1 UVOD Javna razsvetljava je ena od kvalitet bivanja, brez katere si težko predstavljamo sodoben svet. Vanjo štejemo cestno razsvetljavo, razsvetljavo peščevih površin, razsvetljavo fasad in kulturnih spomenikov ter javnih nepokritih in pokritih površin, kot so na primer športna igrišča, podhodi, stopnišča in podobno. Javno razsvetljavo lahko definiramo tudi kot razsvetljavo, ki se plačuje iz proračunov javnih institucij, na primer občin ali države. Zato v javno razsvetljavo ne prištevamo zasebne zunanje razsvetljave, na primer osvetlitve vrtov ali parkirišč pred poslovnimi poslopji. Glavni upravitelji javne razsvetljave v Sloveniji so občine ter upravitelji državnih cest, kot sta DARS in Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki spada pod Ministrstvo za infrastrukturo in promet. Vendar pa je delež porabe energije za javno razsvetljavo, ki jo upravljata DARS in Direkcija RS za ceste, razmeroma majhen v primerjavi z deležem porabe energije za JR, ki jo upravljajo občine. Znaša namreč nekaj manj kot 10 odstotkov [1]. Javna razsvetljava je razmeroma majhen del celotne porabe električne energije v državi, saj njen delež znaša le okoli 0,7 odstotka [1]. Vendar pa je varčevanje z energijo pri javni razsvetljavi kljub temu zelo pomembno za občine, saj je javna razsvetljava pogosto največji del električne energije, ki jo plačujejo občine. Poleg tega se naložbe v javno razsvetljavo povrnejo razmeroma hitro, še zlasti če je bila razsvetljava pred prenovo razmeroma slaba in zastarela. Če je bila razsvetljava pred prenovo razmeroma nova, je obdobje povrnitve investicije seveda daljše. V tem pogledu so se v zadnjih petih letih povečale investicije v varčnejšo in trajnostno naravnano javno razsvetljavo. Prenove javne razsvetljave so bile pogostejše tudi zaradi sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/2007, spremembe 109/2007 in 62/2010), ki določa stroge omejitve tako glede karakteristik posameznih svetilk kot tudi glede celoletne porabe električne energije na prebivalca občine. Uredba namreč porabo na prebivalca omejuje na 44,5 kWh na leto. To je za večino slovenskih občin precejšen izziv, saj se poraba na prebivalca v večini občin giblje med 40 kWh in 90 kWh na leto. Na fakulteti že več let spremljamo razvoj javne razsvetljave v Sloveniji in tako bomo v tem prispevku predstavili razvoj javne razsvetljave med letom 2007 in danes ter jih primerjali s podatki iz drugih evropskih držav. Podatke smo zbirali bodisi prek plačanih računov za električno energijo, ki smo jih pridobili od oddelkov za finance v občinah, v zadnjih letih pa tudi s pomočjo Prejet 31. junij, 2012 Odobren 4. oktober, 2012 88 PRELOVŠEK, BIZJAK, KOBAV načrtov razsvetljave, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredbo in njene zahteve, ki se dotikajo javne razsvetljave v občinah, na kratko predstavljamo v naslednjem poglavju. 2 UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA Uredba je prinesla veliko novosti v načrtovanje in izvedbo sistemov javne razsvetljave. V kontekstu javne razsvetljave, ki jo upravljajo občine, sta najbolj daljnosežni zahtevi dve, in sicer omejitev na 44,5 kWh letne porabe električne energije na prebivalca ter zahteva po 0 svetlobnega toka, ki seva navzgor (ULOR). Ta zahteva sicer vsebuje določene izjeme kot na primer:  Pri osvetljevanju javnih površin na območju kulturnega spomenika je dovoljeno uporabljati svetilke, ki sevajo do 10 odstotkov svetlobnega toka navzgor, če je priključna moč te svetilke manjša od 20 W, ter je osvetljenost javne površine manjša ali enaka 2 lx in je površina namenjena počasnemu prometu.  Če je svetilka del kulturnega spomenika, ni omejitve glede ULOR.  Pri osvetljevanju športnih igrišč je dovoljen ULOR do petih odstotkov, vendar samo do 22. ure ali pa do ene ure po končani prireditvi. Uredba vsebuje še druga določila, kot na primer omejitve osvetljevanja stanovanjskih objektov in podobno, vendar je ta tematika preobsežna za ta članek. 3 PORABA ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO V SLOVENSKIH OBČINAH V letu 2011 smo na Fakulteti za elektrotehniko začeli zbirati načrte javne razsvetljave v slovenskih občinah, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Po Uredbi mora načrt razsvetljave poleg podatkov o upravljavcu vsebovati naslednje podatke:  kraj razsvetljave in podrobnejša lokacija vira svetlobe;  letno porabo električne energije, skupno električno moč in število nameščenih svetilk ter delež svetlobnega toka, ki ga sevajo navzgor;  celotno dolžino in površino osvetljenih cest in drugih javnih površin, če gre za razsvetljavo cest ali javnih površin; zazidane površine stavb in nepokrite površine gradbenih inženirskih objektov, če gre za razsvetljavo letališč, pristanišč, železnice, proizvodnega objekta, poslovne stavbe, ustanove ali športnega igrišča;  površino fasade ali kulturnega spomenika, če gre za razsvetljavo fasade oziroma kulturnega spomenika, ali  oglasno površino in električno moč vseh notranjih svetilk, če gre za razsvetljavo oglasnega objekta. Načrtov razsvetljave nam ni uspelo pridobiti od vseh občin, ker jih veliko občin še vedno ni izdelalo. Nekatere imajo izdelane podobne dokumente, ki pa večinoma ne vsebujejo vseh podatkov, ki jih zahteva Uredba. Manjkajo večinoma podatki o dolžini osvetljenih cest, površini osvetljenih kulturnih spomenikov, površini osvetljenih javnih površin in zazidanih površin javnih ustanov. Podatke o skupni inštalirani moči, številu svetilk in letni porabi pa smo zbirali tudi s pomočjo lokalnih energetskih konceptov ter strategij razvoja javne razsvetljave. Tako je bilo mogoče zbrati podatke o javni razsvetljavi v 83 občinah (od tega šestih mestnih), kar pomeni 40 odstotkov vseh slovenskih občin. V zajetih občinah prebiva 52 odstotkov vseh prebivalcev v Sloveniji, vključujejo pa 45 odstotkov površine celotne države. Od teh 83 je imelo 50 občin poleg podatkov o številu svetilk, inštalirani moči in letni porabi električne energije tudi podatke o dolžini osvetljenih cest, ki so predstavljeni v tabeli 3.1. Večina občin je načrt razsvetljave izdelala v letih 2009 in 2011, kot prikazuje slika 3.1. Slika 3.1: Leto izdelave načrta razsvetljave S pomočjo pridobljenih podatkov smo izračunali povprečno porabo na prebivalca (63,57 kWh/preb), povprečno električno moč svetilke (153,86 W) in povprečno porabo na osvetljeni kilometer ceste (27.834,9 kWh/km). Preden smo pridobili vse podatke občin, smo predvidevali, da bo večina občin z izdelanim načrtom razsvetljave imela pred kratkim prenovljeno javno razsvetljavo, kar bi lahko v določeni meri izkrivilo pridobljene podatke. Vendar se je izkazalo, da je veliko občin izdelalo načrt razsvetljave kljub temu, da razsvetljave niso prenovili že več let. Pridobljeni podatki so tako po našem mnenju merodajni za celotno območje Slovenije. PORABA ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO V SLOVENSKIH OBČINAH V LETIH 2007 DO 2011 89 Tabela 3.1: Prikaz porabe električne energije za javno razsvetljavo v slovenskih občinah. Povprečna moč svetilke Poraba na preb. [kWh/preb.] Poraba na osvetljen km ceste [kWh/km] Mestne 129,49 63,13 20.812,4 Druge 155,81 63,90 37.086,4 Skupaj 153,86 63,57 27.834,9 4 PRIMERJAVA S PODATKI IZ LETA 2007 V letu 2007 smo na fakulteti izvedli podobno študijo porabe električne energije za razsvetljavo v slovenskih občinah, vendar smo takrat podatke pridobivali prek plačanih računov za električno energijo od občin, saj v letu 2007 občine še niso imele izdelanih načrtov razsvetljave. Analizirali smo podatke 59 občin (od tega so štiri mestne), pri čemer smo od vsake občine pridobili podatke o številu prebivalcev, porabljeni energiji za javno razsvetljavo in plačani tokovini. Iz tega smo nato izračunali porabljeno energijo na prebivalca [kWh/preb]. Povprečje porabljene energije na prebivalca za celotno Slovenijo smo izračunali s pomočjo seštevkov števila prebivalcev in porabljene energije na prebivalca vseh analiziranih občin. To je znašalo 75,75 kWh na prebivalca na leto. Povprečje zgolj mestnih občin je bilo nekoliko višje, in sicer 78,2 kWh/prebivalca, povprečje preostalih občin pa 73,8 kWh/prebivalca. Razvidno je torej, da se je poraba za javno razsvetljavo v občinah po letu 2007 znatno zmanjšala, in sicer s 75,75 kWh/preb na 63,6 kWh/preb, kar pomeni za okoli 16 odstotkov. Slika 4.1: Razlika v porabi električne energije v slovenskih občinah Iz zgornje slike so razvidni razmeroma veliki prihranki energije, ki jih lahko občine pričakujejo po prenovi javne razsvetljave, pri čemer pa je treba poudariti, da je bila javna razsvetljava v večini občin v razmeroma slabem stanju. S tem mislimo predvsem na stare svetilke s slabimi optičnimi sistemi (reflektorji in stekla) ter uporabo živosrebrovih sijalk, ki se pri prenovi zamenjujejo z visokotlačnimi natrijevimi sijalkami z bistveno manjšo močjo. V okviru te študije smo porabi 75,75 kWh na prebivalca prišteli še porabo za razsvetljavo državnih cest in predorov, ki so jih upravljata družba DARS in Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki znaša 6,88 kWh na leto na prebivalca [1], kar pomeni, da znaša skupna poraba na prebivalca 82,59 kWh na leto na prebivalca. 5 MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO Zmanjšanje porabe energije pri prenovi javne razsvetljave je močno odvisno od stanja javne razsvetljave pred prenovo. V pričujočem poglavju bomo predstavili primere prenove javne razsvetljave v treh občinah ter s tem poskušali osvetliti možnosti za prihranek, ki se ponuja pri prenovi. 5.1 Prenova v občini Celje Mestna občina z okoli 48.000 prebivalci spada med večje občine v Sloveniji. Do leta 2008 je prenovila večino svoje javne razsvetljave. Po podatkih podjetja Elektrosignal, d.o.o., ki upravlja večino javne razsvetljave v občini Celje, je bilo leta 2008 v občini nameščenih 4080 svetilk, kar pomeni približno eno svetilko na 12 prebivalcev. Pred prenovo so se uporabljali svetlobni viri z močjo 400 W, 250 W in 125 W, katerih število prikazuje tabela 5.1. Tabela 5.1: Svetlobni viri v občini Celje pred prenovo. Sijalka Moč sijalke [W] Število svetlobnih virov VT Na ali VT Hg 400 850 VT Na ali VT Hg 250 620 VT Hg 125 2610 SKUPAJ 4080 Skupna električna moč vseh svetlobnih virov je tako znašala 821,25 kW. Če temu dodamo še izgubo v predstikalnih napravah, znaša celotna priključna moč javne razsvetljave 862 kW. Pri upoštevanju 4300 delovnih ur javne razsvetljave znaša celoletna poraba 3.706.660 kWh, kar pomeni 77 kWh/prebivalca. Med prenovo so bile zamenjane vse svetilke. Zaradi veliko boljših izkoristkov visokotlačnih natrijevih sijalk (VT Na) v primerjavi z živosrebrovimi (VT Hg) so bile 400 W VT Hg sijalke zamenjane z 250W VT Na sijalkami, 250 W VT Hg z 150 W VT Na sijalkami, 125 W VT Hg sijalke pa s 36 W fluorescentnimi sijalkami. Število posameznih svetlobnih virov prikazuje tabela 5.2. 90 PRELOVŠEK, BIZJAK, KOBAV Tabela 5.2: Svetlobni viri v občini Celje po prenovi Sijalka Moč sijalke [W] Število VT Na 250 850 VT Na 150 620 Fluo 36 1840 MH 32 770 SKUPAJ 4080 Iz zgornjih podatkov sledi, da nova priključna moč znaša 389,45 kW ali dobrih 419 kW, če upoštevamo tudi izgube v predstikalnih napravah. Na podlagi 4300 delovnih ur javne razsvetljave lahko izračunamo, da celoletna poraba električne energije po prenovi znaša 1.801.700 kWh ali 37 kWh na leto na prebivalca, kar pomeni, da se je poraba po prenovi zmanjšala na 48 odstotkov. 5.2 Ocena morebitnih prihrankov v občini Duplek Občina Duplek leži v vzhodnem delu Slovenije in ima 6580 prebivalcev (podatki iz leta 2009), kar pomeni, da spada med manjše slovenske občine (povprečno število prebivalcev v slovenski občini je okoli 9300). V letu 2009 je občina pridobila dokument Strategija razvoja javne razsvetljave [3], kjer je podrobno analizirano stanje javne razsvetljave ter so navedeni tudi ovrednoteni prihranki električne energije za dve prenovi različnih obsegov. Večina svetlobnih virov v občini so živosrebrne VT sijalke z močjo 125 W, čeprav ima zelo raznoliko sestavo svetilk. Tabela 5.3: Svetlobni viri v občini Duplek Sijalka Moč [W] Število sijalk Varčna sijalka 20 29 MH 25 16 Fluorescentna 36 23 MH 70 237 VT Hg 125 547 VT Na 150 120 VT Na in VT Hg 250 31 Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da je skupna moč sijalk enaka 112,523 kW, če pa upoštevamo še izgube v predstikalnih napravah, je skupna priključna moč javne razsvetljave 121,534 kW. Pri upoštevanju 4300 delovnih ur dobimo letno porabo 522.594 kWh za javno razsvetljavo, kar pomeni 79,42 kWh/preb. V občini so ocenili prihranke pri zamenjavi vseh VT Hg sijalk z VT Na sijalkami z ustrezno manjšo močjo, kot prikazuje spodnja tabela. Skupna moč sijalk po predvideni zamenjavi je 81,67 kW, z upoštevanjem izgub v predstikalnih napravah pa je skupna priključna moč 88,21 kW. Celoletna poraba tako znaša 379.294 kWh, kar pomeni 57,64 kWh/prebivalca. To pomeni, da je prihranek okoli 28 odstotkov električne energije na leto. Tabela 5.4: Svetlobni viri v občini Duplek po predvideni zamenjavi. Vrsta sijalke Moč Število Fluo 18 23 VT Na 50 1 VT Na 70 828 VT Na 150 145 VT Na 250 6 Nekoliko manjši prihranek v primerjavi z občino Celje je posledica dejstva, da je v občini Duplek relativno večji delež VT Na sijalk, kot je bil delež v občini Celje pred prenovo. 5.3 Ocena morebitnih prihrankov v občini Mozirje Mozirje je primer manjše občine z okoli 4000 prebivalci. Do leta 2007 so v občini prenovili javno razsvetljavo, v letu 2007 pa izvedli tudi energetski pregled, ki je ovrednotil nadaljnje možnosti prihranka pri porabi električne energije za javno razsvetljavo. V občini so imeli ob energetskem pregledu nameščenih 208 svetilk, kar je skoraj dvakrat manj, kot je slovensko povprečje (ena svetilka na okoli 10 prebivalcev). V občini se uporabljajo predvsem fluorescentne sijalke ter nekaj visokotlačnih natrijevih sijalk na bolj prometnih cestah. Glede na to, da je večina cest v občini manj prometnih, je tudi VT Na sijalk razmeroma malo, in sicer zgolj 35. Natančnejši razrez svetlobnih virov je prikazan v naslednji tabeli. Tabela 5.5: Svetlobni viri, uporabljeni v občini Mozirje v letu 2007. Kratica CF pomeni kompaktna fluorescentna sijalka. Sijalka Moč sijalke [W] Število CF 23 23 88 CF 36 36 80 VT Na 250 25 VT Na 400 10 VT Hg 250 2 VT Hg 400 3 SKUPAJ 208 Skupna moč svetlobnih virov je 16,8 kW, če pa temu prištejemo še izgube v predstikalnih napravah, dobimo skupno moč svetilk, ki znaša 18,2 kW. Z upoštevanjem 4300 delovnih ur na leto dobimo porabo električne energije 78.260 kWh, kar pomeni 19,74 kWh na prebivalca. Tako je povprečna poraba električne energije na prebivalca veliko manjša od povprečja v PORABA ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO V SLOVENSKIH OBČINAH V LETIH 2007 DO 2011 91 občinah, kar si lahko razlagamo z relativno majhnim številom svetilk in prenovljeno razsvetljavo. Če bi občina želela dodatno zmanjšati porabo električne energije za javno razsvetljavo, bi lahko zamenjala preostale VT Hg sijalke (5 svetilk), zamenjala nekatere svetilke z novejšimi z boljšim svetlobnim izkoristkom, kar bi omogočilo uporabo 150 W sijalk namesto 250 W ter 250 W namesto 400 W sijalk. Poleg tega bi lahko tudi namestili sistem za regulacijo svetlobnega toka v času, ko je promet redkejši. Izvajalec energetskega pregleda je ocenil, da bi z implementacijo vseh treh ukrepov prihranili okoli 10 odstotkov električne energije. Priključna moč bi se tako iz 18,2 kW zmanjšala na 17,6 kW. 6 PRIMERJAVA Z EVROPSKIMI PODATKI V okviru te študije smo izvedli tudi primerjavo porabe električne energije za javno razsvetljavo v Sloveniji s podatki izbranih evropskih držav. Podatke je leta 2007 zbrala organizacija Vito v Belgiji [2]. Študija Vito je analizirala tudi podatke iz Slovenije, vendar uporabljena metodologija zbiranja podatkov zagotavlja znatno manjšo zanesljivost kot podatki, ki smo jih sami zbrali v letu 2007. Zato smo pri slovenskih podatkih uporabili tiste, ki smo jih sami zbrali v letu 2007. Tabela 6.1: Kazalniki varčnosti javne razsvetljave za izbrane evropske države. Država Poraba na preb. [kWh/preb] Poraba na pov. [kWh/km 2 ] Poraba na km ceste [kWh/km] Švedska 106,38 2.222,40 7.094 Irska 27,74 2.037,41 448 Slovenija 82,59 8.147,42 4.229 Francija 79,24 9.062,98 4.831 Poljska 62,83 7.675,46 6.246 Nemčija 42,00 9.681,78 1.509 Velika Britanija 39,81 10.163,79 5.926 Belgija 90,55 32.625,79 6.584 Nizozemska 46,00 18.166,93 5.947 EU 25 51 5.987,30 3.565 Iz teh podatkov smo nato izračunali še dva kazalnika trajnosti javne razsvetljave, in sicer porabo na km 2 površine in porabo na km ceste, pri čemer je treba poudariti, da km ceste pomeni celotno dolžino ceste in ne samo njenega osvetljenega dela, kot to velja pri načrtih razsvetljave. V razpravah o svetlobnem onesnaževanju se največkrat omenja kazalnik porabe na prebivalca, vendar ta vsebuje inherentno napako, saj ne upošteva gostote poselitve. Javna razsvetljava se projektira glede na površino cest, na kar se nanašajo tudi vsi standardi, ki regulirajo to področje, kot na primer o minimalni svetlosti ali osvetljenosti, uniformnosti osvetlitve in podobno. To je razlog, da bodo imele države z enakomerno in manjšo gostoto prebivalstva relativno večjo porabo na prebivalca kot gosto naseljene države, kot na primer Nemčija, Velika Britanija in Nizozemska [4]. Na sliki 6.1 opazimo trend upadanja porabe na prebivalca s povečevanjem gostote prebivalstva. Izjemi sta pri tem Belgija in Irska. Slika 6.1: Poraba energije za JR na letno na prebivalca. Države so razvrščene glede na gostoto prebivalstva. Dobro je viden trend upadanja porabe na prebivalca z večanjem gostote prebivalstva. Slika 6.2: Poraba energije za JR na leto na km 2 površine. 92 PRELOVŠEK, BIZJAK, KOBAV Poraba na površino ima drugo napako, in sicer, da daje prednost državam, ki imajo velika nenaseljena območja, kjer seveda ni cest ali drugih površin, ki bi jih bilo treba osvetljevati. Države, kjer je poseljenost relativno gosta in enakomerna, kot so na primer Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija in Poljska, se po tem kriteriju znajdejo na vrhu lestvice. Zaradi teh razlogov smo prepričani, da je najboljše merilo trajnosti ali ekonomičnost javne razsvetljave poraba električne energije na kilometer ceste. Ta kazalnik vsebuje bistvo javne razsvetljave, to je osvetljevanje cestnih površin. Seveda v njem niso všteti drugi tipi javnih razsvetljav, kot na primer osvetlitev fasad ali spomenikov, vendar je to zanemarljiva napaka. Kot vidimo, se po tem kazalniku najslabše odrežeta Švedska in Belgija, kar je razumljivo, saj ti državi osvetljujeta večji delež avtocest in hitrih cest kot druge države. Slovenija se nahaja nekoliko nad povprečjem Evropske unije. Podatek o porabi energije na osvetljeni kilometer ceste je prav tako uporaben za analizo, vendar ga je skoraj nemogoče pridobiti. Slika 6.3: Poraba energije za JR na km ceste 7 SKLEP Javna razsvetljava v Sloveniji je v zadnjih letih doživela veliko prenov in novih inštalacij, kar lahko v nemajhni meri pripišemo sprejetju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, zaradi katere se je število prenov javne razsvetljave v občinah znatno povečalo. Kot smo prikazali v poglavju 'Možnosti za zmanjšanje porabe energije za javno razsvetljavo', so morebitni prihranki pri prenovi javne razsvetljave zelo odvisni od stanja javne razsvetljave pred prenovo. Prihranki se tako gibljejo od okoli 10 odstotkov pri prenovi razmeroma sodobne razsvetljave do okoli 50 odstotkov pri prenovi zelo zastarelih inštalacij. Čas, v katerem se naložba povrne, pa se enako giblje od okoli treh let pri prenovi zelo zastarelih do okoli 15 let pri prenovi sodobnejših inštalacij. Na podlagi analiziranih podatkov lahko torej ocenimo, da se ekonomičnost in trajnost javne razsvetljave v Sloveniji v zadnjih letih občutno izboljšujeta.