Pri obratovalni frekvenci 10 Hz nastopajo v toku
medharmoniki frekvenc 10 Hz, 110 Hz, 190 Hz, 490
Hz, 610 Hz, 630 Hz, medtem ko so v napetosti najbolj
prisotni medharmoniki frekvence 490 Hz,      610 Hz in
630 Hz. Glede na prisotne harmonike in medharmonike
(tabela 1) je na sliki 5 prikazano nihanje temenske in
RMS vrednosti napetosti na 35 kV strani
transformatorja 40 MVA. V simuliranem primeru je bolj
izrazito predvsem nihanje temenske vrednosti napetosti
s frekvenco okoli 10 Hz.
V danem primeru je bil s simulacijskim modelom
Slika 4: Tok in napetost na statorskem navitju motorskega
pogona A ter delovna in jalova moč
Figure 4. Output current and voltage of a drive system A and
consumed active and reactive power.
Napetostno in tokovno harmonsko  popačenje
napajalni
transformator
pogona A (Yy0)
transformator
40 MVA
transformator
40 MVA
nap. nivo 35 kV 35 kV 110 kV
I35_A
(%)
U35_A
(%)
I35
(%)
U35
(%)
I110
(%)
U110
(%)
f (Hz)
10 1,04 / 1,1 / 1,1 /
50 100 100 100 100 100 100
70 0,8 0,1 0,8 / 0,88 /
110 1,04 0,15 1,15 0,15 1,12 /
170 0,76 0,12 0,71 0,1 0,7 /
190 3,76 / 0,31 / 0,29 /
250 20,2 0,31 0,22 0,32 0,23 0,27
290 5,9 / 0,13 / 0,12 /
310 3,52 / 0,16 / 0,15 /
350 6,16 0,13 0,1 0,13 / 0,11
490 3,89 2,5 3,84 2,05 3,86 0,39
550 2,56 1,52 2,7 1,55 2,6 0,25
590 0,95  0,95 0,6 0,94 0,12
610 3,73 2,35 3,37 2,05 3,25 0,48
630 1,59 1,15 1,63 2,35 1,57 0,26
THD 24 4,5 6,7 4,4 6,7 1,25
Tabela 1: Harmonsko popačenje obravnavanega pogonskega
sistema
Table 1. Harmonic distortion of simulated drive system.
Slika 5: Nihanje temenske in RMS vrednosti napetosti na  35
kV strani transformatorja 40 MVA
Figure 5. Peak and RMS voltage fluctuation on the 35 kV side
of a 40 MVA transformer.
188   Pfajfar, Blažič, Papič
flikermetra, ki je podrobneje opisan v [12], izmerjen
fliker reda 0,5 na 35 kV strani in 0,15 na 110 kV strani
transformatorja 40 MVA. Glede na medharmonike, ki
nastopajo v opisanem primeru, se postavlja vprašanje o
točnosti izmerjene vrednosti, kajti kot je bilo že
omenjeno, flikermeter v obliki, kot jo predpisuje
standard EN 61000-4-15, ne zazna flikerja, ki je
povzročen s strani medharmonikov frekvence nad 85
Hz. S tega stališča je treba za pravilno ovrednotenje
flikerja zaradi medharmonikov posodobiti obstoječi
flikermeter, saj se uporablja čedalje več naprav, ki
proizvajajo tudi medharmonske komponente, in je pojav
flikerja zaradi medharmonikov čedalje bolj prisoten.
6 Sklep
V članku je bila predstavljena problematika kakovosti
električne energije pri obratovanju sistemov s
ciklokonverterji. Ciklokonverter je velik vir
harmonskega popačenja, ki poleg harmonskih
komponent proizvaja tudi medharmonske komponente.
Proizvedene medharmonske komponente so odvisne
predvsem od frekvence obratovanja, medtem ko sta npr.
5. in 7. harmonik prisotna ne glede na vrednost izhodne
frekvence in sta tudi najizrazitejša. Zaradi
medharmonskih komponent nastaja nihanje efektivne in
temenske vrednosti napetosti. Slednja v simulacijskem
primeru pogonskega sistema izrazito niha s frekvenco
okoli 10 Hz, kar lahko pripelje do nastanka flikerja.
Rezultati simulacij so potrdili, da predstavlja
ciklokonverter relativno velikega porabnika jalove
energije, zato s ciklokonverterji pogosto nastopajo tudi
kompenzatorji jalove energije. Zaradi širokega spektra
injiciranih harmonikov s strani ciklokonverterja je treba
posebno pozornost namenjati morebitnim resonančnim
stanjem, ki lahko še poslabšajo harmonsko popačenje in
lahko v določenih primerih privedejo tudi do ojačenja
flikerja.
V članku je bila omenjena tudi problematika
merjenja flikerja, ki ga povzročajo medharmoniki,
katerih frekvenca presega 85 Hz. Tega flikerja ne
moremo ovrednotiti  s flikermetrom, ki ga predpisuje
standard EN 61000-4-15. Glede na povedano je treba na
področju standardov, ki obravnavajo medharmonike in
fliker, opraviti še veliko dela, saj se število naprav, ki
proizvajajo medharmonike, povečuje, s tem pa je tudi
problem flikerja čedalje bolj prisoten.
Literatura
[1] Bimal K. Bose, ''Modern Power Electronics and AC
drives'', Prentice Hall, 2002.
[2] IEEE Interharmonic Task Force Working Document,
Draft 3, July 2001, Online available: http://grouper.
ieee.org/groups/harmonic/ iharm/docs/ih519c.pdf.
[3] C. R. Dugan, M. F. McGranaghan, S. Santoso, H. W.
Beaty, ''Electric Power System Quality'', McGraw-Hill,
2002.
[4] T. Tayjasanant, W. Wang, C. Li, W. Xu, ''Interharmonic-
Flicker Curves'', IEEE Transactions on Power Delivery,
Vol. 20, No. 2, April 2005.
[5] D. Gallo, R. Langella, A. Testa, ''Interharmonics, Part 2:
Aspects Related to Measurements and Limits'', L'Energia
Elettrica, Vol. 81, 2004.
[6] M. De Koster, E. De Jaeger, W. Vancoetsem, ''Light
Flicker Caused by Interharmonics'', Online
available:http://grouper.ieee.org/groups/harmonic/
iharm/docs/ihflicker.pdf.
[7] W. Xu, ''Deficiency of the IEC Flicker Meter for
Measuring Interharmonic-Caused Voltage Flickers'',
IEEE Power Engineering Society General Meeting, June,
2005.
[8] R. Cajhen, ''Tiristorski pretvorniki s prisilno komutacijo''
Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1990.
[9] F. Žlahtič, M. Zorman, D. Žebeljan, ''Vrednotenje
kakovosti električne napetosti s kriteriji elektromagnetne
združljivosti: Komentar standarda SIST EN 50160'',
Agencija Poti, Ljubljana, 2000.
[10] Z. Hanzelka, A. Bien, ''Power Quality Application
Guide; Harmonics-Interharmonics'', Leonardo Power
Quality Initiative, July, 2004.
[11] EN 61000-4-15, "Electromagnetic Compatibility (EMC),
Part 4: Testing and measurement techniques, Section 15:
Flicker meter - Functional and design specifications",
standard.
[12] I. Papič, P. Žunko, B. Blažič, T. Pfajfar, "Vpliv delovanja
večjih nelinearnih porabnikov v SŽ Acroni Jesenice na
kakovost električne energije", raziskovalna naloga,
Fakulteta za elektrotehniko, julij 2005.
Tomaž Pfajfar je diplomiral leta 2004 na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani, kjer se je istega leta zaposlil kot
mladi raziskovalec. Njegovo raziskovalno delo zajema
področji distribuiranih virov in kakovosti električne energije.
Boštjan Blažič je doktoriral leta 2005 na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani, kjer je tudi zaposlen kot
raziskovalec. Njegovo delo zajema področji kakovosti
električne energije in sodobnih kompenzacijskih naprav.
Igor Papič je diplomiral leta 1992, magistriral leta 1995 in
doktoriral leta 1998 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani. V letih 1994–1996 je bil na izpopolnjevanju na
Siemensovem oddelku za prenos in razdelitev električne
energije v Erlangnu v Nemčiji. Od leta 2004 je izredni
profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V letu
2001 je bil gostujoči profesor na University of Manitoba v
Winnipegu (Kanada). Njegova raziskovalna dejavnost
vključuje aktivne kompenzatorje, naprave FACTS in kakovost
električne energije.