1 UVOD
Merjeni fizikalni veličini nikoli ni mogoče enolično
pripisati prave vrednosti. Zato uporabljamo koncept me-
rilne negotovosti. Merilna negotovost je tisti podatek,
ki nam poleg številske vrednosti merilnega rezultata
pove, kako kakovostno smo ta rezultat izmerili. Merilna
negotovost opisuje raztros izmerjenih vrednosti, ki jih
lahko z določeno verjetnostjo pripišemo merjeni veličini.
Kadar želimo izračunati merilno negotovost, moramo
najprej poiskati vire negotovosti in nato oceniti vrednost
posameznih vplivnih veličin, ki prispevajo k skupni ne-
gotovosti. Vrednotenje merilne negotovosti pri meritvah
zahteva dobro poznavanje merilne opreme in postopka
Prejet 7. julij, 2013
Odobren 30. avgust, 2013
merjenja. Posamezni prispevki k merilni negotovosti
morajo biti izraženi v enaki obliki, imeti morajo enake
enote in enako stopnjo zaupanja [1].
Pri fizioloških meritvah ima vlogo merjenca človek,
merjene spremenljivke pa so npr. krvni tlak, srčni utrip,
spremenljivost frekvence srčnega utripa, temperatura
in električna prevodnost kože, frekvenca dihanja ipd.
Za merjenje navedenih fizioloških spremenljivk upora-
bljamo biomedicinsko merilno instrumentacijo. V tem
primeru na izmerjene vrednosti fizioloških spremenljivk
lahko vpliva več dejavnikov, zaradi katerih meritve niso
točne, njihov vpliv na izmerjeni rezultat pa je lahko
različno velik ali pa ga ni. V praksi meritve niso
izvedene v idealnih pogojih, zato nastopijo pogreški in
negotovost (slika 1).
2 NAMEN DOLOČANJA MERILNE
NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH
MERITVAH
Pravilno ovrednotenje izvedene meritve je mogoče le
z natančno analizo vseh negotovosti, ki nastanejo pri
merilnem procesu, in analizo uporabljene opreme [1].
Namen določanja merilne negotovosti izmerjene vredno-
sti je omogočiti veljavnejše nadaljnje odločanje uporab-
nika meritev. V odvisnosti od izmerjene vrednosti se
uporabnik meritve (kadar govorimo o psihofizioloških
meritvah je to po navadi zdravnik) odloči za nadaljnje
korake diagnosticiranja bolezni in zdravljenja.
OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH MERITVAH 99
Slika 1: Osnovni parametri v procesu merjenja. Merilna nego-
tovost meritve je sestavljena iz številnih prispevkov, ne samo
iz ponovljivosti merjenja, ampak tudi iz naključnih pogreškov,
korekcij in podobnega [2].
Izmerjene vrednosti psihofizioloških spremenljivk se
kljub enakim merilnim pogojem razlikujejo med po-
sameznimi udeleženci. S pravilnim ovrednotenjem in
upoštevanjem merilnih negotovosti pri psihofizioloških
meritvah lahko pridemo do koncepta personalizirane
medicinske instrumentacije. V primerjavi s klasičnim
merjenjem je taka instrumentacija merilni sistem, ki
pri merjenju upošteva predhodno in trenutno fiziološko
in psihološko stanje merjene osebe in zato omogoča
zanesljivejše, natančnejše in veljavnejše rezultate psiho-
fizioloških meritev.
3 PRISPEVKI K MERILNI NEGOTOVOSTI
MERILNEGA REZULTATA
Merilna negotovost izmerjene vrednosti fizioloških in
psiholoških spremenljivk je sestavljena iz več prispev-
kov: (i) določen del merilne napake je lahko posle-
dica netočnosti in nenatančnosti merilnega instrumenta,
staranja, obrabe, v nekaterih primerih problematičnega
odčitavanja, ali je instrument vzdrževan (ali pri nein-
vazivnem merilniku krvnega tlaka pnevmatični sistemi
puščajo, ali so elektrode merilnika prevodnosti kože
čiste), kalibriran (ali je skala merilnika točna), pravilno
uporabljen (ali meritev temperature kože izvajamo na
ustreznem mestu, ali je bila za meritev krvnega tlaka
uporabljena manšeta primerne velikosti) ipd.; (ii) ne-
gotovost zaradi metode merjenja, vplivov okolice in
pravilne uporabe instrumenta - ali je bila manšeta
nameščena na primernem mestu, ali je položaj opa-
zovane osebe primeren (manšeta v hidrostatični višini
srca), ali sta bili temperatura in relativna vlaga okolice
primerni, ali so prisotne mehanske vibracije zanemar-
ljive ipd.; (iii) odkloni od pravega rezultata lahko nasta-
nejo tudi zaradi fizikalnih vzrokov (npr. pri merjenju
krvnega tlaka lahko merilnik z zažemanjem manšete
vpliva na krvožilje osebe v smislu sprememb v dina-
miki fluidov (krvi) in posledično povzroči spremembo
arterijskega krvnega tlaka); (iv) odkloni lahko pome-
nijo naravno variabilnost fizioloških spremenljivk (npr.
temperatura telesa se v času spreminja); (v) rezultat
meritve je odvisen od trenutnega psihofizičnega stanja
udeleženca (ali je bil pred meritvijo fizično aktiven) in
njegovih psiholoških značilnosti (kakšna je njegova an-
ksioznost kot osebnostna poteza); (vi) nenazadnje pa je
lahko odklon od pravega rezultata pogojen tudi z merilno
anksioznostjo udeleženca, ki se zaveda, da je merjen
(npr., ali je udeleženec zaradi vnaprejšnjih pričakovanj,
morebitnih poznejših posledic rezultata/izmerjene vre-
dnosti ali nagnjenosti k želenim vrednostim psihično
napet, anksiozen) [3].
Slika 2: Vplivi in viri merilne negotovosti pri psihofiziološki
meritvi.
Vplivi in viri merilne negotovosti pri psihofiziološki
meritvi so prikazani na sliki 2. Puščice s prekinjeno
črto prikazujejo dejavnike, ki vplivajo na psihofiziološko
meritev, kot so:
(a) vpliv nameščanja merilne instrumentacije, vrstni red
meritev,
(b) vpliv premikanja med meritvijo,
(c) vpliv trenutnega psihološkega stanja merjene osebe
(npr. osebnostne lastnosti udeleženca, doživljanje
meritve in okolice, doživljanje psiholoških
vprašalnikov in instrumentov),
(d) vpliv okolice.
Puščice s polno črto nakazujejo vire merilne negoto-
vosti, ki so posledica zgoraj navedenih vplivov:
1) negotovost merilnih instrumentov; fiziološke in psi-
hološke merilne instrumentacije,
2) negotovost merilne metode,
3) negotovost zaradi vpliva okolice,
4) negotovost zaradi merilne anksioznosti,
5) negotovost zaradi psihofiziološkega stanja merjene
osebe,
6) negotovost zaradi naravne variabilnosti psihofizi-
oloških spremenljivk.
100 GRŽINIČ, GERŠAK
Za oceno negotovosti pri uporabi psiholoških merilnih
instrumentov uporabljamo merske lastnosti psihome-
tričnih metod, ki določajo kakovost merilne metode [4];
• objektivnost; ko je dobljeni rezultat odvisen samo
od reakcije udeleženca (napaka zaradi izvajalca
meritev),
• občutljivost; razlikovanje sistematične spremembe
merjene lastnosti in zaznava razlike v odgovorih na
različne dražljaje (občutljivost meritve je definirana
z občutljivostnim (korelacijskim) koeficientom med
izmerjeno veličino in vplivno veličino),
• zanesljivost; podobnost dobljenih rezultatov pri za-
porednih meritvah iste lastnosti, ki v času ni spre-
menljiva (natančnost meritve - dobimo jo s pono-
vljivostjo meritve in standardni odklon izmerjenih
vrednosti),
• veljavnost; dejansko merjenje želenega konstrukta,
rezultati, na podlagi katerih lahko primerno skle-
pamo o merjeni veličini (točnost meritve).
4 OVREDNOTENJE MERILNE
NEGOTOVOSTI NA KONKRETNIH
PRIMERIH
Ovrednotenje merilne negotovosti pri psihofizioloških
meritvah zahteva dobro poznavanje uporabljene bio-
medicinske instrumentacije, protokolov meritev v fizi-
ološkem in psihološkem delu ter procesa merjenja.
4.1 Negotovost uporabljenih merilnih instrumentov
(uinst)
Podatke o negotovosti merilnih instrumentov za mer-
jenje fizioloških spremenljivk navadno dobimo s kalibra-
cijo in ovrednotenjem fiziološke merilne instrumentacije,
v nekaterih primerih pa so lahko navedeni v specifikaciji
instrumenta. Negotovost psihološke merilne instrumen-
tacije določa zanesljivost merilnega instrumenta.
Kot primer lahko vzamemo merjenje prevodnosti
kože z merilnim sistemom Biopac MP150. Prevo-
dnost kože na blazinicah prstov se lahko zaradi psi-
hološkega vpliva spremeni tudi za 2 µS (slika 3). Me-
rilna negotovost merilnika, ki jo dobimo s kalibracijo
z referenčnim multimetrom in posledično navezavo sle-
dljivosti na etalone višjega reda, znaša 0,006 µS in je
posledično ustrezna za opazovanje sprememb velikosti
2 µS [5].
Pri psihofizioloških merilnih procesih so pogosto upo-
rabljeni tudi psihološki merilni instrumenti v obliki
vprašalnikov, anket, intervjujev ipd. V teh primerih je
treba upoštevati tudi podatke o njihovi veljavnosti. Če
so uporabljeni strokovno validirani psihološki instru-
menti, imajo ti večjo veljavnost oziroma manjšo merilno
negotovost kot vprašalniki, ki jih priredimo sami za
konkretno raziskavo in niso strokovno validirani.
Slika 3: Merjenje prevodnosti kože ob proženju nenadne
psihološke obremenitve.
4.2 Negotovost merilne metode (umet)
Ocene negotovosti, ki izhajajo iz merilne metode, po
navadi pridobimo na podlagi podatkov iz objavljenih
virov ali izkustveno. Viri merilne negotovosti so pred-
vsem nepravilna sočasna uporaba več senzorjev biome-
dicinske instrumentacije, nepravilno nameščeni senzorji
(npr. referenčna višina manšete, pozicija elektrod itd.),
nepravilen položaj merjene osebe (prekrižane noge, ne-
vzravnano sedenje itd.). Na primer, če med merjenjem
krvnega tlaka merjena oseba ni v ustreznem položaju,
se lahko vrednost krvnega tlaka spremeni za 5 do 10
mmHg [6], kar doprinese k merilni negotovosti zaradi
merilne metode.
Spremembe vrednosti izmerjenih fizioloških spremen-
ljivk so lahko tudi posledica mehanskega ali elektroma-
gnetnega vpliva merilnika na drug merilnik, ki je med
meritvijo vključen v merilni proces. Za določanje me-
hanskih vplivov je treba prej narediti kontrolno meritev.
K negotovosti merilne metode pripomore tudi izbira
mesta merjenja. Kot primer je na sliki 4 predstavljena
meritev prevodnosti kože na prstih roke in na nadlakti.
Spremembe vrednosti prevodnosti kože se sicer kažejo
v istih trenutkih, napake pa nastanejo v amplitudi in tudi
v absolutni izmerjeni vrednosti, ki je tedaj, ko merimo
prevodnost kože na nadlakti, za 0,5 µS nižja kot če
prevodnost kože merimo na prstih ene roke.
Slika 4: Merjenje prevodnosti kože na dveh različnih mestih -
prstih leve roke (zgoraj) in na nadlakti leve roke (spodaj).
OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH MERITVAH 101
Kadar v merilnem procesu uporabljamo še psihološke
merilne metode, je pomemben tudi vrstni red meritev
oziroma oblika protokola zaporedja različnih faz me-
ritev. Negotovost v tem primeru opisuje objektivnost
psihofizikalne metode.
4.2.1 Kontrolne meritve: Pred ovrednotenjem nego-
tovosti merilne metode je treba preveriti, ali je ocena
negotovosti dejansko posledica predvidenega vpliva.
Primer 1: Vzrok za naglo povišanje vrednosti fi-
ziološke spremenljivke, npr. prevodnosti kože ob na-
pihovanju manšete merilnika krvnega tlaka, je lahko
tudi medsebojni mehanski vpliv merilnikov zaradi spre-
membe v dinamiki krvnega obtoka. V takih primerih, ko
ne poznamo dejanskega vzroka, je treba ta vpliv potrditi
oziroma ovreči.
Tako meritev opravimo na psihološko čim manj obre-
menjeni osebi. Meritev izvedemo tako, da najprej ne-
kaj časa spremljamo vrednost prevodnosti kože, vmes
s fizičnim naporom preverimo odzivnost prevodnosti
kože, nato pa v izbranem daljšem obdobju upadanja te
vrednosti napovedano sprožimo meritev krvnega tlaka
(torej napihovanje manšete, ki pomeni motnjo oziroma
psihološko obremenitev in lahko povzroča psihološki
odziv opazovane osebe) (slika 5).
Slika 5: Kontrola mehanskega vpliva na vrednost prevodnosti
kože ob napihovanju manšete za merjenje krvnega tlaka.
Pri meritvi na sliki 5 je bila merjena oseba prej
seznanjena z začetkom meritve krvnega tlaka. Tudi
anksioznost zaradi meritve je lahko s tem izločena,
saj je bila za to meritev izbrana oseba, ki je merjenja
krvnega tlaka vajena. Kot je razvidno iz slike 5, v
času napihovanja manšete vrednost prevodnosti kože še
vedno upada oz. ne naraste, kot bi bilo pričakovano
v primeru mehanskega vpliva. Zato lahko sklepamo,
da dvig vrednosti prevodnosti kože v eksperimentu ni
posledica mehanskega vpliva, saj bi se tako morala
vrednost dvigniti tudi v tem primeru.
Primer 2: Preverimo lahko na primer tudi, ali bi
v primerih dviga vrednosti prevodnosti kože šlo za
posledico premika roke med merjenjem krvnega tlaka.
To lahko preverimno z merjenjem prevodnosti kože ob
izvajanju premikov roke različnih amplitud. Pri simu-
laciji premikov, podobnih premikom, ko merjena oseba
zazna meritev krvnega tlaka, so spremembe vrednosti v
intervalu± 0,04 µS, medtem ko so spremembe vrednosti
prevodnosti kože v času napihovanja manšete v 10-krat
večjem velikostnem razredu, okoli 0,3 µS. Iz tega lahko
sklepamo, da so spremembe vrednosti zaradi premikov
zanemarljive.
Slika 6: Kontrolna meritev premika roke, na kateri so
nameščene elektrode za merjenje prevodnosti kože: 1) pre-
mik roke, 2) striženje s prsti, na katerih so bile nameščene
elektrode, 3) trzljaj z dvigom roke, 4) majhen trzljaj roke.
4.3 Negotovost zaradi vpliva okolice (uokol)
K merilni negotovosti pripomorejo tudi dejavniki iz
okolice, ki vplivajo na merilno instrumentacijo (me-
rilni pogrešek zaradi spremembe okoljskih pogojev, npr.
temperature v prostoru, kjer se izvajajo meritve, ravno
tako ob spremembi vlage ali zračnega tlaka v okolju)
in merjeno osebo (na merjeno osebo lahko vplivajo
hrup, vonj, tresljaji in podobni dejavniki, ki vplivajo na
čutila, prisotnost drugih oseb v prostoru in podobno).
Temperatura okolja vpliva na fiziologijo merjene osebe;
zaradi nižje temperature v prostoru se na primer vrednost
krvnega tlaka merjene osebe lahko zviša za 1,3 mmHg
za sistolično in 0,6 mmHg za diastolično vrednost [7],
[8].
Merilno negotovost zaradi vpliva okolice ocenjujemo
z meritvijo, to je s parametrizacijo pogojev (npr. z izva-
janjem enakih eksperimentov pri različnih temperaturah
okolice), z znanjem iz izkušenj s podobnimi predho-
dnimi meritvam in s pomočjo psihometričnih metod
(uporabimo vprašalnike in ustrezne postavke, ki merijo
psihološki vpliv dejavnikov okolice) [9], [10].
4.4 Negotovost zaradi fizikalnih vzrokov (ufiz)
Kadar je v meritev vključen človek, se vpliv merilnega
procesa lahko prenese tudi na fiziološke procese pri
posamezniku, ki ima za posledico spremembo vrednosti
fizioloških spremenljivk.
Kot primer lahko vzamemo stisk manšete merilnika
krvnega tlaka. Ta lahko vpliva na vrednost krvnega tlaka
samega ali pa tudi na vrednosti drugih v istem merilnem
procesu merjenih fizioloških spremenljivk. Na sliki 7
je prikazan primer vpliva merjenja krvnega tlaka na
vrednost temperature kože.
102 GRŽINIČ, GERŠAK
Slika 7: Temperatura kože na prstih roke med neinvazivnim
merjenjem krvnega tlaka. V času zažemanja manšete na enem
od prstov (na grafu je vrednost te temperature označena z
odebeljeno črto) ima za posledico znižanje temperature [11].
4.5 Negotovost zaradi naravne variabilnosti psiho-
fizioloških spremenljivk (unvb)
Rezultat meritve psihofiziološke spremenljivke je za-
radi naravne variabilnosti merjene osebe v različnih
trenutkih merjenja pri enakih pogojih različen (slika 8).
Slika 8: Naravna variabilnost prevodnosti kože. Negotovost
zaradi naravne variabilnosti v takem primeru doseže vrednosti
do 1 µS.
Negotovost merilnega rezultata v tem primeru
izračunamo s standardnim odklonom po enačbi
urepeatability(Gx) =
s(Gx)√
N
, (1)
pri čemer je Gx merjena veličina, s(Gx) standardni
odklon in N število meritev ob predpostavki normalne
porazdelitve.
5 NEGOTOVOST ZARADI BAZIČNEGA
PSIHOFIZOLOŠKEGA STANJA MERJENE
OSEBE (upsih)
Vrednosti psihofizioloških spremenljivk merjene osebe
ob njenem odzivu na merilno situacijo so odvisne tudi od
bazične ravni psihofizioloških spremenljivk (tj. od stanja
pred začetkom meritve; angl. base line vrednosti) pri tej
osebi. Zato so pomembni podatki za ustrezno ovredno-
tenje rezultata take meritve tudi podatki o osebnostnih
lastnostih (npr. anksioznosti kot osebnostni potezi) in
podatki o vseh predhodnih dejavnostih merjene osebe
(npr., ali je dovolj naspana in spočita, ali je bila pred
meritvami fizično neaktivna ipd.).
Nekaj raziskav poroča o psihološkem vplivu na spre-
membe različnih fizioloških spremenljivk, npr. srčni
utrip, prevodnost in temperatura kože, krvni tlak itd., pri
čemer so te raziskave usmerjene predvsem v spremljanje
sprememb ob različnih miselnih nalogah, matematičnih
testih ipd. [12], [13], [14]. Na merilni rezultat vplivajo
tudi prisotnost drugih oseb v merilnem okolju, še naj-
pogosteje se to odraža, kadar je meritev izvedena ob
prisotnosti zdravnika. Številne raziskave so ugotovile, da
se raven vzburjenosti pri posameznikih zaradi prisotnosti
zdravnika zviša, kar se odraža v zvišanem krvnem tlaku
[15], [16], [17], [18].
Pri merjenju krvnega tlaka je bilo npr. ugotovljeno, da
lahko učinek bele halje vpliva na zvišanje krvnega tlaka
tudi do 15 mmHg [19]. To pomeni, da pri poskusu, kjer
nastopa tudi zdravnik, upoštevamo dodaten prispevek
negotovosti zaradi strahu, v višini 15 mmHg/
√
3 če
predpostavimo, da gre za negotovost tipa B oziroma
predpostavimo pravokotno porazdelitev verjetnosti.
5.1 Negotovost zaradi merilne anksioznosti merjene
osebe (uanx)
Anksioznost je odziv, ki organizem pripravi na spopri-
jemanje s prihodnjimi negativnimi dogodki. Anksioznost
udeleženca meritve zaradi merjenja pa je stanje psihične
napetosti zaradi izvajanja meritev oziroma sodelovanja
v merilnem procesu, zaradi česar se lahko spremeni
merilni rezultat [20].
Ocenjevanje psihološkega vpliva merilne naprave ozi-
roma zavedanja postopka merjenja (slika 4) (ali merjeno
osebo zvok zračne črpalke moti, ali jo moti dolžina
merjenja, ali je udobno nameščena med meritvijo, ali
je sproščena itd.) poteka z uporabo različnih psiholoških
testov, ki merijo sproščenost, anksioznost, doživljanje in
pričakovanja opazovane osebe. Psihološki testi sprožajo
pri udeležencih različne odzive in lahko različno močno
vplivajo na raven anksioznosti merjene osebe.
Slika 9: Vpliv motnje (meritev oziroma vpliv sodelovanja v
merilnem procesu) na vrednost krvnega tlaka in časovna odvi-
snost zvezno merjenega krvnega tlaka merjene osebe (zgoraj
zvezni arterijski tlak, na sredini sistolična vrednost in spodaj
diastolična vrednost krvnega tlaka). V času nastopa motnje se
je vrednost krvnega tlaka povečala za 15 mmHg za sistolično
in za 8 mmHg za diastolično vrednost.
OVREDNOTENJE MERILNE NEGOTOVOSTI V PSIHOFIZIOLOŠKIH MERITVAH 103
Prispevek k merilni negotovosti je v tem primeru odvi-
sen od časa merjenja, od doživljanja v času nameščanja
merilne instrumentacije in od števila sodelovanja pri
meritvi. Treba je torej upoštevati in poskusiti oceniti
vpliv zavedanja merjene osebe, da je merjena.
6 MERILNI REZULTAT PSIHOFIZIOLOŠKE
MERITVE
Popolni merilni rezultat izmerjene vrednosti psihofizi-
ološke spremenljivke z je
zx ± k u(zx) , (2)
kjer je zx izmerjena vrednost psihofiziološke spremen-
ljivke, k razširitveni faktor (ki je običajno 2, če pred-
postavimo normalno porazdelitev meritev in je raven
zaupanja 95-odstotna) in u(zx) merilna negotovost, s
katero smo izmerili zx [1].
Celotno merilno negotovost izmerjene vrednosti u(zx)
tako izračunamo po spodnji enačbi
u(zx) =
√
u2inst + u
2
met + u
2
okol + u
2
fiz + u
2
nvb + u
2
psih + u
2
anx . (3)
Takšen izračun merilne negotovosti velja tedaj, ko so viri
negotovosti med seboj neodvisni. Ker pa viri negotovosti
pri psihofizioloških meritvah niso povsem neodvisni (po-
memben je vrstni red nastopa posameznih delov meritev,
način vključevanja psiholoških merilnih instrumentov,
na ponovljivost rezultata vplivajo spremembe iz okolice
ipd.), je v teh primerih treba upoštevati korelacijo med
posameznimi prispevki:
u(zx) =
√∑N
i=1 [ci u(xi)]
2
+ 2
∑N−1
j=1
∑N
j=i+1 ci cj r(xi, xj)u(xi)u(xj) , (4)
pri čemer je relativna medsebojna odvisnost podana s
koeficientom korelacije r (med -1 in +1), koeficiente
občutljivosti ci pa lahko izračunamo:
r =
u(xi, xj)
u(xi)u(xj)
, c1 =
∂z
∂x1
. . . cN =
∂z
∂xN
. (5)
7 ZAKLJUČEK
Pri navadnih fizikalnih meritvah se poizkuša pri ovre-
dnotenju merilnega rezultata pridobiti seznam vseh po-
membnih vplivnih veličin in prispevkov negotovosti, ki
vplivajo na meritev. Enako velja, kadar obravnavamo
psihofiziološke meritve, le da moramo pri teh upoštevati
tudi negotovosti, povezane s fiziologijo in psihologijo
merjenj.
Pomembno je, v kakšno merilno situacijo spravimo
merjeno osebo, četudi sodeluje pri izvajanju povsem
preprostih meritev. Namestitev aparatur biomedicinske
instrumentacije lahko vpliva na doživljanje eksperimen-
talne situacije in posledično na spremembe fizioloških
procesov v telesu, ki niso zanemarljive.
V prispevku so navedeni pomembnejši prispevki ne-
gotovosti in praktični primeri posameznih prispevkov
pri psihofiziološki meritvi. Zavedati se moramo vseh
mogočih vplivov na meritev in znati oceniti njihovo
velikost, da bi ugotovili, ali in katere lahko zanemarimo
pri določanju končnega rezultata. Upoštevati moramo
tudi vse mogoče kombinacije vplivov in jih ustrezno
obravnavati pri končnem izračunu.
Ob upoštevanju vseh naštetih postopkov lahko tako
tudi pri psihofizioloških meritvah uporabljamo kon-
cepte klasične metrologije in poleg izmerjene vrednosti
določimo še merilno negotovost meritve.