1 Uvod
Sistemski operater prenosnega omrežja (SOPO) je po
Energetskem zakonu z izvajanjem sistemskih storitev
zadolžen za nakup energije za pokrivanje izgub v
slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES). V ta
namen SOPO za prihajajoče leto oceni potrebno moč in
energijo ter izvede letno dražbo za nakup energije za
pokrivanje izgub v visokonapetostnem (VN) omrežju,
tako za pasovno kot za trapezno energijo za točno
določeno časovno obdobje. Nakup energije za
pokrivanje izgub na letni ravni ne zadostuje vsem
potrebam za njihovo kritje na dnevni ravni, zato SOPO
na podlagi napovedi še dodatno kupuje energijo za kritje
izgub na dnevnem trgu. Kljub dodatnim nakupom na
dnevnem trgu lahko zaradi nepredvidljivosti trga,
Prejet 14. januar, 2008
Odobren 17. september, 2008
Klančnik, Rejc, Pantoš 52
spremenljivosti obratovanja EES ter drugih dejavnikov
nastanejo velika odstopanja med dejanskimi izgubami in
kupljeno energijo za pokritje izgub. Ta odstopanja
vplivajo na odstopanja EES od voznih redov, ki jih
SOPO pokrije v okviru sekundarne regulacije, kar
privede do dodatnih stroškov SOPO. Da SOPO zagotovi
minimalne stroške, sta izjemno pomembna kakovostna
in natančna napoved izgub.
Delo je pregled izgub na slovenskem prenosnem
omrežju in predlaga novi metodi za njihovo kratkoročno
napovedovanje na podlagi uporabe vplivnih dejavnikov
in s pomočjo kazalcev PTDF (angl. Power Transfer
Distribution Faktor). Metoda, ki jo trenutno uporablja
SOPO, je počasnejša in zahteva več posredovanja
uporabnika, zato je smiselna uporaba metode na podlagi
faktorjev PTDF, ki je dovolj učinkovita, točna in
zanesljiva.
2 Izgube na prenosnem EES Slovenije
Glede na vzroke delimo izgube na tri skupine:
� stalne, ki so posledica stanja pripravljenosti EES
(izgube v železu, dielektrične izgube),
� spremenljive, ki so odvisne od obremenitve EES,
� komercialne izgube kot posledica napak pri
merjenju, netočnosti merilnih naprav,
neregistrirane porabe in drugih nepredvidljivih
dogodkov pri delovanju EES [1, 2, 3].
Velikost izgub je zelo odvisna od naslednjih
dejavnikov:
� obremenitve EES,
� topologije omrežja in
� prehodov moči prek slovenskega omrežja.
Prenosne izgube na EES Slovenije se določajo na
podlagi njihovih meritev na merilnih točkah vodov in na
drugi strani interkonekcijskih vodov. Če želimo
upoštevati tudi izgube na interkonekcijskih povezavah
in tako prikazati dejanske izgube EES, potem moramo
uporabiti tudi meritve uradnih merilnih točk (angl.
accounting points), ki so v celotnem interkonekcijskem
omrežju definirane na ravni združenja UCTE. Na
slovensko–hrvaški meji so uradne merilne točke na
slovenski strani interkonekcijskih povezav, medtem ko
so na mejah z Avstrijo in Italijo uradne merilne točke na
italijanski in avstrijski strani.
Slika 1 prikazuje izgube na VN–omrežju v GWh po
posameznih mesecih za leto 2005, v katerem so izgube
znašale 317 GWh. V zimskem obdobju dosežejo izgube
največje vrednosti, v poletnem so najmanjše, povprečne
vrednosti pa so v obdobju pomlad/jesen.
Meritve izgub na VN–omrežju zajemajo podatke tako
o proizvodnji in porabi, kot tudi o topologiji naprav in
stikal ter prehodov moči prek slovenskega omrežja.
28,85 28,28 28,26 29,53
24,20 25,24
28,14
21,01
23,44
28,82
26,06 25,21
0
5
10
15
20
25
30
35
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
W
/
G
W
h
t / mesec
ZIMA POMLAD/JESEN POLETJE
Slika 1: Prenosne izgube (energija) na VN EES Slovenije v
letu 2005
Figure 1. Transmission losses (energy) in the Slovenian HV
power system in 2005
Slika 2: Izgube (moč) na VN omrežju Slovenije v letu 2005
Figure 2. Transmission losses (power) in the Slovenian
transmission network in 2005
Slika 2 kaže potek merjenih izgub v letu 2005, pri
čemer je časovni interval zajemanja meritev znašal 15
min. Izgube le redko presežejo 60 MW, maksimalne
vrednosti dosežejo v zimskih mesecih, medtem ko
minimalne vrednosti zasledimo v poletnem času.
Pomlad in jesen sta zmerni obdobji s povprečnimi
izgubami.
Pri analizi izgub je zanimiv podatek o njihovem
deležu na vodih in transformatorjih. Tabela 1 prikazuje
deleže izgub energije na letni ravni glede na napetostne
nivoje, vode in transformatorje. Največji delež izgub
energije je na 110 kV nivoju (32,76 %), sledijo izgube
energije na 400 kV vodih (28,82 %), in izgube energije
na 220 kV vodih (22,1 %). Najmanjši delež izgub
energije je na transformatorjih (16,32 %).
Tabela 1. Deleži izgub energije po napetostnih nivojih in TR
Table 1. Percentage of energy losses on transformers and
various voltage levels
Leto 2005
Deleži
izgub [%]
Delež izgub
[GWh/leto]
110 kV 32,76 103,85
220 kV 22,10 70,06
400 kV 28,82 91,36
TR 16,32 51,73
Skupaj 100 317,0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
t/ mesec
P
/
M
W
Napoved prenosnih izgub v elektroenergetskem sistemu na podlagi vplivnih distribucijskih faktorjev 53
Izgube energije v EES Slovenije niso zanemarljive saj
dosežejo vrednosti od 2 do 2,5 odstotka celotnega
odjema Slovenije, zato je bistvenega pomena predvsem
njihova natančna napoved, ki se odraža v minimalnih
stroških SOPO.
3 Vplivni dejavniki na napoved izgub v
prenosnem omrežju
Na napoved izgub vplivajo številni dejavniki, med
katerimi je zaradi nelinearnosti sistema težko poiskati
soodvisnosti. Izmed množice dejavnikov, ki vplivajo na
velikost izgub v VN omrežju, bomo v nadaljevanju
predstavili le tiste, ki imajo največji vpliv.
3.1 Vpliv obremenitve sistema
Obremenitev sistema se vsak trenutek spreminja, s tem
se spreminjajo (večajo/manjšajo) tudi izgube v
elektroenergetskem omrežju (EEO), in sicer s
kvadratom toka in kvadratom faktorja moči (cos ϕ).
Obremenitev sistema in s tem povezane izgube so
najbolj odvisne od naslednjih dejavnikov:
� letni čas, temperatura in dolžina dneva (zima,
pomlad/jesen in poletje);
� del dneva zaradi navad ljudi in osvetljenosti
(dan, noč, delavnik, sobota, nedelja ali praznik);
� cena električne energije;
� razpoložljivost energije po sistemih (presežki in
primanjkljaji);
� predvideni remonti in izpadi elementov.
Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na
obremenitev in s tem na izgube, vendar v tem
poglavju navajamo le tiste, ki na same izgube najbolj
vplivajo in jih v nadaljevanju upoštevamo tudi v
našem modelu.
3.2 Vpliv konfiguracije omrežja
Velik vpliv na izgube ima tudi konfiguracija omrežja. V
prenosnem sistemu lahko izklop posameznega elementa
bistveno vpliva na nastanek izgub, saj se s posameznim
izklopom porazdelijo pretoki moči po omrežju.
Slika 3 prikazuje potek izgub moči na VN–omrežju v
letu 2004 ter njihovo nenadno povečanje na 100 MW v
novembru, ki je nastalo ob izklopu daljnovoda 400 kV
Divača–Melina.
Slika 3: Potek izgub moči na VN–omrežju Slovenije v letu
2004
Figure 3. Graph of power losses in the Slovenian transmission
network in 2004
3.3 Vpliv prehodov moči
Poleg obremenitve in konfiguracije omrežja vplivajo na
izgube VN omrežja tudi prehodi moči, ki so posledica
prenašanja moči med sosednjimi prenosnimi sistemi.
Znano je, da po slovenskem EES ne tečejo le pretoki
moči, ki so posledica sklenjenih čezmejnih poslov na
trgu z električno energijo–znaten del pretokov so tudi
vzporedni pretoki moči, katerih ponor je v italijanskem
EES. Krožni pretoki se urno spreminjajo in nastanejo
zaradi delne preusmeritve pretokov moči iz smeri:
� Francija–Italija,
� Švica–Italija in
� Slovenija–Italija.
Vzporedni pretoki nastajajo skladno z voznimi redi
Francije, Nemčije, Švice in Slovenije. Obstaja
medsebojna zveza med voznimi redi držav, ki mejijo na
Italijo. Tako se povečani pretoki odražajo pri
spremembi voznih redov Francije in Nemčije, kjer se
vozni redi nepredvidljivo spreminjajo predvsem zaradi
vetrne energije. V zadnjem času se povečuje število
vetrnih elektrarn, kar vpliva tudi na prenosni sistem.
Nepredvidljiva proizvodnja iz vetrnih elektrarn vpliva
na pretoke in posledično tudi na izgube v EES
Slovenije. Gradnja vetrnih elektrarn in s tem
spremenjena struktura proizvodnje električne energije je
najbolj prisotna v Nemčiji, kar vpliva tudi na razmere v
našem VN–omrežju. Vetrovno ugodne vremenske
razmere, ki se odrazijo v povečani proizvodnji
električne energije v Nemčiji in zmanjšani proizvodnji v
Franciji in Švici, povzročijo povečanje pretoka prek
EES Slovenije in skladno s tem tudi povečanje izgub.
Poleg vetrne energije na povečane pretoke in samo
smer dodatnih pretokov moči prek EES Slovenije
vplivajo tudi spremembe hidroloških razmer v Avstriji
in na Balkanu ter cena električne energije na dnevnem
trgu.
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
t/ mesec
P
/
M
W
Klančnik, Rejc, Pantoš 54
4 Model za napoved prenosnih izgub
Model za napovedovanje prenosnih izgub v EES
upošteva vplivne dejavnike, ki jih predstavlja
poglavje 3. Model vsebuje tri module:
� napoved obremenitev vozlišč domačega omrežja,
� topologija omrežja glede na planirano
vzdrževanje,
� napoved prehodov moči:
- določitev vplivnih dejavnikov,
- predvidena obremenitev okoliških sistemov,
- predvidena topologija okoliških EES.
S pomočjo analize obratovanja okoliških sistemov je
mogoče poiskati najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo
na prehode moči prek domačega omrežja in posledično
na izgube. Ta modul je najzahtevnejša naloga, saj
obremenitve tujih vozlišč niso poznane in jih je treba
oceniti s pomočjo izbranih dejavnikov. Prav tako je
treba upoštevati predvidena vzdrževalna dela v tujih
sistemih, ki vplivajo na topologijo omrežij in s tem na
razporeditev pretokov moči.
Poleg teh parametrov so vhodne spremenljivke tudi
obremenitve vozlišč domačega omrežja. Opozoriti velja,
da točnost napovedi obremenitev vozlišč močno vpliva
na napoved prenosnih izgub, zato je ta naloga dodaten
raziskovalni izziv.
Poleg omenjenih vhodnih podatkov velja omeniti še
topologijo omrežja kot pomemben dejavnik, ki vpliva
na točnost napovedi, ker se obremenitev razporeja
različno glede na topologijo po Kirchhoffovem zakonu.
Ta parameter zahteva oblikovanje in izračun novih
vplivnih distribucijskih faktorjev PTDF ob vsaki
spremembi topologije, saj se s spremembo spremenijo
tudi soodvisnosti vhodnih spremenljivk in njihovih
vplivov na prenosne izgube. Ker so planirana
vzdrževalna dela vnaprej znana, je znana tudi topologija
omrežja.
Slika 4: Model za napoved prenosnih izgub
Figure 4. Transmission–loss forecast model
4.1 Vplivni distribucijski faktor PTDF
Kazalci PTDF [4] obravnavajo vpliv določenih
prenosov moči na prerazporeditev obremenitve po
omrežju. Faktorje PTDF je mogoče uporabiti za
napoved pretokov moči ob znani topologiji omrežja in
obnašanju proizvajalcev in odjemalcev v sistemu.
Napoved temelji na izračunu pretokov moči
izhodiščnega obratovalnega stanja in predpostavki o
konstantnih vrednosti faktorjev PTDF.
( )0
ij ij ijP P P= + ∆ , (1)
pri čemer je Pij
(0) pretok delovne moči na vodu i-j v
izhodiščnem obratovalnem stanju, kjer indeks i in j
pomeni vozlišči na obeh koncih voda. ∆Pij predstavlja
spremembo pretoka na vodu i-j ob pojavu prehoda
moči, Pij pa pomeni novi pretok delovne moči na tem
vodu. Tako se pretoki moči določijo na hiter način brez
ponovnega, časovno zamudnega, iterativnega izračuna.
Izračun faktorjev PTDF temelji na enačbah statičnega
ravnotežja delovnih moči v EES. Pretok moči na vodu i-
j, je v splošnem odvisen od vseh napetosti in faznih
kotov v posameznih vozliščih, dolžine in karakteristik
voda in se zapiše kot:
( ) ( )2ij i ii i j ij i j ij i jcos sinP U G U U G Bδ δ δ δ = ⋅ − ⋅ ⋅ ⋅ − + ⋅ −  , (2)
pri čemer je Pij pretok delovne moči med vozliščema i
in j, Gii pomeni vsoto prečne in vzdolžne prevodnosti
med vozliščema i in j, Gij vzdolžno prevodnost voda
med vozliščema i in j, Bij pa vzdolžno susceptanco voda
med vozliščema i in j. Amplitudi napetosti i-tega oz. j-
tega vozlišča sta iU  in iU , kota i-tega in j-tega
vozlišča pa iδ  in jδ .
Enačba spremembe pretoka delovne moči na vodu v
odvisnosti od spremembe napetosti in faznega kota z
upoštevanjem linearnega člena v Taylorjevi vrsti je
enaka izrazu:
ij ij
ij
P P
P
∂ ∂
∆ = ⋅∆ + ⋅ ∆
∂ ∂
δ U
δ U
, (3)
kjer je ∆Pij sprememba pretoka delovne moči na vodu i-
j, ∆ U  pomeni vektor sprememb napetosti vozlišč, ∆δ
pa vektor sprememb kotov vozlišč. Odvoda injiciranih
delovnih moči po napetostih in kotih sta vektorja
sprememb spremenljivk stanj.
V enačbi (3) je mogoče vektorja sprememb
spremenljivk stanja izraziti na podlagi enačbe (4).
i i
i
i ii
P P
P
Q QQ
∂ ∂ 
 ∂ ∂ ∆ ∆∆       = ⋅ = ⋅       ∆ ∆∂ ∂∆     
 ∂ ∂ 
δ U δ δ
J
U U
δ U
J
1442443
. (4)
Vektorja sprememb spremenljivk stanja izrazimo kot:
1−
∆ ∆   
= ⋅   ∆ ∆  
δ P
J
U Q
, (5)
kjer J pomeni Jacobijevo matriko, ∆P in ∆P pa
spremembo injiciranih moči v posameznih vozliščih v
Topologija
omrežja
Napoved
obremenitev vozlišč
domačega sistema
Napoved prehodov
moči
Napoved
prenosnih
izgub
Obremenitve okoliških
sistemov
PTDF
Vplivni dejavniki
na obratovanje okoliških
EES-ov
Planirano
vzdrževanje
Topologija okoliških
omrežij
Napoved prenosnih izgub v elektroenergetskem sistemu na podlagi vplivnih distribucijskih faktorjev 55
sistemu. Uporaba enačbe (5) privede do končnih enačb
za spremembo delovnih moči na vodu i-j:
ij ij 1
ij
P P
P −
∂ ∂ ∆   
⋅   ∆∂ ∂   
= ⋅∆
P
J
Qδ U
. (6)
Enačba (6) je v matrični obliki enaka:
2
g
ij ij ij ij ij 1
ij
Ng NN2 g 1
g 1
N
ij
..
..
,......, ,......, , ,......,
PTDF
..
UU
P
P
P P P P P
P
Q
Q
P
δ δ δ
−
+
+
 
 
 
 
 
   
   
   
   
 
 
 
 
 
∆
∆
∂ ∂ ∂ ∂ ∂
= ⋅ ⋅
∆∂ ∂ ∂ ∂∂
∆
∆
∆ J
14444444444444244444444444443
.
(7)
PTDF za pretok moči na vodu i-j je vrstični vektor:
( ) ij ij ij ij ij 1
g NN2 g 1
,
ij
PTDF ,......, ,......, , ,......,
UU
P P P P P
P δ δ δ
−
+
 
 
 
 
 
∂ ∂ ∂ ∂ ∂
= ⋅
∂ ∂ ∂ ∂∂
J
(8)
kjer posamezen element vektorja pomeni odvod pretoka
po vodu i-j po kotu in napetosti posameznega vozlišča.
Z določitvijo spremembe obremenitve delovnih moči
na posameznih vodih lahko določimo tudi spremembo
izgub na vodih [5].
4.2 Metode za napoved prenosnih izgub
V nadaljevanju predstavljamo dve metodi za napoved
izgub na VN omrežju, pri čemer velja, da so izgube
razlika med pretokom na začetku in koncu voda:
izg ij ji
= +P P P , (9)
pri čemer sta Pij in Pji vektorja pretokov delovne moči
na obeh koncih vodov.
1) Neposredna metoda za napoved prenosnih izgub
temelji na uporabi enačbe (1), pri čemer se pretok na
obeh koncih voda napove na podlagi matrik PTDFij in
PTDFji, ki sta rezultat izmeničnega izračuna pretokov
moči. Izgube se izračunajo po (10):
IZG,PTDF
ij ji
(0) (0)
ij ij ji ji
( ) ( )
( ) ( )
PTDF PTDF
+= − ⋅ ∆ − ⋅ ∆
P P
P P PTDF P P PTDF P
144424443 144424443
(10)
2) Posredna metoda za napoved prenosnih izgub temelji
na uporabi samo ene matrike PTDF, saj zaradi
enosmernega izračuna pretokov moči velja
PTDFij = PTDFji. Metoda upošteva izgube v
izhodiščnem obratovalnem stanju Pizg
(0) izračunane po
enačbi (9). Napoved izgub v omrežju poteka po enačbi:
ij
IZG,PTDF (0)
ij
(0) (0)
izg izg
⋅ ∆
= + ⋅
PTDF P
P P P
P
. (11)
Enosmerni izračun pretokov moči velja za hitrejšega, a
manj natančnega, kar obravnava poglavje v
nadaljevanju.
5 Rezultati
5.1 Napoved izgub
Model za napoved prenosnih izgub upošteva 400 kV,
220 kV in 110 kV EES Slovenije ter nekaj prvih vozlišč
sosednjih sistemov. Delovanje modela za napoved izgub
smo preizkusili na 24 obratovalnih stanjih z dne
15.01.2003, pri čemer smo privzeli konstantno
topologijo, spreminjajo pa se injicirane moči po
vozliščih. Predlagani metodi temeljita na izbiri
izhodiščnega obratovalnega stanja, zato smo izbrali dva
scenarija:
� z enim izhodiščnim obratovalnim stanje (ob 1.00
uri) kot referenčno stanje s Pij
(0) za celoten čas
opazovanja,
� s prvim izhodiščnim obratovalnim stanjem (ob
1.00 uri) za čas 1.00 do 12.00 ure in drugim
stanjem (ob 13.00 uri) za čas od 13.00 do 23.00
ure.
Pričakujemo, da vmesna prilagoditev izhodiščnega
obratovalnega stanja zagotavlja boljše rezultate, kar
morajo potrditi analize v nadaljevanju.
Slika 5 prikazuje primerjavo med izmerjenimi in z
modeli izračunanimi napovedi pretokov moči po (1) za
400 kV vod Beričevo–Divača. Zaradi linearne
aproksimacije enačb pretokov moči prihaja do večjih
odstopanj pri večjih odstopanjih od izhodiščnega
obratovalnega stanja. Torej je točnost metode odvisna
od »oddaljenosti« trenutnega obratovalnega stanja od
izhodiščnega. To je bil razlog za oblikovanje dveh
scenarijev, omenjenih zgoraj. Velja, da do večjih
odstopanj med dejanskimi in napovedanimi pretoki
moči ne prihaja, kar velja tudi za druge vode. V
nadaljevanju je torej smiselno napovedati izgube po
predlaganih metodah.
Slika 5: Primerjava dejanskih pretokov moči z
napovedanimi
Figure 5. Comparison of power–flow results
Slika 6 prikazuje medsebojno primerjavo metod:
� polna črta s trikotniki velja za primerjavo med
dejanskimi in napovedanimi izgubami prek
neposredne metode z enim izhodiščnim stanjem;
� polna črta s kvadrati velja za primerjavo med
dejanskimi in napovedanimi izgubami prek
Klančnik, Rejc, Pantoš 56
neposredne metode z dvema izhodiščnima
stanjema;
� polna črta velja za primerjavo med dejanskimi in
napovedanimi izgubami prek posredne metode z
enim izhodiščnim stanjem;
� črtkana črta velja za primerjavo med dejanskimi
in napovedanimi izgubami prek posredne metode
z dvema izhodiščnim stanjema.
Vidi se, da neposredna metoda z dvema izhodiščnima
scenarijema daje najboljše rezultate, saj so odstopanja
napovedanih izgub v primerjavi z dejanskimi najmanjša.
To ugotovitev potrjuje tudi slika 7, ki prikazuje
dejanske in napovedane skupne izgube na VN–omrežju
Slovenije.
Opozoriti velja, da večje število izhodiščnih
obratovalnih stanj ob boljši natančnosti podaljša čas
izračuna, kar je v primerjavi s klasičnim izračunom še
vedno veliko hitrejša.
Slika 6: Odstopanja med metodami za napoved izgub
Figure 6. Transmission–loss forecast estimation error
Slika 7: Skupne izgube na VN omrežju Slovenije za
opazovan dan
Figure 7. Total transmission–loss forecast
Predlagana metoda je opisana neposredna metoda
napovedi izgub z dvema izhodiščnima stanjema. Ta
metoda ni bistveno točnejša od trenutno uporabljene, je
pa bistveno hitrejša in manj zamudna s še
sprejemljivimi odstopanji.
6 Sklepi
Članek predstavlja pregled prenosnih izgub VN EES
Slovenije, vplivne faktorje na izgube in dve novi metodi
za napovedovanje prenosnih izgub v EES, ki temeljita
na uporabi kazalcev PTDF. Ti omogočajo hitrejši
izračun, dodatne napake, ki jih vnašajo ti faktorji v
izračun, pa so zanemarljive. Natančnost se poveča z
izbiro dodatnih referenčnih točk. Metodi se torej
odlikujeta po hitrosti in dejstvu, da omogočata
natančnejšo napoved izgub, saj upoštevata vplive na
prenosne izgube.
7 Literatura
[1] EIMV: "Izgube energije v elektroenergetskem sistemu",
Ref. št.: 764 / 1, Ljubljana, 1980.
[2] EIMV: "Metode in ugotavljanje izgub električne
energije v distributivnih omrežjih", Ref. št.: 922,
Ljubljana 1985.
[3] ANSI/IEEE Standard Terminology for Power and
Distribution Transformers, New York, 1992.
[4] F. Alvarado, ''Solving Power Flow Problems with a
Matlab Implementation of the Power System
applications Data Dictionary'', IEEE System Sciences,
Proceedings of the 32nd Annual Hawaii International
Conference, 1999.
[5] T.Ogawa, S.Kadota, S. Iwamoto, ''Transmission line
loss Allocation Using Power Flow Tracing with
Distribution Factors,'' IEEE Power Engineering Society
General Meeting, 2007.
Jurij Klančnik je leta 2002 diplomiral na fakulteti za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Trenutno je kot vodja
službe za razvoj EES  zaposlen na Elektro Slovenija, d.o.o.
Njegovo raziskovalno področje obsega obratovanje, delovanje
in razvoj EES, analizo EES in ekonomiko EES.
Matej Rejc je diplomiral leta 2007 na Fakulteti za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Trenutno je zaposlen kot
raziskovalec v Laboratoriju za elektroenergetske sisteme in
visoko napetost na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Miloš Pantoš je diplomiral leta 2001 in doktoriral leta 2005
na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta
2006 je zaposlen kot docent in vodja Laboratorija za
elektroenergetske sisteme in visoko napetost in Laboratorija za
zaščito, avtomatizacijo in vodenje na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani.