1. Uvod
V zadnjem desetletju je popularnost mobilnih telefonov
dosegla takšne razsežnosti, da so ti postali nepogrešljiv
del našega vsakdanjega življenja. Sprva, ko so na trg
začeli prihajati mobilni telefoni, je bila njihova primarna
funkcija omogočitev govorne komunikacije. V nasprotju
s prvotnimi zmogljivostmi mobilnih telefonov ponujajo
današnji sodobni mobilni telefoni širok nabor različnih
funkcij, kot so sporočanje, upravljanje osebnih
informacij, zabava itd. Zadnja generacija mobilnih
terminalov pa ob prej omenjenih funkcijah nosi še bogat
nabor zmogljivosti za predstavitev in izmenjavo
večpredstavnih vsebin, med drugim: slik,
videoposnetkov, animacij, glasbe in drugih kombinacij
omenjenih večpredstavnih prvin. S tem ko postajajo
mobilni telefoni z večpredstavnimi zmožnostmi
komunikacije čedalje bolj razširjeni, lahko kar kmalu
pričakujemo občutnejši razmah tovrstnih naprav za
uporabo in distribucijo multimedijskih vsebin.
Bistveno vprašanje, ki si ga moramo ob poplavi
tovrstnih mobilnih naprav postaviti, je, kako učinkovito
in čim hitreje snovati večpredstavne vsebine zanje oz.
kako že obstoječe vsebine preoblikovati v ustrezno
predstavljivo predstavitev. V mislih imamo predvsem
vsebine, ki so dostopne na svetovnem spletu – nekatere
bodo ustvarjene namensko za mobilne telefone in druge
mobilne terminale s strani omrežnih operaterjev ter
drugih ponudnikov mobilnih storitev in vsebin. Ne
nazadnje ne smemo prezreti vsebin, ki bodo v
prihodnosti (glede na dosedanje raziskave) pomenile
večji del večpredstavnih vsebin – izvirale bodo namreč
iz različnih mobilnih okolij, kjer bodo uporabniki
vsebine snovali in oblikovali sami [1].
V tem članku bomo pregledno predstavili eno od
avtorskih okolij, ki bi lahko postalo eno prevladujočih,
če ne celo »de facto« standard za načrtovanje mobilnih
večpredstavnih vsebin – Macromedia Flash Professional
8 s predvajalnikom Flash Lite.
Ob sami predstavitvi avtorskega okolja in
predvajalnika Flash Lite bomo v članku tudi predstavili
aplikacijo, ki smo jo izdelali v zgoraj navedenem
avtorskem okolju z namenom, da bi ocenili tovrstni
način snovanja multimedijskih vsebin in s tem posredno
tudi uporabniško prijaznost orodja, ki je lahko
pomemben dejavnik pri snovanju multimedijskih
aplikacij.
2. Tehnologija Flash Lite
Predvajalnik Macromedia Flash Lite je namenska
različica predvajalnika Flash, ki je bil zasnovan
eksplicitno za mobilne telefone. V nasprotju z navadnim
predvajalnikom Flash, ki ga poznamo na osebnih
računalnikih, je Flash Lite zmožen delovanja tudi na
tehnološko dovršenih mobilnih napravah. Njegova
posebnost je prilagojenost izvornega predvajalnika
Flash glede na procesne zmogljivosti današnjih
sodobnih mobilnih telefonov. Predvajalnik Flash Lite
lahko obravnavamo kot sloj, ki nadgrajuje operacijski
sistem mobilne naprave in ga ne poskuša nadomestiti,
kar omogoča zmanjšanje kompleksnosti in je enotni
temelj za snovanje naprednih aplikacij z različnimi
vsebinskimi storitvami (slika 1) [2],[8].
Način načrtovanja vsebin in aplikacij po slojih
omogoča mobilnim operaterjem, razvijalcem vsebin in
izdelovalcem mobilnih naprav neposreden razvoj in
namestitev vsebin Flash Lite na mobilne naprave z
različnimi operacijskimi sistemi, različnimi
procesorskimi zmogljivostmi, različnimi brskalniki in
različnimi karakteristikami grafičnih zaslonov [3],[4].
Trenutno (avgust, 2006) obstajata dve različici
predvajalnika Flash Lite: 1.1 in 2.0. Omenjeni različici
predvajalnika se med seboj razlikujeta predvsem po
skriptnem jeziku, ki ga podpirata. Različica 1.1 podpira
nabor ukazov skriptnega jezika AcionScript 1.0,
medtem ko različica 2.0 podpira nabor ukazov in
funkcij, ki so na voljo v skriptnem jeziku ActionScript
2.0. Omenjeni skriptni jezik je programski jezik, ki je
integriran v avtorskem okolju Flash Professional 8.
Skupne lastnosti obeh predvajalnikov so:
• Jedrna koda za upodabljanje1 – Njena naloga je
upodabljanje vektorske grafike, rastrske grafike2,
1 angl. core rendering engine
2 angl. bitmap graphic
Slika 1: Arhitekturni diagram predvajalnika Flash Lite 2.
Figure 1: Architecture diagram of the Flash Lite 2 player.
Načrtovanje mobilnih multimedijskih aplikacij s programskim orodjem Flash Lite 219
gradientih grafičnih podob in animacij definiranih z
več okvirji3. Predvajalnik kot dodatno možnost
podpira tudi skalabilno vektorsko grafiko – SVG -
T4 [7].
• Prevajalnik ActionScript – Flash  Lite podpira
skriptni jezik ActionScript, ki je bil uporabljen v
osnovnem predvajalniku Flash različice 4 ali 7
(Flash Lite 2.0). Ob teh ukazih in kodi, ki je na
voljo v posamezni različici, so podprti še številni
specifični ukazi, ki so neposredno vezani na
mobilni telefon (npr. poizvedba časa in datuma).
• Tekst in pisave – Flash Lite podpira statična,
dinamična in vhodna tekstovna polja. Pisave, ki so
na voljo za tekstovni vnos, so že nameščene v
telefonu, vendar je dodatno mogoče predvajati oz.
prikazovati tudi pisave, ki so ugnezdene v
posameznih datotekah .swf.
• Zvok – Obe različici predvajalnika podpirata avdio
formate, ki so podprti v današnjih mobilnih
napravah. Ponavadi sta to MIDI ali MFi format.
• Omrežna povezljivost – Predvajalnik Flash Lite
podpira zmožnost nalaganja zunanjih podatkov in
datotek swf, kot tudi ukaze in nastavitve za
povezljivost in zahteve o statusnih informacijah
prek protokola HTTP.
• Integracija platforme in naprave – Flash Lite
omogoča dostop do številnih sistemskih lastnosti in
ukazov, kot so zmožnost vzpostavitve klica,
storitev kratkih sporočil (SMS), pridobitev
informacij o kompatibilnosti platforme in
uporabljanje uporabniškega vnosa, ki poteka prek
običajnega vhodnega pogovornega okna na napravi.
2.1 Razpoložljivost tehnologije Flash Lite
Predvajalnika Flash Lite 1.1/2.0 sta podprta na
raznovrstnih mobilnih napravah na različnih trgih.
Nekatere od teh naprav so na voljo globalno, na vseh
svetovnih trgih, medtem ko so druge na voljo samo v
specifičnih regijah oz. pri specifičnih operaterjih [4].
Razlika med njimi je v nameščenosti predvajalnika.
Nekatere naprave imajo Flash Lite že nameščen, bodisi
da to stori proizvajalec bodisi operater, ki telefon ponuja
v sklopu svojih storitev oz. naročniških paketov. Med
vodilnimi operaterji lahko omenimo KDDI, NTT
DoCoMo, T-Mobile in Vodafone. Nekatere naprave
predvajalnika nimajo vnaprej nameščenega. Na teh je
predvajalnik mogoče pozneje namestiti, če ga seveda
naprava podpira. Seznam naprav, ki podpirajo omenjeno
tehnologijo, je že danes zelo obsežen [2]. Med
vodilnimi proizvajalci lahko navedemo Nokio,
Samsung, SonyEricsson, Siemens, Toshibo in Sharp.
Mobilne telefone na evropskih trgih, ki podpirajo
tehnologijo Flash Lite, lahko uvrstimo v globalno
3 angl. frame-based animation
4 angl. Scalable Vector Graphic - Tiny
skupino naprav brez vnaprej nameščenega predvajalnika
Flash Lite. Že nameščen predvajalnik je mogoče najti v
mobilnih napravah, ki so specifične predvsem za
posamezne regije in mobilne operaterje. Teh je največ
na Japonskem, kjer se je tehnologija Flash Lite izkazala
za dominantno na področju mobilnih aplikacij [6].
2.2 Tipi vsebin Flash Lite
Pred začetkom razvijanja aplikacije Flash Lite je treba
poznati:
• Tip naprave, na kateri bo aplikacija delovala oz.
ciljne naprave, na katerih se lahko aplikacija izvaja.
• Tipe vsebin, ki jih podpirajo ciljne naprave.
Vsaka namestitev predvajalnika Flash Lite podpira
enega ali več aplikacijskih načinov oz. tipov vsebin.
Npr. nekatere naprave uporabljajo Flash Lite za
omogočitev ohranjevalnikov zaslonov ali za animirane
načine zvonjenja, medtem ko ga druge uporabljajo za
predvajanje vsebin, ki so vsebovane na mobilnih
spletnih straneh. Vsi tipi vsebin ne podpirajo vseh
lastnosti predvajalnika.
Vsak tip vsebine v predvajalniku Flash Lite skupaj s
specifično napravo tvori natančno določen nabor
lastnosti predvajalnika, ki so na voljo za posamezno
aplikacijo – npr. aplikacija, ki omogoča predvajanje
ohranjevalnika zaslona, tipično ne dovoljuje
vzpostavitve omrežne povezave ali prenašanja podatkov
po omrežju. V ta namen je v avtorskem okolju Flash
Professional 8 na voljo več testnih lastnosti za testiranje
vsebin. Te lastnosti omogočajo testiranje zasnovane
aplikacije na različnih mobilnih napravah in z različnimi
tipi vsebin. Tako je mogoče ugotoviti, ali aplikacija
vključuje lastnosti, ki morda niso na voljo za tip
Slika 2: Rekurzivni proces razvijanja/testiranja aplikacije.
Figure 2: Recursive process of development/application
testing.
Miletić, Stergar 220
vsebine, ki ga razvijamo [4].
2.3 Koraki pri zasnovi vsebine aplikacije Flash
Lite
Proces ustvarjanja vsebine Flash Lite je rekurziven
(slika 2). Vključuje naslednje korake:
• Identificiranje ciljne naprave in tipa vsebine Flash
Lite
Različne naprave imajo različne velikosti zaslonov,
podpirajo različne avdioformate in imajo različne
barvne globine zaslonov, kar je le nekaj ključnih
dejavnikov pri načrtovanju ali implementaciji
aplikacij Flash Lite. Dodatno različne naprave
podpirajo različne tipe vsebin Flash Lite, kot so
ohranjevalniki zaslonov, samostojne aplikacije ali
animirani načini zvonjenja. Tip vsebine, za katero
razvijamo neko aplikacijo, določa lastnosti, ki bodo
na voljo v tej aplikaciji.
• Ustvarjanje in testiranje aplikacije v avtorskem
okolju Flash
Avtorsko okolje Macromedia Flash Professional 8
vsebuje emulator, ki uporabniku omogoča testiranje
izdelane aplikacije, ne da bi jo moral najprej naložiti
na samo napravo oz. telefon. Uporabnost emulatorja
se izkaže pri dodelavi videza končne aplikacije in
odpravljanju težav, preden aplikacijo testiramo na
mobilni napravi.
• Testiranje aplikacije na ciljni ali drugih napravah
Ta korak je pomemben, ker se v emulatorju ne da
testirati vseh lastnosti ciljne naprave, kot so npr.
hitrost procesorja, barvna globina in zakasnitev
prenosa oz. prehodni čas omrežja – animacija, ki v
se v emulatorju izvede brez težav, lahko na sami
napravi deluje bistveno počasneje zaradi manjših
procesorskih zmogljivosti. Podobna odstopanja
lahko nastopijo pri primerjavi barvnega gradienta,
ki je v emulatorju videti bistveno drugače kot na
mobilni napravi. Po testiranju na ciljni napravi se
lahko zgodi, da je treba aplikacijo popraviti oz.
dodelati.
2.4 Lastnosti načrtovanja vsebin Flash Lite v
avtorskem okolju Flash Professional 8
Emulator Flash Lite in testno okno omogočata testiranje
delovanja aplikacije, kot da bi bila izvajana na sami
napravi. Nabor nastavitev v emulatorju omogoča izbiro
za testiranje na različnih napravah, hkrati pa omogoča
pregled posameznih informacij za aplikacijo in
odkrivanje morebitnih napak.
Pogovorno okno za nastavitev naprave omogoča
hkratno izbiro testne naprave in tipa vsebine za
posamezno aplikacijo, ki bi jo želeli testirati v
emulatorju. Vsaka kombinacija testne naprave in
posameznega tipa vsebine za Flash Lite definira oz.
tvori konfiguracijo, ki določa, katere značilnosti so na
voljo v aplikaciji, kot so npr. podprti avdioformati,
možnost vzpostavitve omrežne povezave itn. Ob
testiranju aplikacije v testnem oknu emulator Flash Lite
prikazuje aplikacijo z vsemi zmožnostmi, ki so na voljo
za testno napravo in izbran tip vsebine. Prav tako
emulator ob testiranju aplikacij v izhodni panel izpisuje
številna sporočila, med drugim tudi opozorilna
sporočila, če so v aplikaciji izbrani ukazi ali značilnosti,
ki niso na voljo v ciljni napravi.
3. Aplikacija Media UI
Za ovrednotenje prej opisane tehnologije smo izdelali
aplikacijo za predvajalnik Flash Lite – Media UI (slika
3). Ideja pri snovanju omenjene aplikacije je bila
izdelati koncept aplikacije za mobilne telefone, ki bi
pomenila ločen uporabniški vmesnik za dostop do
različnih večpredstavnih storitev. Izdelana aplikacija je
dinamični zaganjalnik različnih večpredstavnih storitev
z enega mesta. Med številnimi storitvami, ki so danes
podprte na sodobnih mobilnih telefonih, smo v Media
UI poskusili izpostaviti štiri najbolj popularne:
predvajalnik mp3, predvajalnik slik, predvajalnik
videodatotek različnih formatov in aplikacijo
neposrednega sporočanja – “chat”. Vse aplikacije razen
slednje so že privzeto podprte na sodobnih mobilnih
telefonih. Aplikacija “chat” se je na splošno pri mlajših
uporabnikih izkazala kot storitev, ki je zelo popularna
na namiznih računalnikih in je zato pričakovati, da bo
kmalu postala ena standardnih storitev na mobilnih
telefonih naslednje generacije in drugih mobilnih
napravah. Osnovni koncept aplikacije “chat” smo
zasnovali sami in jo dodali v nabor aplikacij, do katerih
je mogoče dostopati z izdelano aplikacijo Media UI.
Za tovrstno aplikacijo smo se odločili predvsem s
stališča uporabnosti. Sodobni mobilni telefoni podpirajo
velik nabor funkcij in aplikacij, med katerimi so številne
pogosto neizkoriščene, predvsem zaradi slabše
uporabniške prijaznosti oz. uporabnosti [5]. Stališče
številnih podjetij in posameznih razvijalcev mobilnih
aplikacij je, da je ključnega pomena uporabnost
aplikacije, kar pomeni, da mora biti aplikacija čim
preprostejša za uporabo. Zato je bil naš cilj zasnovati
uporabniško prijaznejši koncept vmesnika, ki bi
učinkoviteje povezoval različne večpredstavne storitve,
podprte na mobilnem telefonu.
Aplikacijo smo izdelali v avtorskem okolju
Slika 3: Različici oblikovnih predlog Media UI
Figure 3: Graphic design varieties of the Media UI.
Načrtovanje mobilnih multimedijskih aplikacij s programskim orodjem Flash Lite 221
Macromedia Flash Professional 8 – načrtovana je bila za
mobilni telefon Nokie, ki ga lahko uvrščamo med
pionirje pri implementaciji novih tehnologij s področja
multimedijev. Model N70, ki smo ga uporabili kot
ciljno napravo, temelji na operacijskem sistemu
Symbian serije 60, ki je prilagojen za podporo
tehnologije Flash Lite.
3.1 Splošne lastnosti aplikacije Media UI
Tip vsebine za aplikacijo Media UI je samostojni
predvajalnik. Aplikacija se na telefonu zaganja podobno
kot vse druge funkcije (npr. pisanje kratkih sporočil
itn.), ki so v telefonu že implementirane. Za mobilne
telefone, ki so dosegljivi na evropskem trgu in podpirajo
tehnologijo Flash Lite, je to trenutno edini tip vsebine,
za katerega je mogoče izdelovati aplikacije. Samostojni
predvajalnik Flash Lite ni integriran v operacijskem
sistemu posamezne naprave, temveč ga je treba
namestiti pozneje.
Posebnost samostojnega predvajalnika je, da je
neposredno vezan na mobilni telefon prek serijske
številke telefona (IMEI). Šele z namestitvijo specifične
datoteke predvajalnika (.sis) je omogočeno zaganjanje
aplikacij Flash Lite iz menija naprave (Symbian serija
60) bodisi iz pomnilnika telefona bodisi s pomnilniške
kartice.
Vsaka od štirih aplikacij, ki je vključena v Media UI,
je predstavljena z lastno ikono (slika 4). Iz osnovnega
menija aplikacije Media UI je mogoče posamezno
aplikacijo izbrati z uporabo 5-stopenske tipkovnice (gor,
dol, levo desno in potrditev). Ob izbiri oz. pomikanju po
aplikacijah se posamezna ikona aplikacije spremeni,
tako da je za uporabnika bolj poudarjena in s tem lažje
prepoznavna. Media UI podpira različico predvajalnika
Flash Lite 2.0. Dodatno ima implementiran prikaz ure,
datuma, nivoja akumulatorja, nivoja omrežnega signala,
uporabo programskih tipk in števk, predvajalnik mp3,
predvajalnik slik, predvajalnik videoposnetkov, “chat” –
neposredno sporočanje in možnost izbiranja oblikovnih
podob aplikacije.
3.2 Media UI - predvajalnik mp3
Pri snovanju predvajalnika mp3 smo želeli poudariti
enostavno upravljanje, zato je bil koncept zasnove
zastavljen tako, da se za premikanje po naboru pesmi in
drugih možnosti uporablja samo 5-stopenjska
tipkovnica. Kot skladišče različnih večpredstavnih
vsebin smo izbrali pomnilniško kartico telefona. Ob
zagonu oz. izbiri katerekoli od štirih aplikacij se v
seznam zvrsti medijev izpišejo le tiste zvrsti, ki so kot
izvorne datoteke shranjene lokalno na telefonu (slika 4).
V nasprotju z aplikacijo predvajalnika slik in
videoposnetkov smo za predvajalnik mp3 zasnovali
samostojni predvajalnik mp3, neodvisen od že
nameščenega. Pri zasnovi takšnega predvajalnika smo
naleteli na številne težave, ki se nanašajo na omejenost
trenutne samostojne funkcionalnosti predvajalnika Flash
Lite, kot so npr. nezmožnost branja/pisanja datotek,
nezmožnost branja map in lastnosti datotek itn. Zato je
bilo treba za naštete funkcije zasnovati in
implementirati programske rutine v jeziku C/C++.
Trenutna različica samostojnega predvajalnika mp3 v
Media UI je omejena na predvajanje datotek mp3,
velikih do največ 800kB. To omejitev smo
kompromisno rešili s samodejnim predvajanjem v
privzetem predvajalniku mp3 telefona (Real Player), če
posamezna glasbena datoteka presega omenjeno
velikost.
3.3 Media UI - predvajalnik slik in video datotek
Predvajalnik slik in predvajalnik videodatotek
omogočata uporabniku predvajanje slik in
videoposnetkov, shranjenih na spominski kartici
mobilnega telefona. Aplikacija deluje skupaj s privzeto
aplikacijo predvajanja slik in videodatotek na telefonu.
Posebnost oz. dodana funkcija obema predvajalnikoma
v aplikaciji Media UI je možnost dostopa do preostalih
aplikacij in funkcij, ki so vezane na navedeni
večpredstavni zvrsti (slika 5).
3.4 Media UI  - aplikacija neposrednega
sporočanja
Aplikacija “chat” omogoča neposredno sporočanje med
uporabniki, ki imajo nastavljene ustrezne parametre
(definiran vzdevek) in omogočen dostop do spleta po
mobilnem telefonu. Komunikacija poteka prek strežnika
HTTP s podporo skriptnega jezika PHP, kjer vsak
uporabnik s svojo identifikacijsko številko v časovno
Slika 4: Aktivacija predvajalnika mp3 v osnovnem meniju
aplikacije Media UI (levo) in aktiven predvajalnik (desno)
Figure 4: Activation of the mp3 player using the Media UI
application (left) and the activated player (right).
Slika 5: Predvajalnik slik (levo) in njegove dodatne možnosti
(desno)
Figure 5: Snapshot of the picture player (left) and its
additional possibilities (right).
Miletić, Stergar 222
ekvidistantnih intervalih preverja stanje svojega
uporabniškega predala. Preverja število in lastnosti
kontaktov ter morebitna nova sporočila.
Podatki in sporočila pri komunikaciji se hranijo v
podatkovni bazi MySQL. Intervali preverjanja so
definirani s skriptnim jezikom ActionSript v Flashu in
so odvisni od predvajalne hitrosti aplikacije (10-15
okvirov/s) – znašajo nekje od tri do osem sekund, kar je
odvisno od same naprave. Del programa, ki je napisan v
skriptnem jeziku PHP, določa status uporabnika – kateri
uporabniki so “online” in kateri ne. Če se uporabnikova
aplikacija “chat” ne odziva več kot 60 sekund, ga
strežnik označi kot nedosegljivega.
Izmenjava sporočil poteka podobno kot pisanje
kratkih tekstovnih poročil (SMS). S posameznimi
tipkami števk tvorimo svoje sporočilo in ga nato s
potrditvijo pošljemo ciljnemu uporabniku (naš kontakt).
Med dodatne možnosti aplikacije spadajo dodajanje in
odstranjevanje kontaktov ter pogled stanja aktivnosti
kontaktov uporabnika aplikacije (stanje “online”).
4. Sklep
V okviru naše testne zasnove aplikacije Media UI lahko
poudarimo prednost dinamičnega načrtovanja vsebin z
uporabo tehnologije Flash Lite z enim samim avtorskim
orodjem. Uporabnost avtorskega orodja vidimo v
relativno časovno neodvisnem oblikovanju vsebin.
Vsebine, kot so uporabniški vmesniki in druge
aplikacije, so lahko razvite v sami fazi razvoja neke
mobilne naprave, hkrati pa je mogoče te iste vsebine in
aplikacije pozneje hitro nadgrajevati glede na trenutno
usmerjenost trga. Prav ta možnost dinamične adaptacije
npr. grafičnih vmesnikov omogoča proizvajalcem
izdelavo mobilnih naprav z že nameščenimi
uporabniško prijaznimi in oblikovno dodelanimi,
uporabniškimi vmesniki in aplikacijami. Hkrati se
mobilnim operaterjem z izbrano tehnologijo ponuja
možnost dinamične osvežitve storitev, ki jih ponujajo
svojim uporabnikom. Tehnologija Flash Lite s
predvajalnikom omogoča številne opcije za
posodabljanje in razvoj vsebin ter izdelovalcem
mobilnih naprav pomaga doseči čim večje zmogljivosti,
ki pa so še vedno omejene glede zmožnosti in potrebe
mobilnih operaterjev. Podobno prednost bodo imeli s to
tehnologijo tudi mobilni operaterji, saj bodo lahko svoje
storitve spreminjali tako rekoč na zahtevo (uporabnika).
Tovrstne storitve bodo tako bistveno fleksibilnejše za
mobilne naprave in s tem zanimive tako za obstoječe
kot tudi za bodoče naročnike. Ne glede na prednosti, ki
jih prinaša Flash Lite, moramo omeniti tudi slabosti.
Najprej moramo omeniti majhen nabor telefonov na
nekaterih trgih, ki Flash Lite podpirajo (ali ga imajo že
tovarniško nameščenega/vsajenega. Ocenjujemo tudi, da
bodo pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili pri
načrtovanju namenske aplikacije, povezane z
dinamičnimi multimedijskimi vsebinami, kot so npr.
avdio, odpravljene z novejšo različico skriptnega jezika.
5. Literatura
[1] T. Jokela: Authoring Tools for Mobile Multimedia
Content. Nokia Research Center. IEEE
International Conference on Multimedia & Expo.
pp. II-637 – 640. 2003.
[2] Spletni portal podjetja Adobe:
http://www.adobe.com/mobile/
http://www.adobe.com/mobile/supported_devices/
[3] Macromedia: Developing Flash Lite Applications,
2005. http://www.adobe.com/mobile/.
[4] Macromedia: Flash Light – Getting Started, 2005.
http://www.adobe.com/mobile/.
[5] R. Brady, S. Tonzi: New Flash Technology From
Adobe Enables High-Impact User Experiences For
Consumer Devices. Adobe Systems Incorporated.
2005.
http://www.adobe.com/aboutadobe/pressroom/pres
sreleases/.
[6] C. Moon: NTT DoCoMo’s Third Year with Flash.
2005. http://www.adobe.com/mobile/.
[7] T. Capin: Mobile SVG Profiles: SVG Tiny and
SVG Basic. W3G. 2003.
http://www.w3.org/TR/SVGMobile/.
[8] D. Linsalata, A. Slawsby: Addressing Growing
Handset Complexity with software Solutions. IDC,
2005. www.adobe.com/mobile/
Dejan Miletić je diplomiral leta 2003 na univerzitetnem
študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko v Mariboru. Je asistent na
Inštitutu za elektroniko in telekomunikacije FERI. Asistira pri
več predmetih s področja multimedijev, računalniških omrežij
in digitalnih struktur. Ob svojem pedagoškem delu je tudi
inštruktor na lokalni omrežni akademiji Cisco, kjer vodi
specializirane tečaje na področju računalniških omrežij. Ob
naštetem tudi uspešno opravlja svoj podiplomski študij,
katerega jedro so računalniška omrežja.
Janez Stergar je diplomiral leta 1993 na univerzitetnem
študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko v Mariboru. Na omenjeni
ustanovi je končal magistrski študij, leta 2003 pa je
podiplomski študij končal z doktorsko disertacijo s področja
govornih tehnologij. Je docent na Inštitutu za elektroniko in
telekomunikacije FERI, kjer je nosilec predmetov s področja
signalov, digitalnih struktur in multimedijev. Prav tako asistira
na področju računalniških omrežij. Njegovo raziskovalno
področje vključuje mobilno večpredstavnost, večpredstavna
avtorska orodja, računalniška in podatkovna omrežja in
področje mikroelektronike. Je vodja lokalne akademije Cisco
na FERI in inštruktor CCNA.