1 UVOD Glave stebrov DV 2×400 kV so pri nas različne. Najpogostejšaa je oblika "sod", kot je nakazano v simbolični risbi, slika1. Pogosta je še oblika "smreka". Na DV-jih 400 kV so vodniki snopasti, po dva ali trije v snopu. Izvajanje je enako za druge oblike glav, številčni rezultati pa so drugačni. 2 ZNAČILNI PRIMERI Razporeditev vodnikov (dispozicija) daljnovodnega (DV-nega) sistema na levi strani glave (indeks Z) je od zgoraj navzdol L1Z, L2Z, L3Z, faze se tudi časovno pomikajo od zgoraj navzdol, proti tlom, proti temeljem stebrov. Na desni strani (indeks V) je od zgoraj navzdol zaporedje L3V, L2V, L1V, torej je smer v časovnem zaporedju od spodaj navzgor, od zemlje proč. V takšnih primerih se ne moremo izogniti dispoziciji, da sta na isti izmed konzol fazi istoimenski na obeh straneh stebra. Slika 1: Dispozicija vodnikov na dvosistemskem stebru "sod" Dispozicija vpliva na več obratovalnih lastnosti, na:  asimetrije v električnih tokovih v vseh fazah obeh sistemov  dodatne ohmske izgube zaradi asimetrij v tokovih  brezţični prenos delovnih (in jalovih) moči in s tem energij med fazami istega sistema in med sistemoma, med levim (Z) in desnim (V) trifaznim sistemom; ta prenos je bil v preteklih desetletjih deleţen premalo pozornosti. Pri tem je treba v mislih imeti tudi merilne pogreške merilnih kompletov na obeh koncih vsakega DV-nega sistema. Naj se ne spregledajo vplivi DV-ja zelo visokega napetostnega nivoja na (deloma) vzporedne vode za veliko niţje napetosti in tokove, kamor inducirajo moteče in nevarne napetosti in električne tokove. Prejet 5. november, 2014 Odobren 28. november, 2014 L2V L2Z L1Z L3Z L1V L3V 294 KOŢELJ Značilne moţnosti glede zaporedij levo (Z) in desno (V) so (slika1 prikazuje primer C)): A) L1Z L1V B) L1Z L3V C) L1Z L3V L2Z L2V L2Z L1V L2Z L2V L3Z L3V L3Z L2V L3Z L1V Brez izračuna, po občutku, si lahko mislimo, da bodo asimetrije tokov, obeh sistemov skupaj na zbiralkah, največje v primeru A) in manjše v primeru B), za katerega izračuni pokaţejo, da je dokaj dobro simetričen, če sta oba začetka in oba konca DV-ja na obeh straneh na istih zbiralkah, kot je v enočrtni shemi slike 2. Kombinacij dispozicij, če opravimo vse mogoče premestitve, transpozicije, je 36, od teh jih je šest značilnih skupin. Kombinatorika da ogromno število kombinacij glede na to, katera faza je na vrhu itd., če so nekje na trasi še kakšne transpozicije ter če napetosti na zbiralkah niso povsem simetrične, kateri vodnik je priključen na katero fazno napetost. V praksi se število kombinacij omeji z drugimi kriteriji, proučimo le primerne dispozicije. 3 MOČI NA DV 2×... KV DV-ji so večinoma opremljeni s številnimi meritvami, med njimi U(kV), I(A), P(MW), Q(Mvar), meritev in izračun temperatur T(°C) vodnikov vzdolţ trase. Izmerjeni razliki P1Z-P2Z in P1V-P2V se kaţeta zaradi:  ohmskih izgub I 2 R, kjer je zaradi R(T) treba upoštevati temperature T v vodnikih od postaje 1 do postaje 2,  izgub zaradi korone in odvodnosti Pko, ki so pri dani konfiguraciji DV-ja močno odvisne od trenutne napetosti (~U 8 ), stanja površin vodnikov in vremenskih razmer, ki so torej iz teh podatkov teţko določljive,  brezţičnih izmenjav moči med sistemoma ±PC+±PL, kjer imata pri danem DV 2×400 kV PC in PL stalno nasprotno ali stalno isto smer, če sta oba sistema na obeh koncih na istih zbiralkah. Slika 2: DV-na sistema obojestransko na istih zbiralkah Brezţični izmenjavi PC in PL sta funkciji dimenzij, tj. prerezov vodnikov, enojni ali snopasti, razdalj v glavah stebrov, malo odvisni od obešalnih višin vodnikov. Odvisni sta od kvadrata trenutne obratovalne napetosti (U 2 ) in zmnoţka tokov v obeh sistemih (IZ·IV). Če gre za stanje po sliki 2, je razmerje med bremenskima tokovoma IZ in IV stalno, po velikosti in faznem kotu med njima, ne glede na to, ali gre za pretoke delovne ali jalove obremenitve skozi oba sistema DV-ja vzporedno. Računamo lahko s kvadratom srednje vrednosti toka, če PL poznamo pri neki obremenitvi S1Z+S1V, pri pripadajočih tokovih. Če sta IZ in IV iz sistemov z različnih zbiralk, je treba zmnoţek korigirati s cos(ψZ- ψV), kjer sta ψZ in ψV kota tokov proti referenčnemu kotu - to poenostavitev in dejanske vrednosti je treba verificirati s kompleksnimi raziskavami vsakega konkretnega primera vodnikov in glav stebrov posebej. PC+PL pri obračunu pretokov energij ne moti, če sta oba sistema na obeh koncih na istih zbiralkah in istih lastnikov, saj se ta moč v seštevku obeh obračunskih števcev z obeh DV-nih sistemov eliminira. Gre le za razumevanje vzroka razlik med meritvama na obeh koncih istega DV-nega sistema, in za preverjanje, da ne gre za nedopustno velikost pogreškov merilne opreme. PC+PL namreč lahko na 400 kV doseţe velikostni razred več MW. 4 SISTEMI DV-JA NISO NA OBEH KONCIH NA ISTIH ZBIRALKAH Če bi po sliki 2 oba sistema ne bila na obeh straneh na istih zbiralkah, bi tokovi sistema Z in sistema V ne bili v stalnem razmerju niti po velikosti niti po faznem kotu. Razlike napetosti med konci (na istem napetostnem nivoju 400 kV) bi ne bile močno različne, ker bi večje razlike pognale preobremenitvene električne tokove. Morali pa bi ugotoviti zakonitosti odvisnosti PL od različnosti v tokovih IZ in IV v velikostih in faznih kotih. Slika 3: DV-ni sistemi na različnih zbiralkah V primeru slike 3 so zbiralke 1, 2, 3 na različnih lokacijah, morda pri treh različnih lastnikih, ki medsebojno obračunavajo. Imamo tri DV-ne sisteme, 1-2, 2-3, 3-1 ter do razcepišča, do trojnega mesta TM, šest odsekov 1-TM(- 2), 1-TM(-3), 2-TM(-3), 2-TM(-1), 3-TM(-1), 3-TM(- 2). Za vsak odsek posebej je treba meriti in določiti vse veličine, kot jih izkazuje ţe slika 2. Za Pko morda lahko dogovorimo razmerja deleţev na vsakem sistemu po posameznem izmed šestih odsekov, ne moremo pa celotnih Pko na celotnem sistemu vnaprej določiti. Če študijsko, le z malo napake, določimo algoritme za ohmske izgube, brezţične izmenjave PC+PL, merilne pogreške, lahko razlike med meritvami na vseh koncih DV-nih sistemov P12-P21, P23-P32, P31- P13 dokaj točno pripišemo Pko12, Pko23, Pko31 + majhnim vsotam preostalih merilnih pogreškov pri danih 1 2 3 TM MEDSEBOJNI VPLIVI MED VEČ DALJNOVODNIMI SISTEMI 295 obremenitvah + vsotam majhnih pogreškov pri izračunih PC+PL+I 2 R. 5 SKLEPI Za dano konfiguracijo DV-ja vzdolţ vse trase, za vse odseke, npr. po sliki 3, je študijsko treba najti algoritme za izračun PC+PL, izdelati računalniški program, z ustreznimi izmerjenimi vhodnimi podatki, med obratovanjem sproti izračunavati deleţe prenesenih in izgub moči ter vse to sproti seštevati v energijsko bilanco obračunskega obdobja. To je treba rešiti pred začetkom pogajanj med morebitnimi različnimi partnerji, ţe prej, ob sami nameri, da je vsakomur ţe vnaprej nesporno jasno, kakšni so pošteni, čisti fizikalni odnosi. Zahvala: V čast in hvaležen spomin pokojnemu kolegu Valentinu Čeponu (*1937 †2009)