1 Uvod
V delu je predstavljena pot od načrtovanja do realizacije
umetne linije za testiranje komunikacijskih naprav.
Umetne linije se uporabljajo na različnih področjih
komunikacijske tehnike: v naročniških telefonskih
omrežjih, v slikovnih sistemih, radarski tehniki itd. V
nekaterih aplikacijah je primarni cilj realizacija
določene zakasnitve, v našem prispevku pa je težišče na
realizaciji fizičnega vezja iz koncentriranih elementov
za potrebe testiranja naročniških telefonskih sistemov.
Pri tem sta bistveni predvsem nizka cena in  frekvenčna
karakteristika dušenja, ki naj se dobro ujema z dušenjem
standardne fizične linije določene dolžine.
Skladno z uporabo resničnih linij je nastala in se
večala potreba po umetnih linijah, s katerimi bi lahko
Prejet 20. marec, 2008
Odobren 21. april, 2008
Levstek 92
nadomestili kilometre standardnega bakrenega
telefonskega kabla za merilne namene.  Začetna dela s
tega področja, ki temeljijo na uporabi verig elementov
RLC so poznana že iz prve polovice prejšnjega stoletja
[1]. Poleg takšnih realizacij so danes v uporabi tudi
elektronske rešitve [2], [3], ki temeljijo na uporabi
digitalnih signalnih procesorjev. Takšne umetne linije
so draga in specializirana merilna oprema, ki je
primerna le za referenčne meritve v razvojni fazi, ko se
zahteva tudi dobro ujemanje faznega poteka.
Na trgu najdemo tudi cenejše, popolnoma pasivne
rešitve, v obliki samostojne merilne naprave za manj
zahtevne teste [4]. Pri takšnih linijah je nastavljanje
parametrov linije največkrat ročno, zato niso primerne
za avtomatizirane meritve [5].
Ker v okviru obstoječih rešitev ni bilo primerne
izvedbe za testiranje izdelkov serijske proizvodnje, smo
se odločili za načrtovanje pasivnega vezja, ki bo
nadomeščalo simetrični sukani par določene, vnaprej
izbrane dolžine. Načrtovanje vezja smo zastavili tako,
da lahko z električnimi signali spreminjamo nekaj
najosnovnejših parametrov in s tem simuliramo različne
fizične dolžine, ki so tehnično in komercialno
pomembne.
2 Izhodiščne zahteve
2.1 Standardne vrednosti
V telefonskem omrežju se na ravni lokalne zanke
najpogosteje uporablja sukani par bakrene žice ∅0,4
mm. Uporabljata se v glavnem le dve vrsti izolacijskih
materialov: polietilen (PE) in polivinil klorid (PVC).
Slednji je najpogosteje uporabljen izolacijski material
tako za omrežne kot tudi za nizkofrekvenčne tele-
komunikacijske kable. Izolacijska materiala se
razlikujeta predvsem po relativni dielektričnosti, ki
znaša 2,2 ÷ 2,6 za PE in 5,8 ÷ 6,8 za PVC.
Zaradi te snovne razlike ima sukani par z izolacijo
PVC ustrezno višjo kapacitivnost na dolžinsko enoto
C' [pF/m] in zato nižjo absolutno vrednost
karakteristične impedance pri višjih frekvencah
|ZK| = 82 Ω. Priporočila in standardi za ISDN [6] in
druge oblike digitalnih zvez prek lokalne naročniške
zanke (DLL), kot npr. HDSL in SHDSL [7],
predpisujejo zaključitev linije z RB = 135 Ω, kolikor
znaša |ZK| sukanega para z izolacijo PE in premerom
bakrene žice 0,4 mm (PE 04). Zaradi zgoraj navedenih
standardov smo se odločili za načrtovanje umetne linije,
podobne kablu PE 04, ki je na obeh koncih zaključen z
uporom 135 Ω.
2.2 Tehnične zahteve
Tehnične zahteve za simulator bakrenega simetričnega
para izvirajo iz specifikacij terminalske opreme, ki se
prek umetne linije poveže v prenosni sistem, in iz
zahtev računalniško vodene testirne naprave.
Realizirana rešitev mora biti cenovno ugodna, ker
terminalska oprema na strani omrežnega operaterja
omogoča priklop 1 ÷ 4 naročniških terminalov.
Preklapljanje umetne linije med merjene pare
terminalske opreme ne pride v poštev zaradi dolgih
časov vzpostavljanja prenosnega sistema. Adaptivno
prilagajanje frekvenčne karakteristike sprejemnega in
oddajnega vezja v obeh terminalih je razmeroma
dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi dve minuti. Poleg
tega se med testnim postopkom beležijo tudi morebitni
izpadi sinhronizma med posameznimi pari, ki lahko
nastopijo v daljšem časovnem obdobju. V testni napravi
mora biti toliko umetnih linij, kolikor je maksimalno
število naročniških terminalov. Osnovne tehnične
zahteve so strnjene v naslednjih točkah:
a) računalniško nastavljanje glavnih parametrov
simulirane linije PE 04:
I. dolžina: 1,5 km, 2,5 km in 3,5 km,
II. enosmerna upornost: 600 Ω in 1000 Ω,
b) impedančna prilagoditev na obeh vhodih,
c) frekvenčno območje 10 kHz ÷ 500 kHz,
d) simulacija amplitudnega frekvenčnega odziva
žične zveze |H( f )|,
e) napajanje naročniškega terminala z enosmernim
tokom do 50 mA,
f) enosmerna napajalna napetost do 400 V,
g) preprosta in varna uporaba.
2.3 Sprejemljivost sistema
Sprejemljivost sistema se izraža kot kompromis med
tehničnimi zahtevami in ceno izdelanega vezja. Glede
na veliko število umetnih linij v testnem sistemu smo
simulacijo lastnosti fizičnega žičnega voda omejili na
posnemanje amplitudnega odziva in vhodne impedance.
Ti dve lastnosti sta bistveni za preskušanje delovanja
diferenčnega vezja, ki je neposredno povezano na  žično
zvezo. Če bi hoteli izdelati umetno linijo, ki bi
posnemala tudi fazni potek, bi potrebovali veliko več
elementov, kar pa za načrtovano uporabo v testni
napravi finančno ni sprejemljivo.
3 Topologija vezja
Arhitektura je zasnovana na podlagi teorije delovanja
električnih izgubnih linij. Pri tem sta pomembni
predvsem dve električni lastnosti:
� vhodna impedanca Zvh v odsek linije, ki je zaključen
z izbrano bremensko upornostjo RB,
1
1
( , )vh
U
Z f l
I
= , (1)
� amplitudni frekvenčni odziv |H(f)| obremenjenega
odseka linje z dolžino l
2
1
( , )
U
H f l
U
= . (2)
Razmere so ponazorjene na sliki 1.
Načrtovanje umetne linije za standardni sukani par 93
RB = 135ΩU1 U2
l
I1
PE 04
Zvh
Slika 1. Definicija osnovnih lastnosti umetne linije
Figure 1. Definition of the basic wireline simulator properties.
Pasivna narava simulirane linije narekuje zasnovo
umetne linije v obliki pasivnega simetričnega
dvovhodnega vezja. Signali se prek sukanega para
prenašajo diferencialno, kar je zagotovljeno z linijskimi
transformatorji pri obeh zaključitvah. Vpliv motilnih
signalov se mora tudi pri umetni liniji izraziti na obeh
priključkih v obliki sofazne napetosti, kar lahko
dosežemo le s centralno simetrijo fizične realizacije s
koncentriranimi elementi.
3.1 Vhodna impedanca zaključene linije
Na podlagi vrednosti in frekvenčne odvisnosti primarnih
parametrov kabla PE 04 [7], ki jih prikazuje diagram na
sliki 2, smo izračunali frekvenčno odvisnost faktorja
prenosa
( ) ( '( ) '( )) 'R j L j Cγ ω ω ω ω ω= +  (3)
in karakteristične impedance
'( ) '( )
( )
'k
R j L
Z
j C
ω ω ω
ω
ω
+
= . (4)
V obeh izrazih smo upoštevali frekvenčno odvisnost
upornosti R’ in induktivnosti L', ki ju povzroča kožni
pojav [8], [9]. Upornost narašča zaradi manjšega
efektivnega preseka bakrenega vodnika, induktivnost pa
se rahlo znižuje s frekvenco, ker izginja magnetno polje
znotraj vodnika, in z njim notranja induktivnost.
Kapacitivnost C' je v opazovanem območju konstantna,
prevodnost G'  pa je v obravnavanem frekvenčnem
območju popolnoma zanemarljiva, zato ne nastopa v
izrazih (3) in (4).
f [kHz]
1 10 100 1000
0
1
2
3
4
5
6
7
8
L'  = 680 µH/km
C' = 45,5 nF/km
R' = 268 Ω/km
Slika 2. Tipične vrednosti parametrov simetričnega para PE04
Figure 2. Parameters of a 0.4 mm PE twisted pair (PE04).
Za izračun potekov Zvh (1) v odsek zaključene
izgubne linije (slika 1) moramo najprej določiti
odbojnost bremena ΓB, nato pa z njo razmerje med
napetostjo in tokom na vhodu linije
1 exp( 2 )
( , )
1 exp( 2 )
B
vh k
B
U U l
Z l Z
lI I
Γ γ
ω
Γ γ
+ −
+ −
+ + ⋅ −
= =
− ⋅ −+
, (5)
pri čemer so Zk, ΓB in γ frekvenčno odvisni parametri, l
pa je dolžina kabla. Na sliki 3 je v kompleksni ravnini
prikazan potek Zvh za dolžine kablov do 3,5 km.
Iz grafa na sliki 3 ugotovimo, da pri nizkih
frekvencah prevladuje ohmska upornost bakrene zanke,
z višanjem frekvence pa |Zvh| pada in postaja čedalje
manj odvisna od dolžine povezave.  Z večanjem dolžine
kabla upada velikost odbitega vala na vhodu. Zvh postaja
enaka karakteristični impedanci, ki pa je nekoliko
odvisna tudi od frekvence. Za digitalne prenosne
sisteme (HDSL, SHDSL, ISDN) so pomembne
frekvence od 10 kHz do 500 kHz, zato mora načrtovana
umetna linija na tem frekvenčnem področju dobro
posnemati lastnosti fizične povezave.
Načrtovanje in izbiro elementov za sintezo
vhodnega dela vezja smo si olajšali z grafom
frekvenčnega poteka |Zvh| pri dolžinah 2,5 km in 3,5 km,
ki je prikazan na sliki 4.
f[kHz]
0.1 1.0 10.0 100.0 1000.0
|Zvh|
[Ω]
0
200
400
600
800
1000
1200
2,5 km
3,5 km
Slika 4. Frekvenčni potek |Zvh| za dve dolžini zaključene linije
Figure 4. Frequency plot of |Zin| for two lengths of a
terminated cable.
Re(Zvh) [Ω]
0 50 100 150 200 250 300 350
Im
(Z
vh
)
[Ω
]
-250
-200
-150
-100
-50
0
0,5 km
1,5 km
2,5 km
3,5 km
10 kHz
100 kHz
0,5 km
Slika 3. Vhodna impedanca zaključene linije (RB = 135 Ω) za
dolžine l = 0 ÷ 3,5 km pri f = 10 kHz  in 100 kHz
Figure 3. Plot of the complex input impedance for variable
length of terminated line (RB = 135 Ω) at f = 10 kHz and
100 kHz.
Levstek 94
3.2 Frekvenčni odziv zaključene linije
Frekvenčni odziv linije podaja enačba (1) in predstavlja
razmerje med napetostjo na bremenski upornosti na
koncu kabla in napetostjo na vhodu. Določimo ga na
podlagi napredujočega in  odbitega napetostnega vala
( ) ( ) (1 ) exp( )
( , )
1 exp( 2 )(0) (0)
B
B
U l U l l
H l
lU U
Γ γ
ω
Γ γ
+ −
+ −
+ + −
= =
+ ⋅ −+
, (6)
kjer sta odbojnost ΓB in faktor prenosa γ frekvenčno
odvisna. Slika 5 prikazuje frekvenčne poteke |H( f,l )|,
določene z enačbo (6), za tri dolžine lokalne zanke.
Iz prikazanih frekvenčnih potekov ugotovimo, da je
pri kratki razdalji (1,5 km) večina dušenja posledica
ohmske upornosti.  Pri frekvenci 100 kHz je dušenje le
za 2 dB večje kot pri 10 kHz. Povsem drugače je pri
daljših zankah, kjer je dušenje že pri nizkih frekvencah
znatno. Pri vseh potekih je opazno upadanje izhodnega
signala od neke mejne frekvence, ki spominja na
frekvenčno karakteristiko realnega pola, vendar so
nagibi nekoliko bolj položni. Pri dolžini 3,5 km se
izhodni signal na območju od 10 do 100 kHz zniža za
15 dB. To je manj, kot je nagib RC člena oz. pola na
realni osi, ki ima nagib 20 dB/dek.
Poleg prvega preloma frekvenčnih potekov v okolici
10 kHz vidimo znatno povečanje dušenja v okolici
200 kHz. Zaradi kožnega pojava se upornost bakrenega
vodnika močno povečuje, kar dodatno pripomore k
dušenju izhodnega signala. Frekvenčno območje nad
500 kHz je za prenos signalov uporabno le za krajše
razdalje. V nadaljevanju se bomo osredotočili na sintezo
vezja, ki posnema lastnosti fizičnega kabla z dolžino
2,5 km, kar je najpogostejša dolžina lokalne zanke.
4 Sinteza pasivnega vezja
Topologija vezja iz koncentriranih elementov je
zasnovana na centralno simetričnem štiripolnem vezju
(slika 6a). Vhodna impedanca zaključenega vezja se
mora dobro ujemati s teoretično izračunanimi poteki.  Iz
teoretičnega frekvenčnega poteka |Zvh( f )| (slika 4) je
razvidno, da lahko vhodno impedanco zaključene linije
modeliramo z Zvh'(s), ki ima pol in ničlo na realni osi.
Njena realizacija je prikazana na sliki 6b, kjer ZkVF
pomeni Zk pri visokih frekvencah, ki je skoraj čisto
realna in znaša 135 Ω. Vrednost kondenzatorja CU je
določena s polom, ko se |Zvh| pri dani dolžini linije
začne zmanjševati.
Z1
Z2
Z1
Z1
Z1
ZkVFZvh
'
CU
RB
Zvh
'
a) b)
Slika 6. a) Centralno simetrično vezje b) minimalna realizacija
vhodne impedance
Figure 6. a) Centrally symmetric four-pole network
b) Minimal realization of the input impedance.
Prikazana realizacija še ne izpolnjuje zahteve po
simetriji, ki jo uresničimo s serijsko vezavo dveh
polovičnih impedanc Zvh'. Zaradi centralne simetrije
nastopa takšna impedanca na obeh priključnih sponkah.
Sintezo vezja moramo razširiti z ustreznim sklopom
med obema deloma vezja, ki mora posnemati
frekvenčne odzive, podane na sliki 5. Električna shema
vezja, ki izpolnjuje dane zahteve, je prikazana na sliki 7.
l×R'
2
ZkVF
2
l×R'
2
ZkVF
2
l×R'
2
l×R'
2
ZkVF
2
ZkVF
2
2CU 2CU
2CU 2CU
Simetrièno
sklopno
vezje
Slika 7. Vmesna faza topologije umetne linije
Figure 7. Intermediate phase of a wireline simulator topology.
Problem sklopnega vezja je treba rešiti na način, ki
zagotavlja ustreznost frekvenčnega odziva. Doseči je
treba ujemanje vhodne impedance, ki ga zagotavlja
realizacija na sliki 6b. Pri načrtovanju sklopnega vezja,
ki je ključno za ustrezen potek |H( f )|, je treba
upoštevati tudi enosmerni napajalni tok naročniškega
terminala. Rešitev smo poiskali v obliki simetričnega
vezja π.
Končna shema, ki upošteva tudi zahtevane
nastavitve parametrov, je prikazana na sliki 8.
Karakteristiko dušenja nastavljamo s spreminjanjem
vrednosti elementov, kar je izvedeno z miniaturnimi
mehanskimi releji. Koncepta centralne simetrije vezja
nismo popolnoma upoštevali v končni realizaciji vezja.
Popolna simetrija bi zahtevala dodatne elemente, zato
smo se ji iz cenovnih razlogov odpovedali. Ta
ekonomsko-tehnični kompromis ni poslabšal lastnosti
vezja v okviru danih toleranc.
f [kHz]
1.0 10.0 100.0 1000.0
|H
|
[
d
B
]
-60
-50
-40
-30
-20
-10
3,5 km
2,5 km
1,5 km
Slika 5. Amplitudni frekvenčni odzivi za tri dolžine kabla PE
04, zaključenega z RB = 135 Ω
Figure 5. Frequency response for three lengths of a PE 04
terminated cable (RL = 135 Ω).
Načrtovanje umetne linije za standardni sukani par 95
5 Realizacija vezja
Vrednosti elementov v shemi na sliki 8 smo določili na
podlagi petih meril:
� enosmerna upornost med sponkama a in a' mora biti
300 Ω oziroma 500 Ω
� upori morajo biti dimenzionirani za tok 100 mA
� s spreminjanjem kapacitivnosti C1 in C2 vezje
posnema frekvenčni odziv linije dolžine 2,5 km
oziroma 3,5 km in dodatno 1,5 km
� impedanca med priključkoma a in b ob zaključitvi s
135 Ω na priključkih a' in b' se mora ujemati z
analitično izračunanim potekom za izbrano dolžino
� kondenzatorji, ki sestavljajo kapacitivnosti C1 in C2,
morajo imeti nizko serijsko induktivnost in nazivno
napetost UN ≥ 400V
Pri dimenzioniranju konkretnih elementov smo
analizirali njihov vpliv na zgoraj našteta merila s
programskim orodjem SPICE. Rezultati numerične
analize podajajo nominalne vrednosti elementov in ne
zajemajo toleranc uporabljenih komponent. Pri izbiri
vrednosti na podlagi numerične simulacije nismo
izbirali optimalnih vrednosti glede na ujemanje
frekvenčnih potekov, ampak smo kombinirali vrednosti
tako, da smo z njimi pokrili vse zahtevane dolžine.
Spreminjanje parametrov linije je izvedeno z
elektromehanskimi releji, ki zagotavljajo galvansko
ločitev linije od krmilnih logičnih signalov. Miniaturni
rele z dvema izmeničnima kontaktoma omogoča
učinkovito kombiniranje komponent na vezju. Za
kapacitivnosti C1 in C2 smo uporabili poliestrske (PET)
kondenzatorje (UN = 400V). Uporaba kondenzatorjev z
metaliziranim filmom zagotavlja varno delovanje, ker se
v takšnih kondenzatorjih mesta mikroskopskih prebojev
sami izolirajo od okolice. Pri keramičnih kondenzatorjih
se preboj konča s kratkim stikom.
Za kondenzator C3 = 470 nF v shemi (slika 8) smo
izbrali keramične večslojne kondenzatorje (X7R) zaradi
prihranka na prostoru, saj imajo majhne fizične
dimenzije ob zahtevani kapacitivnosti. Na njih je le
nizka enosmerna napetost, ki jo povzroča enosmerni
napajalni tok terminalske opreme na naročniškem koncu
kabla. Tolerance teh kondenzatorjev imajo zanemarljiv
vpliv na amplitudni frekvenčni potek. Zaradi nizke
enosmerne prednapetosti je znižanje kapacitivnosti
zanemarljivo.
6 Rezultati simulacij in meritev
Dosežene lastnosti realizirane umetne linije pokaže
primerjava s teoretičnimi izračuni. Rezultat optimizacije
vrednosti je prikazan z grafom frekvenčnega odziva na
sliki 9. Karakteristika vezja, nastavljenega za simulacijo
linije z dolžino 3,5 km, se lepo ujema s teoretičnim
potekom, ker je nagib 20 dB/dek in se lepo ujema s
potekom realnega pola. Vrednosti elementov umetne
linije za dolžino 2,5 km so izbrane tako, da se vrednost
dušenja na sredini območja ujema s teoretičnim.
Območje pod 10 kHz ni pomembno za prenosne sisteme
xDSL, saj imajo linijski transformatorji spodnjo mejno
frekvenco med 10 in 30 kHz.
Računalniško načrtovane umetne linije smo preverili
z meritvami izdelanih tiskanih vezij. Vezja smo
načrtovali z upoštevanjem izhodiščnih predpostavk o
simetriji vezja, da bi se izognili motnjam iz okolice in
f [kHz]
1.0 10.0 100.0 1000.0
|H
|
[d
B
]
-60
-50
-40
-30
-20
-10
a) teoretièni potek kabla PE 04
b) vezje s koncentriranimi elementi
2,5 km
3,5 km
Slika 9. Frekvenčni odziv |H(f)| sukanega para PE 04:
a) teoretični potek; b) AC analiza za projektirano vezje
Figure 9. Frequency response |H(f)| of a PE 04 twisted-pair
a) line theory, b) AC analysis of the designed circuit.
100 Ω
1,5km 1,5km
1,5km
-6dB
-6dB
3,5km
3,5km
600 Ω
}}
C1 C2
C3
C3
C3
C3
C3
C3
R1
R1
R1
R1
R2
R2
R2
R2
L
L
R3
R3
R4
R4
C11 C13C12
C21 C22
C14R5
a
b
a'
b'
Slika 8. Električna shema vezja za simulacijo bakrenega sukanega para
Figure 8. Schematic diagram of the designed metallic twisted-pair simulator.
Levstek 96
med sosednimi linijami. Meritev prenosne karakteristike
smo izvedli z analizatorjem vezij HP 3698A [10].
Zaradi asimetričnih priključkov merilnega instrumenta
smo za priklop umetne linije uporabili linijska
transformatorja Pulse B1040A. Rezultati meritev za dve
dolžini linije so prikazani na grafu slike 10. Na istem
grafu sta za primerjavo podana izmerjena frekvenčna
poteka merilne umetne linije Consultronics.
f [kHz]
1.0 10.0 100.0 1000.0
|H
| [
d
B
]
-60
-50
-40
-30
-20
-10
a) opisana realizacija
b) merilna linija Consultronics
c) teoretièni potek
2,5 km
3,5 km
Slika 10. Primerjava izmerjenega frekvenčnega poteka
izdelane umetne linije s teoretičnim izračunom in z meritvami
merilne umetne linije Consultronics
Figure 10. Experimental and theoretical frequency responses:
a) measured response of the designed network,
b) Consultronics measuring line simulator, and
c) theoretical response.
Rezultati kažejo dobro ujemanje izdelanega vezja z
izračunanim potekom in z merilno napravo. Odstopanja
in ukrivljenost potekov pri f < 30 kHz so posledica
spodnje frekvenčne meje linijskega transformatorja.
7 Sklep
Predstavljena realizacija umetne linije se je izkazala kot
cenovno ustrezna rešitev za izvedbo hkratnega testiranja
večjega števila parov telekomunikacijske opreme pod
realnimi pogoji. Zaradi pomanjkanja prostora nismo
podali vseh nastavitev, ki jih vezje omogoča. Omenimo
samo posnemanje dolžine 1,5 km, ki je pomembna za
širokopasovne prenosne sisteme na krajših razdaljah.
Pri načrtovanju vezja je potrebna posebna pozornost
praznenju kondenzatorjev med žilama a in b, ki po
odklopu  merjenega modula lahko ostanejo nabiti na
napetosti 200 V in več. Težavo, ki pomeni nevarnost pri
rokovanju, smo v končni izvedbi odpravili z uporom
4,7 MΩ, vezanim  med sponki a in b (slika 8).
Pomanjkljivost merilne naprave je uporaba
elektromehanskih relejev za spreminjanje parametrov
linije. Odskakovanje kontaktov in priklop praznega
kondenzatorja k nabitemu kondenzatorju povzroča
iskrenje in je vir znatnih elektromagnetnih motenj.
Težava je elegantno rešljiva z uporabo polprevodniških
relejev (Opto-MOS), ki so brez mehanskih kontaktov.
Poleg tega imajo releji Opto-MOS nekoliko višjo
upornost sklenjenega stikala, ki je koristna za dušenje
motenj pri preklapljanju kondenzatorjev. Po drugi strani
je rešitev znatno dražja, ker za dosego istih funkcij
potrebujemo znatno več polprevodniških relejev.
Opisana vezja umetne linije so uporabljena v
avtomatski merilni napravi za končno kontrolo
večdostopovnih telefonskih sistemov in podatkovnih
modemov.
8 Literatura
[1] L. E. Swedlund, A study of an artificial telephone line,
Thesis, California Institute of Technology, Pasadena,
CA, USA, 1928
[2] Telebyte Inc., Hauppauge, NY, USA, web:
www.telebytebroadband.com, marec 2008
[3] LSX 2025 DSL Line Simulator, Sparnex N.V., web:
www.sparnex.com, marec 2008
[4] Electron Parametrics Limited, X-600-0.4 ADSL
Artificial line, web: www.epl.co.uk, Issue C, 24th April
2002, dostop marec 2008
[5] A. Levstek, S. Gorup, M. Jankovec, Ž. Gorup,
Automatic equipment for final testing of telephone pair
gain systems, Proc. of the, 10th Mediterranean
Electrotechnical Conference, MEleCon 2000, May 29-
31, 2000, Limassol, Cyprus, Vol. 1, pp. 61-64.
[6] Integrated services digital network (ISDN) basic rate
access, ETR 080, ETSI, Sophia Antipolis, France, 1996,
ISBN 2-7437-0814-X Edition 2
[7] Recommendation G.991.2 - Single-pair high-speed
digital subscriber line (SHDSL) transceivers, ITU-T,
Irvine, Ca, USA, 2001
[8] J. J. Werner, The HDSL environment, IEEE Journal on
selected areas in communications,vol.9, no. 6, pp. 785-
800, Aug. 1991
[9] D. K. Cheng, Field and Wave Electromagnetics, 2nd ed.,
Addison-Wesley, 1998, ISBN 0-201-52820-7
[10] R. Lao, The twisted-pair telephone transmission line,
High Frequency Electronics, November 2002, pp. 20-30
Andrej Levstek je diplomiral leta 1979, magistriral leta 1982
in doktoriral leta 2003 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze
v Ljubljani. Od Leta 1984 je zaposlen na isti fakulteti, od leta
2003 kot docent. Predava predmete s področja elektronike in
procesiranja signalov. Raziskovalno deluje na področju
polprevodniških struktur, elektronskih vezij in obdelave
signalov. V zadnjem času se ukvarja z razvojem inteligentnih
senzorjev in na področju avtomatskega  testiranja
telekomunikacijske opreme.
Dr. Levstek je član IEEE in društva MIDEM. Vrsto let je bil
tajnik slovenske sekcije IEEE.
Matija Pirc je diplomiral leta 2004 na Fakulteti za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Leta 2005 se je zaposlil
na isti fakulteti kot asistent. Pedagoško sodeluje pri predmetih
Procesiranje signalov, Elektronske komponente, Komponente
in signali, Digitalne komunikacije, Gradnja mikroprocesorskih
sistemov, Realizacija elektronskih sklopov, Računalniška
orodja in Seminar. Vpisan je na podiplomski študij
elektrotehnike. Raziskuje optično-električne lastnosti
polprevodnikov, elektronske elemente in elektronske sisteme v
telekomunikacijah.