1 UVOD
Na različnih področjih se vse bolj uveljavljajo  sistemi
zagotavljanja kakovosti in prav nič drugače ni na
področju izobraževanja. Pri tem se pogosto izvajajo
različne oblike samoevalvacij [1], kamor uvrščamo tudi
samoocenjevanje kandidatov na preizkusih znanja za
preverjanje doseganja želenih učnih izidov. Na
terciarnem nivoju izobraževanja lahko povsem
upravičeno pričakujemo, da bodo študenti zaradi
ustrezne predhodne usposobljenosti znali svoje učne
izide objektivno ovrednotiti [2, 3]. Kljub temu pa pri
tovrstnem samoocenjevanju dokaj pogosto zaznamo t. i.
Dunning-Krugerjev učinek [4], ko si študenti, ki jih
ocenjevalci ocenijo kot podpovprečne, praviloma
pripišejo višjo oceno od dejanske. Podobno velja za
študente, ki dosegajo nadpovprečne rezultate – ti sami
sebe ocenijo slabše, kot jih oceni ocenjevalec. Temu
učinku se ne izognemo niti pri samoevalvacijah
študentov, ki se usposabljajo za pedagoške poklice,
čeprav so njihove kompetence v ocenjevanju že dokaj
precej razvite in zagotovo boljše kot pri študentih iz
nepedagoških študijskih programov [5].
Na prelomu tisočletja sta bila univerzitetni in
visokošolski strokovni študijski program s področja
elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani v zrelem obdobju svojega življenjskega cikla.
Nekaj generacij študentov je že uspešno zaključilo
študij, na obzorju pa so se že kazale prve nevarnosti
bolonjske prenove študijskih programov [6, 7].
Bolonjska prenova, tako kot je bila zastavljena in potem
tudi izvedena, ni pripomogla samo k nujni vsebinski
prevetritvi študijskih programov in doseganju
deklariranih »pospeševalnih« ciljev, temveč je okrepila
številne negativne tendence, na kar smo izvajalci
pedagoškega procesa že predhodno in pravočasno
opozarjali. Med temi realiziranimi tendencami lahko
izpostavimo podaljšanje časa študija, nižanje vstopnega
praga in posledično upad motiviranosti študentov, kar je
v negotovih okvirih financiranja visokega šolstva
privedlo do zmanjšanja zahtevnosti študijskih
programov in posledično ugleda poklicev, za katere se
študenti usposabljajo.
Znotraj predbolonjskega univerzitetnega študijskega
programa Elektrotehnika (UNI-E), ki je na Fakulteti za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani trajal 9 semestrov
in 6 mesecev za diplomsko delo, so se študenti ob vpisu
v 3. letnik odločali med štirimi različnimi smermi, med
katerimi je bila tudi Močnostna elektrotehnika (ME). V
predbolonjskem visokošolskem strokovnem študijskem
programu Elektrotehnika (VSP-E), ki je trajal 6
semestrov in 9 mesecev praktičnega usposabljanja,
nakar so sledili še trije meseci za izdelavo diplomskega
dela, pa je podobno strokovno področje pokrivala smer
Energetska tehnika in avtomatizacija postrojev (ETAP),
ki so jo študenti lahko izbrali ob vpisu v 2. letnik.
Študenti programa UNI-E na smeri ME so v 3.
letniku poslušali celoletni predmet Digitalna krmilja in
teorija regulacij (DKTR-UNI), kjer so v prvem delu
(DK) pridobili osnovne kompetence za reševanje
krmilnih problemov s pomočjo programirljivih
krmilnikov (PLC), drugi del predmeta pod imenom
Teorija regulacij (TR-UNI) pa je bil namenjen
regulacijski tehniki in je pripravil študente na delo tako
z linearnimi kot tudi nelinearnimi regulacijskimi sistemi
s področja močnostne elektrotehnike, ki so jih čakali pri
predmetih v višjih letnikih. Izpit pri tem predmetu (pisni
in ustni) so študenti navadno opravljali v dveh ločenih
delih, skladno s potekom izvajanja predmeta: po prvem
semestru iz dela Digitalna krmilja, po drugem semestru
pa iz dela Teorija regulacij; pri zadnjem so študenti
imeli možnost opravljanja pisnega dela izpita z dvema
kolokvijema.
Na programu VSP-E, smer ETAP, so se študenti v
poletnem semestru 2. letnika srečali s predmetom
Regulacijska tehnika (RT-VSP), pri katerem so usvojili
osnove regulacijske tehnike, vendar v manjšem obsegu
in na manj zahtevni teoretični ravni, kot je veljalo za
študente pri predmetu DKTR-UNI (natančneje, pri delu
TR-UNI) z univerzitetnega programa UNI-E.
Preverjanje znanja pri predmetu Regulacijska tehnika je
potekalo v obliki pisnega in ustnega izpita.
Upadanje povprečnih rezultatov pisnega izpita oz.
kolokvijev pri obeh predstavljenih predmetih v
predbolonjskih programih, slabša pripravljenost
študentov na ustnem delu izpita in že predhodno zaznani
upad motiviranosti na predavanjih in vajah so
narekovali iskanje ukrepov, ki bi stanje izboljšali. Tako
smo že pred uvedbo prenovljenih programov pri
predmetih s področja regulacijske tehnike vpeljali
samoevalvacijski mehanizem za študente, ki so
napovedovali svoje dosežke na pisnih preverjanjih
PRIMERJAVA SAMOEVALVACIJ ŠTUDENTOV PRI PREDMETIH S PODROČJA REGULACIJSKE TEHNIKE PRED BOLONJSKO PRENOVO ŠTUDIJSKIH… 195
znanja [8]. Rezultati takratne raziskave so pokazali
občutno razliko med predmetoma v univerzitetnem in
visokošolskem študijskem programu, in to ne samo pri
konkretnih dosežkih, temveč tudi pri rezultatih
samoevalvacije, ki so v visokošolskem programu zelo
odstopali od doseženih rezultatov. Kljub relativno
majhnemu številu takrat zajetih izpitov je bil očiten
vpliv želje po doseganju pozitivne ocene, medtem ko so
študenti z boljšimi dosežki izražali večjo kritičnost do
svojega znanja.
Po bolonjski prenovi na Fakulteti za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani od študijskega leta 2009/2010
izvajamo dva triletna dodiplomska študijska programa
1. stopnje s področja elektrotehnike: univerzitetni
program Elektrotehnika (BUN-E) in visokošolski
strokovni program Aplikativna elektrotehnika
(BVS-AE).
Študenti univerzitetnega programa BUN-E se ob
vpisu v 3. letnik odločijo za eno izmed štirih smeri, med
katerimi je tudi smer Energetika in mehatronika (EM).
Na tej smeri poslušajo obvezni predmet Regulacijska
tehnika (RT-UN), kjer se srečajo tako z linearnimi kot
tudi nelinearnimi regulacijskimi sistemi s področja
močnostne elektrotehnike. Izpit pri tem predmetu
sestavljata pisni in ustni del, pri čemer imajo študenti
možnost opravljanja pisnega dela izpita z dvema
kolokvijema.
V visokošolskem strokovnem programu BVS-AE pa
študenti že ob vpisu v 2. letnik izberejo eno izmed petih
smeri; med njimi je tudi smer Energetska tehnika in
avtomatizacija postrojev (ETAP). Tu se v 2. letniku
vključijo v obvezni predmet Osnove regulacijske
tehnike (ORT-VS), pri katerem usvojijo temeljna znanja
iz regulacij s področja močnostne elektrotehnike. Tudi
pri tem predmetu preverjanje znanja poteka v obliki
izpita, ki ga sestavljata pisni in ustni del, z možnostjo
opravljanja pisnega dela izpita z dvema kolokvijema.
V nadaljevanju prispevka bodo predstavljeni rezultati
raziskave samoocenjevanja študentov pri predmetih s
področja regulacijske tehnike za razširjeno obdobje
predbolonjskih študijskih programov, ki vključuje tudi
čas do dokončnega prenehanja možnosti zaključka
študija po teh programih (do 30.09.2016), prav tako pa
bodo predstavljeni rezultati študentskih samoevalvacij
za celotno obdobje izvajanja prenovljenih študijskih
programov.
2 NAPOVEDOVANJE REZULTATOV PISNIH
IZPITOV KOT NAČIN SAMOEVALVACIJE
ŠTUDENTOV
Postopek samoevalvacije smo zastavili tako, da smo
študente pred začetkom pisnega dela izpita ali kolokvija
zaprosili za enominutni razmislek, po katerem so
napovedali, kakšen rezultat pisnega izpita pričakujejo
glede na svojo pripravljenost. Študenti so podali svojo
napoved, zaokroženo na 5 odstotnih točk, preden so se
seznanili s konkretnimi izpitnimi vprašanji in nalogami.
Študente smo po zaključku pisnega dela izpita ali
kolokvija še enkrat prosili za enominutni razmislek, po
katerem so ponovno napovedali svoja pričakovanja
glede rezultata. To, drugo napoved so seveda podali na
podlagi konkretnih izkušenj pri reševanju nalog in
odgovarjanju na vprašanja pisnega dela izpita ali
kolokvija. Tudi tokrat so napoved svojega rezultata
zaokrožili na 5 odstotnih točk.
Žal nam zaradi omejenih časovnih okvirov po uvedbi
prenovljenih študijskih programov ni uspelo nadaljevati
s še enim zanimivim in koristnim postopkom pri
samoevalvaciji, v katerem so študenti ob ogledu svojih
pisnih izdelkov prejeli kopije svojih (rešenih, a
nepregledanih) izpitnih pol in točkovalnik s pravilnimi
odgovori oz. rešitvami. Na podlagi točkovalnika so
morali še sami oceniti svoj pisni izpit. Kljub opustitvi
tovrstnega samoocenjevanja pa smo vse študente
povabili na ogled pisnih izpitov, kjer jim je bil izročen
tudi točkovalnik, tako da so lahko temeljito preverili,
kako so bila ovrednotena njihova opravila na pisnem
delu izpita. Zagotovo je pogovor s študentom ob ogledu
pisnega izpita, ki se zvezno nadaljuje v ustni del izpita,
pomemben tudi s stališča pridobivanja širših
komunikacijskih kompetenc in bi ga bilo možno
dograditi skozi sistem tutorstva. Neposredno zaznani
učinek tovrstnega ogleda se kaže v poglobljenem in
doslednem odpravljanju morebitnih napak pri
ocenjevanju študentovega pisnega izpita, ki jih pri tej
raziskavi sicer ni bilo veliko. Na podlagi teh izkušenj pa
je mogoče pripraviti še ustreznejša izpitna vprašanja in
naloge ter primerno utežiti točkovalnike.
3 REZULTATI SAMOEVALVACIJ IN ANALIZA
V raziskavo smo vključili vse izpitne roke in kolokvije
v predbolonjskih študijskih programih (UNI-E in
VSP-E) od 03.09.2002 do 15.02.2016, pri čemer je treba
upoštevati, da sta se predmeta DKTR-UNI in RT-VSP
nazadnje izvajala v študijskih letih 2010/2011
(DKTR-UNI) in 2009/2010 (RT-VSP). Izpitni roki za ta
predmeta po navedenih študijskih letih so bili namenjeni
»zamudnikom«. V prenovljenih študijskih programih
(BUN-E in BVS-AE) pa je raziskava zaobjela vse od 1.
kolokvija pri predmetu RT-UN v študijskem letu
2011/2012 z dne 30.11.2011, do izpitnega roka pri
predmetu ORT-VS z dne 26.06.2019. Iz analize so
izvzete številne izjeme, ki bi lahko celotno sliko
popačile, npr. študenti, ki se izpita kljub prijavi niso
udeležili, a jim je bil zato v evidenco pisnega izpita
vpisan rezultat 0 %.
3.1 Univerzitetna študijska programa pred
prenovo in po njej
Pri predbolonjskem delnem predmetu Teorija regulacij
(TR-UNI) v programu UNI-E je bilo zajetih 530 izpitov
ali kolokvijev v 9 študijskih letih na skupaj 34 izpitnih
ali kolokvijskih rokih. Od tega je skupaj 14 kolokvijskih
196 NEDELJKOVIĆ
rokov: 6 rokov za 1. kolokvij (skupaj 200 prvih
kolokvijev) in 8 rokov za 2. kolokvij (skupaj 246 drugih
kolokvijev) ter 20 rednih izpitnih rokov (skupaj 84
izpitov). Ker je bil predmet DKTR-UNI celoletni, se je
v dveh letih za del tega predmeta TR-UNI izvedel samo
t. i. 2. kolokvij, ki je pomenil tudi delni izpit za ta del
predmeta, v enem letu pa se je izvedel samo izpit.
Vidimo, da se je večina študentov (od skupaj 271
prvovpisanih na ta predmet v obravnavanih letih)
odločila za opravljanje izpita s kolokviji. Drugega
kolokvija se je v povprečju udeležilo skoraj 31
študentov, na rednih izpitnih rokih pa so v povprečju
sodelovali 4 študenti. Prvega kolokvija se je v povprečju
udeležilo 33 študentov, povprečna prehodnost s 1. na 2.
kolokvij je bila 80,00 %.
V prenovljenem univerzitetnem programu BUN-E,
smer EM, je bilo pri predmetu Regulacijska tehnika
(RT-UN) obravnavanih 538 izpitov ali kolokvijev v 8
študijskih letih na skupaj 43 izpitnih ali kolokvijskih
rokih. Od tega je skupaj 16 kolokvijskih rokov: v
posameznem študijskem letu po en rok za 1. kolokvij
(skupaj 232 prvih kolokvijev) in po en rok za 2.
kolokvij (skupaj 207 drugih kolokvijev) ter 27 rednih
izpitnih rokov (skupaj 99 izpitov). Iz teh številk je
razvidno, da se je večina študentov (od skupaj 258
prvovpisanih na ta predmet v obravnavanih letih)
odločila za opravljanje izpita s kolokviji. Povprečna
udeležba študentov na rednih izpitnih rokih je namreč
manj kot 4, na 2. kolokviju, kjer je pogoj za udeležbo
uspešno opravljen 1. kolokvij, pa je v povprečju
sodelovalo več kot 25 kandidatov. Povprečna
prehodnost s 1. na 2. kolokvij je bila kar 89,22 %.
Tabela 1 prikazuje povprečni doseženi rezultat,
povprečno napoved pred pisanjem in povprečno
napoved po pisanju skupaj s standardnimi odkloni za
izpite in kolokvije pri predmetu Digitalna krmilja in
teorija regulacij, del Teorija regulacij (TR-UNI) v
predbolonjskem univerzitetnem študijskem programu
(UNI-E), v primerjavi s predmetom Regulacijska
tehnika (RT-UN) v prenovljenem univerzitetnem
študijskem programu (BUN-E).
Na sliki 1 sta podana histograma za predmeta Teorija
regulacij (TR-UNI) (a) in Regulacijska tehnika
(RT-UN) (b). Histograma prikazujeta deleže študentov,
ki so napovedali določen rezultat pred pisanjem in po
pisanju, in deleže študentov, ki so takšen rezultat
pisnega izpita ali kolokvija dosegli. Pri tistih napovedih
rezultatov, ki so mnogokratnik 10 %, opažamo višje
frekvence od frekvenc za vmesne rezultate (razredi na
5 %). Zato razmišljamo, da bi v prihodnje napovedi
podajali zaokroženo na 10 odstotnih točk. V
nadaljevanju je za predmet Teorija regulacij (TR-UNI)
predstavljena odvisnost doseženih rezultatov od
samoevalvacije pred pisanjem (slika 2a) in od
samoevalvacije po pisanju (slika 3a). Vzporedna
predstavitev za predmet Regulacijska tehnika (RT-UN)
je na slikah 2b in 3b.
Razvidno je, da je doseženo povprečje pri predmetu
Regulacijska tehnika (RT-UN) za 5 odstotnih točk višje
kot pri predbolonjskem predmetu Teorija regulacij
(TR-UNI); odstopanje obeh samoevalvacijskih napovedi
od doseženega rezultata je pri obeh predmetih podobno.
Izboljšanje doseženih rezultatov v prenovljenem
programu lahko pripišemo bistvenemu zmanjšanju
števila vpisnih mest v študijskem programu BUN-E s
300 v študijskem letu 2009/2010 na 150, kolikor jih
razpisujemo od študijskega leta 2011/2012. Rezultat,
nižji od 50 %, je na pisnih preizkusih pri predmetu
Teorija regulacij (TR-UNI) doseglo 118 kandidatov ali
22,26 % vseh, pri predmetu Regulacijska tehnika
(RT-UN) pa 75 kandidatov ali 13,94 % vseh, kar tudi
kaže na izboljšanje.
Za oba predmeta je značilno, da so se kandidati, ki so
dosegli visok rezultat (več kot 90 %), pri obeh
napovedih podcenili, kar je skladno z ugotovitvami,
podanimi v [4]. Obenem so ti kandidati pri obeh
predmetih svojo napoved po pisanju znatno povišali in
se z njo bolj približali svojemu dejanskemu dosežku. Pri
nižjih doseženih rezultatih (manj kot 50 %) pa opažamo,
da so bila pričakovanja kandidatov pred pisanjem in tudi
po njem nekoliko večja od dosežkov. Pri predmetu
Teorija regulacij (TR-UNI) so pred pisanjem svoje
znanje ocenili negativno (napovedanih manj kot 50 %)
samo trije kandidati, pri predmetu Regulacijska tehnika
(RT-UN) pa 5 kandidatov, kar kaže na resen pristop k
preverjanju znanja.
3.2 Visokošolska strokovna študijska programa
pred prenovo in po njej
Za predmet Regulacijska tehnika (RT-VSP) v
predbolonjskem visokošolskem programu VSP-E, smer
ETAP, smo obravnavali skupaj 347 izpitov iz 8
študijskih let; kolokvijev nismo izvajali vsako leto in
smo jih iz analize izvzeli. Skupno število prvovpisanih
študentov pri tem predmetu v zajetih letih je bilo 245.
Skupaj je bilo izvedenih 50 izpitnih rokov. Rednega
izpitnega roka se je v povprečju udeležilo 7 študentov,
pri čemer je treba upoštevati, da je bilo v času trajanja
izvajanja študijskega programa (do vključno študijskega
leta 2009/10) izvedenih 38 rednih izpitnih rokov za 306
udeležencev. Poznejši izpitni roki so bili namenjeni
»zamudnikom« – na 12 rokov je prišlo skupaj 41
kandidatov.
Pri predmetu Osnove regulacijske tehnike (ORT-VS)
v prenovljenem visokošolskem programu BVS-AE,
smer ETAP, smo obravnavali 562 izpitov ali kolokvijev
iz 9 študijskih let. Skupno število prvovpisanih
študentov pri tem predmetu v zajetih letih je bilo 242.
Število obravnavanih izpitnih ali kolokvijskih rokov je
43, od tega je 16 kolokvijskih rokov in 27 rednih
izpitnih rokov, pri čemer je bilo upoštevanih skupaj 180
prvih kolokvijev in 126 drugih kolokvijev ter 256 pisnih
izpitov. Kolokvije smo začeli izvajati šele v drugem letu
izvajanja predmeta v prenovljenem študijskem
programu. Razberemo lahko, da je pri tem predmetu
prehodnost s 1. na 2. kolokvij 70,00 %, kar je precej
PRIMERJAVA SAMOEVALVACIJ ŠTUDENTOV PRI PREDMETIH S PODROČJA REGULACIJSKE TEHNIKE PRED BOLONJSKO PRENOVO ŠTUDIJSKIH… 197
manj kot pri predmetu Regulacijska tehnika (RT-UN) v
prenovljenem univerzitetnem programu BUN-E. Zato se
je 2. kolokvija v povprečju udeležilo manj kot 16
kandidatov, povprečna udeležba na rednem izpitnem
roku pa je bila več kot 9.
Podobno kot pri predmetih v univerzitetnih
programih tudi pri obeh predmetih v visokošolskih
strokovnih programih opazimo, da so se kandidati, ki so
dosegli visok rezultat (več kot 90 %), pri svojih
napovedih podcenili. Pri predmetu prenovljenega
programa Osnove regulacijske tehnike (ORT-VS) je
seveda delež študentov z visokim dosežkom (9,07 %)
precej večji kot pri predmetu iz predbolonjskega
programa Regulacijska tehnika (RT-VSP) (5,76 %). Pri
študentih z nižjim doseženim rezultatom (manj kot
50 %) so bila pričakovanja pred pisanjem in tudi po
njem občutno večja od njihovih dejanskih dosežkov. Pri
predmetu Regulacijska tehnika (RT-VSP) je pred
pisanjem svoje znanje ocenilo negativno (napovedanih
manj kot 50 %) 7 kandidatov, od tega sta se dva ocenila
z 0 %; pri predmetu Osnove regulacijske tehnike
(ORT-VS) pa se je pred pisanjem negativno ocenilo 10
kandidatov, pri čemer se jih je kar 6 ocenilo z 0 %. K
temu znatno pripomore udeležba (in predvsem
poskušanje sreče) povsem nepripravljenih kandidatov
na 1. kolokviju, kajti takšen poskus se ne šteje v
omejeno število opravljanj izpita pri posameznem
predmetu.
Tabela 1: Doseženi in samoevalvacijski rezultati pisnih izpitov in kolokvijev pri predmetih Digitalna krmilja in teorija regulacij,
del Teorija regulacij (UNI-E), in Regulacijska tehnika (BUN-E).
Digitalna krmilja in teorija
regulacij, del Teorija regulacij
(UNI-E)
Regulacijska tehnika
(BUN-E)
Število
Povprečje
(%)
STD Število
Povprečje
(%)
STD
Doseženi rezultat A 530 66,52 22,96 538 71,56 20,64
Napoved pred pisanjem B 530 73,93 11,15 538 73,63 11,13
Napoved po pisanju C 530 70,75 18,33 538 73,04 17,13
Razlika napovedi pred pisanjem B–A 530 7,42 20,61 538 2,07 17,93
Razlika napovedi po pisanju C–A 530 4,23 15,78 538 1,48 15,62
a) Teorija regulacij (UNI-E) b) Regulacijska tehnika (BUN-E)
Slika 1: Deleža napovedanih rezultatov pisnih izpitov in kolokvijev pred pisanjem in po pisanju ter delež konkretno doseženih
rezultatov pri predmetih Digitalna krmilja in teorija regulacij, del Teorija regulacij (UNI-E), in Regulacijska tehnika (BUN-E).
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
D
e
le
ž
Rezultat (%)
Napoved pred pisanjem (%) Napoved po pisanju (%) Doseženi rezultat (%)
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
D
e
le
ž
Rezultat (%)
Napoved pred pisanjem (%) Napoved po pisanju (%) Doseženi rezultat (%)
198 NEDELJKOVIĆ
a) Teorija regulacij (UNI-E) b) Regulacijska tehnika (BUN-E)
Slika 2: Doseženi rezultati pisnih izpitov in kolokvijev v odvisnosti od napovedi pred pisanjem pri predmetih Digitalna krmilja in
teorija regulacij, del Teorija regulacij (UNI-E), in Regulacijska tehnika (BUN-E).
a) Teorija regulacij (UNI-E) b) Regulacijska tehnika (BUN-E)
Slika 3: Doseženi rezultati pisnih izpitov in kolokvijev v odvisnosti od napovedi po pisanju pri predmetih Digitalna krmilja in
teorija regulacij, del Teorija regulacij (UNI-E), in Regulacijska tehnika (BUN-E).
3.3 Primerjava univerzitetnih in visokošolskih
strokovnih programov
Iz tabel 1 in 2 razberemo, da so doseženi rezultati pri
predmetih v univerzitetnih programih (TR-UNI in
RT-UN) znatno višji od dosežkov pri predmetih v
visokošolskih strokovnih programih (RT-VSP in
ORT-VS). Očitna so tudi večja pričakovanja študentov
visokošolskih strokovnih programov – njihove
samoevalvacije tako pred pisanjem kot po njem
bistveno odstopajo od doseženih rezultatov. Zanimivo
pa je, da je po bolonjski prenovi tako v univerzitetnih
kot tudi visokošolskih programih prišlo do občutnega
zmanjšanja razlike med samoevalvacijo in doseženim
rezultatom. To si lahko razlagamo z že omenjenim
izboljšanjem povprečnega doseženega rezultata v
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved pred pisanjem (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved pred pisanjem (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved po pisanju (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved po pisanju (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
PRIMERJAVA SAMOEVALVACIJ ŠTUDENTOV PRI PREDMETIH S PODROČJA REGULACIJSKE TEHNIKE PRED BOLONJSKO PRENOVO ŠTUDIJSKIH… 199
prenovljenih programih kot posledico omejitve vpisa.
Tako tudi težnja študentov, ki na izpit ne pridejo
ustrezno pripravljeni, po doseganju »magičnih« 50 % ne
pride več do tolikšnega izraza. Z navzkrižno primerjavo
slik 1 in 4, slik 2 in 5 ter slik 3 in 6 lahko to razmišljanje
potrdimo.
4 ZAKLJUČEK
Z rezultati študentske samoevalvacije pisnih izpitov s
področja regulacijske tehnike lahko potrdimo Dunning-
Krugerjev učinek tako za predmete pred bolonjsko
prenovo študijskih programov kot tudi za predmete po
njej. Dunning-Krugerjev učinek je bistveno bolj izrazit
pri predmetih iz obeh visokošolskih strokovnih
programov (pred bolonjsko prenovo in po njej) kot pri
predmetih v univerzitetnih programih. Ker je povprečni
doseženi rezultat pisnega izpita pri študentih
visokošolskih strokovnih programov dokaj nizek, je
razumljiva njihova težnja po doseganju pozitivne
samoevalvacijske ocene (50 % ali več); njihova
pričakovanja (zlasti tista pred seznanitvijo z izpitnimi
vprašanji) v povprečju znatno presegajo dejansko
dosežene rezultate. Študenti z realno boljšimi dosežki pa
izražajo večjo kritičnost do svojega znanja in večinoma
podajajo nižjo lastno oceno. V splošnem opažamo
izboljšanje povprečne ocene pri predmetih v
prenovljenih programih v primerjavi s predmeti pred
prenovo, kar lahko pripišemo občutnemu zmanjšanju
števila vpisnih mest v prenovljenih študijskih
programih.
Tabela 2: Doseženi in samoevalvacijski rezultati pisnih izpitov in kolokvijev pri predmetih Regulacijska tehnika (VSP-E) in
Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE).
Regulacijska tehnika
(VSP-E)
Osnove regulacijske tehnike
(BVS-AE)
Število
Povprečje
(%)
STD Število
Povprečje
(%)
STD
Doseženi rezultat A 347 47,12 25,37 562 55,69 25,45
Napoved pred pisanjem B 347 66,08 12,11 562 65,98 12,52
Napoved po pisanju C 347 56,30 19,27 562 59,21 19,30
Razlika napovedi pred pisanjem B–A 347 18,97 23,00 562 10,29 23,69
Razlika napovedi po pisanju C–A 347 9,18 16,85 562 3,52 16,87
a) Regulacijska tehnika (VSP-E) b) Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE)
Slika 4: Deleža napovedanih rezultatov pisnih izpitov in kolokvijev pred pisanjem in po pisanju ter delež konkretno doseženih
rezultatov pri predmetih Regulacijska tehnika (VSP-E) in Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE).
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
D
e
le
ž
Rezultat (%)
Napoved pred pisanjem (%) Napoved po pisanju (%) Doseženi rezultat (%)
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
D
e
le
ž
Rezultat (%)
Napoved pred pisanjem (%) Napoved po pisanju (%) Doseženi rezultat (%)
200 NEDELJKOVIĆ
a) Regulacijska tehnika (VSP-E) b) Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE)
Slika 5: Doseženi rezultati pisnih izpitov in kolokvijev v odvisnosti od napovedi pred pisanjem pri predmetih Regulacijska
tehnika (VSP-E) in Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE).
a) Regulacijska tehnika (VSP-E) b) Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE)
Slika 6: Doseženi rezultati pisnih izpitov in kolokvijev v odvisnosti od napovedi po pisanju pri predmetih Regulacijska tehnika
(VSP-E) in Osnove regulacijske tehnike (BVS-AE).
Opravljena raziskava kaže, da si študenti pri
samoevalvaciji večinoma pripišejo rezultate, zaokrožene
na 10 odstotnih točk, bistveno redkeje pa rezultate,
zaokrožene na vmesnih 5 odstotnih točk. Zato se zdi
smiselno, da se pri tovrstni samoevalvaciji rezultat, ki
ga napovejo študenti pred pisanjem izpita in po njem,
zaokroži na 10 odstotnih točk.
Izvajanje samoevalvacije koristi tudi študentom, ki so
tako intenzivneje vpeti v proces ocenjevanja in se zato
bolj poglobljeno posvečajo vsebini predmetov. Opisani
postopek samoevalvacije pripomore k doslednemu
odpravljanju morebitnih napak pri ocenjevanju pisnega
izpita, prav tako pa služi kot podlaga za pripravo
ustreznejših izpitnih vprašanj in nalog ter primerno
uteženih točkovalnikov.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved pred pisanjem (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved pred pisanjem (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved po pisanju (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Napoved po pisanju (%)
Doseženi rezultat (%) Linear (Doseženi rezultat (%))
PRIMERJAVA SAMOEVALVACIJ ŠTUDENTOV PRI PREDMETIH S PODROČJA REGULACIJSKE TEHNIKE PRED BOLONJSKO PRENOVO ŠTUDIJSKIH… 201