1 UVOD Tako sistemskim operaterjem kot tudi izdelovalcem opreme na področju zaščite in vodenja elektroenergetskih sistemov (EES) je v velikem interesu natančno preizkusiti delovanje naprav vodenja in zaščite pred samo uporabo/inštalacijo v dejanski EES. Glede na različno opremo, ki je na voljo za tovrstno testiranje, obstajajo po svetu zelo različni pristopi k takšnemu preizkušanju. Doba digitalizacije in tehnološkega napredka je prinesla izboljšavo pri uporabi simulatorjev, predvsem elektromagnetnih prehodnih pojavov v EES. Analogne simulatorje so nadomestili digitalni, pri čemer pa je na trgu na voljo precej različne programske opreme, ki omogočajo podobne izračune. Takšni računalniški paketi izrabljajo numerične tehnike izračuna, ki so znane že več desetletij – kot primer naj omenimo najpogostejše uporabljeno, t. j. modeliranje reaktivnih elementov omrežja z vzporedno vezavo krmiljenega tokovnega vira in ohmske upornosti [1]. Tako je mogoče na preprost način nastaviti vozliščne enačbe sistema in posledično tudi vozliščno admitančno matriko ter izvajati izračun dinamičnih pojavov s sistemi algebrajskih in ne diferencialnih enačb. Simulacija poteka sekvenčno po korakih ∆T, od nastavitve katerega sta odvisna tudi čas izračuna ter serija fizikalnih pojavov, ki jih je mogoče s simulacijo zajeti. Tovrstne simulacije se ne izvajajo v realnem času, kar je v preteklosti pomenilo določeno oviro glede možnosti preizkušanja naprav. S »klasično« simulacijo obnašanje releja modeliramo z neko regulacijsko logiko. Načeloma je tak pristop povsem korekten, če imamo dovolj podatkov o releju. Seveda pri pojavih, ki temeljijo na nepopačenih ali malo popačenih sinusnih veličinah, ni problema. Ta nastane, ko zaradi tranzientov med okvarami rele prebere močno popačene Prejet 29. februar, 2012 Odobren 22. marec, 2012 26 RUDEŽ, OSREDKAR, MIHALIČ signale, ki s sinusnimi funkcijami osnovne frekvence nimajo veliko skupnega. Težava ni v tem, da ne bi znali modelirati logike relejev, temveč da je programska oprema relejev (logika) poslovna skrivnost in do podatkov ni mogoče priti. Torej obnašanja releja pri dogodkih v EES ni mogoče v popolnosti ugotoviti, razen s simulacijo EES v realnem času. S slednjo je namreč v realnem času mogoče izvajati dogodke v EES in signale "peljati" na napravo. V realnem sistemu takih preizkusov ne bi mogli narediti (npr. kratkostične okvare na 400 kV). Pri tem fizična naprava ne "ve", ali je priključena na simulator ali v resnični EES. Razvoj tehnik vzporednega procesiranja signalov je omogočil pristop, s katerim lahko na primer milisekundne pojave z ustrezno opremo izračunamo v natanko takšnem času ali celo hitreje. Glavna težava pri razvoju takšne opreme je v doseganju dovolj velike hitrosti izračunov ob dovolj majhnem integracijskem koraku ∆T, saj manjši ∆T omogoča natančnejši izračun in zajemanje višjefrekvenčnih pojavov, po drugi strani pa zajetno povečuje potrebno število matematičnih operacij in posledično čas izračuna. Digitalni simulator RTDS (angl. Real Time Digital Simulator) podjetja RTDS Technologies je eden od simulatorjev, ki omogočajo izračun elektromagnetnih pojavov v realnem času, pri čemer dosega izjemno nizke ∆T (večinoma 50 µs, za nekatere elemente močnostne elektronike kot so na primer tiristorski pretvorniki tudi do 1.5 µs) [2]. Z razvojem posebne strojne opreme sta omogočena tudi uvoz in izvoz signalov do zunanje opreme. Tako je mogoče preizkušanje naprav v zaprti zanki z računalniškim modelom EES. Uporabnik ima na voljo tako analizo delovanja naprave same kot tudi analizo vpliva delovanja te naprave na razmere v preostalem sistemu [3, 4], kar lahko pravzaprav razumemo kot zamenjavo realnega sistema z modelom v simulatorju RTDS. RTDS je vrh tehnologije simuliranja EES in prvo tovrstno orodje v Sloveniji in tudi širši okolici. Izkušenj skorajda ni, razen nekajtedenskega dela oz. izobraževanja pri Siemens AG Erlangen in v Kanadi. Cilj dela, predstavljenega v tem članku, je predvsem seznaniti strokovno javnost z vrhunsko tehnologijo na področju simulacij, t. j. pokazati kaj sploh simulator RTDS je, in poudariti možnosti, ki jih ta tehnologija ponuja pri preizkušanju dejanske opreme. 2 SIMULATOR ZA DIGITALNO SIMULACIJO EES V REALNEM ČASU Na svetu je več izdelovalcev strojne opreme za simulacijo EES v realnem času. RDTS Technologies iz Kanade [5] je med njimi vodilna v proizvodnji kakovostnih simulatorjev, ki so modularne izvedbe in izjemnih karakteristik ter referenc povsod po svetu. Simulatorji RTDS so sestavljeni iz enot, poimenovanih kot »Rack« (polica). Vsaka polica vsebuje lahko do šest procesorskih kartic (Giga Processor Card– GPC ali najnovejša serija kartic PB5) in vsaj eno kartico GTWIF (angl. Giga Transceiver Workstation Inter Face card). Slednja je nujno potrebna za komunikacijo med osebnim računalnikom in simulatorjem, ki jo izvaja prek komunikacije TCP/IP (Ethernet). Simulacija v realnem času je lahko kakovostna le s čim manjšim časovnim korakom integracije, pri čemer simulator RTDS lahko doseže časovni korak integracije tudi 50 µs (za tako imenovani »Small-time-step modeling« tudi do 1.5 µs). S takšno hitrostjo izračuna pa je nemogoče pričakovati, da bo osebni računalnik prek povezave Ethernet sproti prebiral vse podatke iz simulatorja in jih tudi v celoti v realnem času prikazoval na zaslon. Zato se prek modula RSCAD/RunTime opazujejo spremenljivke v celoti zgolj na ukaz. Več o modulu RSCAD/RunTime je zapisano v poglavju 2.2. Simulator, ki ga imamo na voljo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, vsebuje eno polico, na kateri sta dve GPC kartici (vsaka s po dvema procesorjema) in ena kartica GTWIF. Poleg strojne opreme je sestavni del simulatorja tudi programska oprema RSCAD, prek katere je mogoče samo strojno opremo upravljati, ter je nameščena na osebnem računalniku. Simulator in osebni računalnik sta lahko povezana neposredno ali prek računalniškega omrežja, če simulator uporablja več uporabnikov. 2.1 Modul RSCAD/Draft Programska oprema RSCAD ima na voljo več modulov, ki jih je mogoče/treba uporabiti za izvedbo simulacije. Prvi od teh modulov je RSCAD/Draft, v katerem je mogoče s pomočjo grafičnega vmesnika ustvariti model EES, ki ga nameravamo zagnati na simulatorju RTDS. Modul vsebuje risalno površino in tudi knjižnico večine najbolj uporabljenih elementov, in sicer tako EES kot tudi regulacijskih elementov. Vsakemu od vnesenih elementov je mogoče spreminjati in vnašati poljubne parametre, poleg tega pa jim je mogoče tudi ročno določiti številko procesorja, na katerem naj bi izračun le-tega potekal. Ko imamo model ustvarjen, ga je treba s pomočjo ukaza »prevedi v strojni jezik« (angl. Compile) pretvoriti v obliko, ki jo je mogoče prenesti v simulator. Če smo med ustvarjanjem modela naredili kakšne napake, ki bi onemogočile simulacijo, procesa prevajanja ni mogoče končati. Napake lahko izhajajo tako iz samega vnosa tehničnih podatkov elementov, kot tudi iz neskladnosti vnesenih podatkov in razpoložljive strojne opreme. 2.2 Modul RSCAD/RunTime S pomočjo modula RSCAD/RunTime je mogoča neposredna komunikacija osebnega računalnika s programsko opremo RSCAD in simulatorjem RTDS. V prvem koraku je treba izbrati spremenljivke, ki jih želimo opazovati, kot tudi dodati morebitne krmilne elemente, s katerimi lahko sprožamo dogodke v modelu med simulacijo (na primer odklopi, spremembe delovnih točk itd.). Nadalje se prenese in zažene PREIZKUS NADTOKOVNE FUNKCIJE ZAŠČITNEGA RELEJA Z UPORABO STROJNE OPREME ZA DIGITALNO SIMULACIJO… 27 ustvarjeni model na simulator, ki tako začne simulacijo v realnem času. Modul RSCAD/RunTime torej služi uporabniku med samo simulacijo bodisi za opazovanje raznih pojavov v omrežju bodisi za interno sprožanje raznih dogodkov. 2.3 Izvoz signalov iz simulatorja RTDS Spremljanje časovnega spreminjanja veličin v modelu EES, ki ga v realnem času izvaja simulator RTDS, je mogoč na več načinov. Prvi je prek modula RSCAD/RunTime (na primer prek grafa), drugi pa prek opazovanja električnega signala (npr. z osciloskopom), kar je pravzaprav posebnost takšnega simulatorja. V ta namen je mogoča uporaba analogne (angl. GT Analogue Output card - GTAO) in digitalne izhodne kartice (angl. GT Digital Output card - GTDO) ali pa vmesnika na prednji plošči procesorske kartice GPC (slika 1a). Slednji je namenjen predvsem opazovanju signalov z osciloskopom, medtem ko sta izhodni kartici sposobni proizvesti visokoresolucijski signal, potreben predvsem za povezovanje simulatorja in krmilnih oziroma zaščitnih naprav. a) b) Slika 1: a) kartica GPC z vmesnikom na prednji plošči, b) naprava OMICRON CMC 356 Kot primer smo izvedli vklop dodatnega voda vzporedno k že obratujočemu vodu, pri čemer pa smo sočasno merili tok faze A skozi vklopljeni vod tako v modulu RSCAD/RunTime (slika 2- zgoraj) kot tudi z osciloskopom prek vmesnika na prednji plošči procesorske kartice GPC (slika 2- spodaj). Kot že zapisano, je slednja v primerjavi s kartico GTAO sposobna proizvesti signal s slabšim dinamičnim sledenjem dejanskemu signalu [2], kar je razvidno tudi iz primerjave obeh grafov – slika 2. Treba se je zavedati, da je razlika med grafoma nastala kljub uporabljenemu ročnemu osciloskopu s frekvenco vzorčenja 40 MHz. Iz tega sledi, da je treba, če je potreben izvoz signala z boljšim dinamičnim sledenjem, uporabiti kartico GTAO. Kartica GTAO ima razpon električnega signala na svojih sponkah v mejah ±10 V, pri čemer pa je njena tokovna sposobnost do 25 mA. Iz tega sledi, da je pri testiranju zaščitnega nadtokovnega releja potrebna uporaba tokovnega ojačevalnika. Za testiranje, opisano v tem delu, smo uporabili napravo CMC 356 podjetja OMICRON (slika 1b – [6]), in sicer s pomočjo strokovnjakov iz podjetja Elektro Ljubljana. Običajno je naprava CMC 356 namenjena samostojnemu testiranju zaščitnih relejev, in sicer z generiranjem poljubnih tokovnih razmer. V našem primeru pa je bilo krmiljenje CMC 356 izvedeno na način, ki omogoča njeno delovanje kot pretvornik in ojačevalnik napetostnih signalov iz simulatorja RTDS. Prednost testiranja relejev prek simulatorja RTDS je v tem, da se preizkusi rele v razmerah, ki so krepko bliže dejanskim razmeram v EES, skupaj s harmonskim popačenjem vhodnih signalov, nihanji frekvence itd. Slika 2: Časovni poteki toka faze A po vklopljenem vodu vzporedno k že obratujočemu vodu –RSCAD/RunTime (zgoraj) in ročni osciloskop (spodaj) Pretvorbo iz napetostnega izhoda RTDS v tokovne signale ščitenih objektov smo opravili z uporabo programske knjižnice CMEngine, s katero je mogoče napisati poljubno programsko kodo [7], ki določi princip delovanja katerekoli naprave CMC. Glavna funkcija, ki jo za naše potrebe pri tem uporabljamo, se imenuje »multimeter«. Funkcija je namenjena merjenju in določanju vrednosti vhodnih signalov, pri čemer ugotavljamo najvišjo in efektivno vrednost signalov, fazne zamike, frekvence, moči ipd. v merjenem intervalu. Hkrati uporabljamo še generatorske funkcije naprave CMC, da lastnosti merjenih signalov preslikamo v tokovne signale, ki jih usmerimo v merilne vhode zaščitnih naprav. Pri tem je ključno, da naprava CMC356 deluje kot samostojni vmesni pretvorni člen. Z uporabo RTDS v kombinaciji z napravo CMC smo tako ustvarili sistem, ki v realnem času izračunava razmere v modelu elektroenergetskega sistema, jih prek sekundarnih vrednosti modela zaščitnega sistema predstavi stvarni zaščitni napravi, ki s tem, ko vrne informacijo o izklopu v model, izklopi okvarjene naprave ob dogodkih. 28 RUDEŽ, OSREDKAR, MIHALIČ 2.4 Uvoz signalov v simulator RTDS Posebnost RTDS simulatorja je možnost analize/ testiranja določenih naprav v zaprti zanki z modelom preostalega EES (angl. Closed Loop Testing). Pri takšnih simulacijah se del modela EES nadomesti z dejansko napravo, ki se priključi na simulator RTDS. To mu med drugim omogočata analogna (GT Analogue Input Card - GTAI) in digitalna (GT Digital Input Card - GTDI) vhodna kartica. Poleg teh je mogoče binarne signale v simulator uvesti tudi prek vmesniškega panela na prednji plošči simulatorja (GT Front Panel Interface - GTFPI), ki je namenjen predvsem prenosu izklopnih signalov zaščitne opreme – slika 3. Podobno kot pri izhodnih karticah je treba za regulacijo elementov močnostne elektronike (HVDC in FACTS tehnologija) uporabiti namesto vmesniškega panela kartico GTDI ter modeliranje elementov v RSCAD z majhnim časovnim korakom. V takšnih modelih je mogoče doseči simulacijo s časovnim korakom integracije celo nekje med 1.4 – 2.5 µs. Slika 3: Vezava zaščitnega releja REF630 in GTFPI 3 TESTNI MODEL ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA Shemo uporabljenega modela EES prikazuje slika 4. Model je sestavljen iz dveh sinhronskih generatorjev, ki prek štirih daljnovodov napajata dve odjemni zbiralki. Uporabljeni nadtokovni rele, priključen na sekundarne sponke modela tokovnega transformatorja (CT) varuje vod L2 ter v primeru delovanja odklopi oba odklopnika BR_1 in BR_2. V stacionarnem stanju je efektivna vrednost toka faze A na vodu L2 enaka 111.1 A, kar ob prestavi tokovnika 120:1 ter upoštevani priključeni impedanci njegovega bremena pomeni 0.913 A na njegovi sekundarni strani. Kartica GTAO je bila nastavljena na razmerje 5V → 10A, kar pomeni, da bo v primeru toka na sekundarju tokovnika 10A napetostni signal na izhodu kartice GTAO enak 5V. Zato je v stacionarnem stanju maksimalna vrednost signala, ki ustreza toku faze A na sekundarju, enaka 0.65V. V nekem trenutku, ki ga interno sprožimo prek modula RSCAD/RunTime, pride na zbiralki 1 do tripolnega kratkega stika. Najvišja vrednost udarnega toka kratkega stika na sekundarju tokovnika je približno 15A, kar ustreza napetostnemu signalu GTAO 7.5V ter trajni tok kratkega stika približno 5A, kar ustreza napetostnemu signalu GTAO 2.5V. Slika 4: Model testnega EES 4 PREIZKUS ZAŠČITNEGA RELEJA Shemo celotnega postroja uporabljenih naprav prikazuje slika 5. V simulatorju RTDS je bil sestavljen model testnega omrežja, pri čemer pa so izhodne signale iz simulatorja pomenili vsi trije fazni tokovi na sekundarju tokovnega transformatorja IA, IB in IC. Prek nastavitve pretvorbe/ojačenja kartice GTAO je torej izhod iz simulatorja v obliki napetostnih signalov VIA, VIB in VIC. Naprava CMC 356 te signale ustrezno ojači ter s tem proizvede tokove, ki ustrezajo IA, IB in IC. Ti tokovi se vodijo v rele, ki skladno z nastavljeno tokovno karakteristiko proizvede signal za izklop. Le-tega se vodi prek FPI nazaj v simulator, ki neposredno vpliva na stanje modela odklopnikov BR_1 in BR_2. 4.1 Nastavitve Z uporabo simulatorja RTDS in tokovnega ojačevalnika je bilo treba simulirati dejanske razmere, v katerih bo zaščitni rele obratoval. To vključuje tako nastavljeno razmerje tok–napetost na kartici GTAO kot tudi razmerje napetost–tok na ojačevalniku. Ker ima kartica GTAO na svojih sponkah razpon električnega signala v mejah ±10V, je treba v modulu RSCAD/Draft nastaviti faktor ojačitve, ki pokaže razmerje med napetostjo na uporabljenih sponkah kartice GTAO in (v našem primeru) izmerjenim tokom na liniji L2 v amperih. Ker mora ojačevalnik proizvesti tok, ustrezen sekundarnemu toku tokovnega transformatorja, smo za skaliranje uporabili naslednjo formulo: GTAO AMP 1 G G = , (1) kjer je GGTAO faktor ojačitve na uporabljenih sponkah kartice GTAO in je enak 0.5 V/A ter GAMP ojačitev PREIZKUS NADTOKOVNE FUNKCIJE ZAŠČITNEGA RELEJA Z UPORABO STROJNE OPREME ZA DIGITALNO SIMULACIJO… 29 tokovnega ojačevalnika skladno z (1) nastavljena na 2 A/V. Nadtokovna zaščita naprave REF 630 je nastavljena tako, da rele proizvede izklopni signal ob prekoračitvi IM1= 3In faznega toka (trenutne vrednosti), pri čemer je In nazivna vrednost faznega toka na modelu 110 kV voda L2. Izklopni signal se proizvede ob pogoju, da omenjena prekoračitev traja dlje kot TM1= 20 ms. Nastavljeno »definite - time« karakteristiko nad- tokovnega releja prikazuje slika 6. Slika 5: Shematičen pregled testnega sistema Slika 6: Nastavitev nadtokovne karakteristike zaščitnega releja REF630 izdelovalca ABB 4.2 Pojav kratkega stika Z ročno aktivacijo tripolnega kratkega stika prek modula RSCAD/RunTime je bila simulirana napaka v testnem modelu. Časovni potek vseh treh faz toka na sekundarju tokovnega transformatorja prikazuje slika 7, medtem ko slika 8 prikazuje vrednosti binarnih spremenljivk (signalov), uporabljenih pri testiranju. Treba je opozoriti, da je časovna lestvica slik, na katerih so časovni poteki analognih signalov, drugačna od tiste, na kateri so časovni poteki binarnih signalov. Časovna lestvica slednjih definira čas t = 0 v trenutku nastanka motnje, medtem ko je pri analognih signalih 5 % celotnega časovnega razpona pred motnjo (ta čas je sicer mogoče prosto definirati v RSCAD/RunTime). Slika 8 prikazuje na vodoravni osi časovno lestvico od 25 ms pred motnjo pa vse do 250 ms po motnji. Spremenljivka LGFLT je tribitna beseda, kjer posamezen bit pomeni stanje napake (kratkega) stika v eni od treh faz. Iz slike je razvidno, da pride ob času t = 0 s do tripolnega kratkega stika, saj vrednosti vseh treh bitov zavzamejo vrednost 1. Prvi bit dvobitne besede DIN pomeni signal za odklop, drugi bit pa signal za vklop odklopnika v vseh treh fazah. Iz časovnega poteka faznih tokov (slika 7) je razvidno, da se odklop izvede šele ob prvem prehodu posameznega faznega toka skozi vrednost 0. Tretja po vrsti je prikazana tribitna beseda BRK2, ki pomeni stanje odklopnika BR_2. Vrednost 1 prvega bita pomeni zaprto stanje ter vrednost 0 odprto stanje vseh treh faz odklopnika, pri čemer je treba poudariti, da je zaradi poenostavitve uporabljen tripolni izklop (torej zgolj en bit kontrolira stanje vseh treh faz odklopnika). Slika 7: Časovni potek tokov na sekundarju tokovnika Slika 8: Vrednosti binarnih spremenljivk, uporabljenih pri testiranju Iz slik je razvidno, da je od trenutka nastanka kratkega stika do popolnega odklopa prve od treh faz toka (prehod skozi 0!) po liniji L2 minilo 0.1846 sekunde. Signal za odklop je bil generiran 0.13185 sekunde po nastanku kratkega stika, nakar je preteklo še dodatnih 0.050 sekunde do zaključenega odklopnikovega delovanja (nastavljen čas delovanja odklopnika) ter 0.00275 sekunde do prehoda prve faze toka skozi vrednost 0. V časovnem intervalu 0.13185 sekunde so zajete večinoma tri časovne zakasnitve: 30 RUDEŽ, OSREDKAR, MIHALIČ 1. zakasnitev ojačevalne naprave CMC 356, 2. nastavitev zakasnitve nadtokovnega releja (TM1= 20 ms) 3. zakasnitev delovanja nadtokovnega releja. Glede na velikostni red prvih dveh zakasnitev lahko zadnjo zanemarimo. Iz tega sledi, da je zakasnitev ojačevalne naprave enaka slabih 112 ms. Ker pa je bilo med testiranjem opravljenih več enakih preizkusov, lahko na tem mestu podamo povprečno zakasnitev ojačevalne naprave, ki je celo večja ter znaša 157 ms. Izkaže se, da je glede na časovno zakasnitev CMC 356 v funkciji ojačevalne naprave manj ustrezna, saj vnaša v proces prevelike časovne zakasnitve. Iz tega sledi, da bo treba v prihodnje najti boljše alternative za ojačitev napetostnih signalov iz simulatorja RTDS. 5 SKLEP Cilj predstavljenega dela je predvsem pokazati uporabnost simulatorja za digitalno simulacijo elektroenergetskega sistema v realnem času RTDS za preizkušanje dejanske opreme, kot tudi izvedba primera njegove uporabe pri preizkušanju zaščitnih relejev pred njihovo vključitvijo v dejanski elektroenergetski sistem. Takšen simulator je v svetu nepogrešljivo orodje pri analizi obnašanja krmilne opreme (na primer regulacija pretvornikov HVDC) za dejanske razmere, v katerih bo delovala. V realnem sistemu namreč tovrstnih preizkusov ni mogoče izvesti. Kot razlog za to trditev si predstavljajmo na primer regulator 5000 MW 800 kV aplikacije HVDC, ki ga je treba preizkusiti za primere okvar v EES zelo visokih napetosti. Simulator RTDS omogoča testiranje dejanske opreme v zaprti zanki z digitalnim modelom preostalega elektroenergetskega sistema. Časovni korak izračuna elektromagnetnih pojavov, ki jih simulator RTDS omogoča, se giblje nekje do 50 µs, medtem ko je mogoče za modeliranje elementov močnostne elektronike (na primer tiristorski pretvorniki in naprave FACTS) ta korak znižati tudi do 1.5 µs. Za to delo smo izvedli preizkus enostavne nadtokovne funkcije releja REF 630 izdelovalca ABB. Prednost testiranja relejev prek simulatorja RTDS je v tem, da se preizkusi rele v razmerah, ki so krepko bliže dejanskim razmeram v EES, skupaj s harmonskim popačenjem vhodnih signalov, nihanji frekvence in podobnim. Pri preizkusu se je izkazalo, da je v večini primerov poleg samega simulatorja potrebna tudi uporaba ojačevalnika tokovnih in napetostnih signalov. Pri preizkušanju, predstavljenem v tem članku, smo za ojačitev napetostnih signalov iz simulatorja uporabili dokaj neustrezno orodje, in sicer napravo CMC 356, ki je v povprečju v proceduro doprinesla nekje 150 ms časovne zakasnitve. Zato bo treba za resno delo vsekakor uporabiti ustreznejšo ojačevalno napravo. 6 ZAHVALA To delo je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) v sklopu programske skupine Elektroenergetski sistemi, P2-356. Avtorji članka se zahvaljujejo Elektru Ljubljana, podjetju za distribucijo električne energije, d. d., za pomoč in podporo pri preizkušanju ter pisanju tega članka.