1 UVOD
Avtomatizirano daljinsko upravljanje in nadzor
postajata pomembna dejavnika pri ustvarjanju
prijaznejšega in varnejšega bivalnega, delovnega in
industrijskega okolja ter zmanjševanju rabe energije in
stroškov.
Področje avtomatiziranega daljinskega upravljanja in
nadzora zgradb danes spada v domeno velikih poslovnih
ali nadstandardnih bivalnih objektov, kar je posledica
relativno visokih stroškov začetne investicije. Razlog za
to je v poslovnem modelu podjetij, ki se ukvarjajo z
izdelavo strojne in programske opreme za krmiljenje in
nadzor zgradb. Zaprti komunikacijski protokoli (angl.
proprietary protocols) ter namensko naravnana in
posledično draga strojna oprema kaţejo na poslovni
model, usmerjen v zaprt trg. Širšo uporabo preprečujejo
tudi razpršeni standardi, ki se osredinjajo zgolj na
posamezne podsisteme (krmiljenje, avdio/video,
televizija, varnost itd.) in ne na celovit sistem.
Našteti razlogi zavirajo bolj mnoţično razširjenost
tovrstnih sistemov in omejujejo rast celotne panoge.
Zaradi omejene konkurence so cene celovitih sistemov
za avtomatizirano daljinsko upravljanje in nadzor
zgradb relativno visoke, cenovno pa še posebej
izstopajo uporabniški vmesniki (zasloni na dotik) in
prehodi med različnimi protokoli za krmiljenje in
nadzor zgradb ter uveljavljenimi telekomunikacijskimi
protokoli (TCP/IP), ki prevzemajo vlogo
komunikacijske hrbtenice tudi v primeru sodobnih
sistemov za daljinsko upravljanje in nadzor zgradb.
Zaradi prodora novih tehnologij in hitrega razvoja
odprtokodnih rešitev je zdaj mogoče sistem za
avtomatizirano daljinsko upravljanje in nadzor zgradb
zgraditi po bistveno niţji ceni. Poleg niţjih stroškov
začetne investicije omogoča pristop, prikazan v
nadaljevanju tega članka, tudi odprtost za nadaljnje
nadgradnje in majhno porabo energije. V zadnjem času
smo namreč priča razmahu pametnih telefonov,
dlančnikov, miniaturnih računalnikov in drugih cenovno
ugodnih namenskih izdelkov, ki so povezani v omreţje
Prejet 24. junij, 2014
Odobren 29. september, 2014
204 ŠMID, HUMAR
IP in prevzemajo vlogo uporabniških vmesnikov tudi pri
sistemih za daljinsko upravljanje in nadzor zgradb,
neodvisno od lokacije uporabnika.
V nasprotju z zaprtimi in cenovno teţko dostopnimi
rešitvami za avtomatizirano daljinsko upravljanje se v
zadnjem času razvijajo prosto dostopne odprtokodne
rešitve, ki omogočajo integracijo ţe obstoječih
tehnologij in izvedbo cenenih ter inovativnih sistemskih
pristopov tako na ravni programske kot strojne opreme.
Cilj tovrstnih pristopov je ponuditi moţnosti
povezovanja najrazličnejših električnih naprav oziroma
podsistemov na celovit centralni sistem z najboljšim
mogočim izkoristkom posamezne naprave oziroma
podsistema. Zaradi proste dostopnosti odprtokodnih
rešitev se povečuje njihova razširjenost med uporabniki,
kar zagotavlja hitrejši razvoj panoge.
2 KONCEPT ODPRTOKODNEGA SISTEMA
Odprtokodni sistemi za avtomatizirano daljinsko
upravljanje in nadzor zgradb se v osnovi osredinjajo na
izdelavo programske opreme, ki tvori upravljalsko jedro
sistema. Praviloma gre za brezplačno programsko
opremo, katere izvorna koda je javno dostopna.
Centralno programsko jedro omogoča povezovanje z
različnimi ţe uveljavljenimi protokoli za krmiljenje in
nadzor zgradb (npr. 1-Wire, KNX, Z-Wave) ter drugimi
komunikacijskimi protokoli (npr. TCP/IP, HTTP).
Povezovalni vidik omogoča izbiro različnih protokolov
in s tem prilagajanje sistema glede na potrebe.
Odprtost odprtokodne programske opreme prinaša
moţnosti za uporabo palete izvajalnih okolij in tudi
podporo ţe uveljavljeni strojni opremi. Tovrstna strojna
oprema je zaradi svoje razširjenosti zanesljiva, cenovno
ugodna, ponuja pa tudi široke moţnosti v luči uporabe.
Njen dober primer so vse bolj razširjeni pametni telefoni
in dlančniki z velikimi zasloni na dotik, medtem ko so
za delovanje centralnega sistema in različnih
podsistemov primerni majhni, cenovno ugodni in
energetsko učinkoviti miniaturni računalniki in
odprtokodne mikrokrmilne platforme (npr. Arduino).
Obstaja tudi moţnost izdelave lastne strojne opreme v
kombinaciji z ţe izdelanimi čipi, ki komunicirajo z
obstoječimi protokoli za krmiljenje in nadzor zgradb
(npr. 1-Wire).
Slika 1: Koncept odprtokodnega sistema za avtomatizirano
upravljanje zgradb
Pri svojem delu smo si zadali cilj, da postavimo
sistem, ki bo zadostil naslednjim zahtevam:
- nizka cena (koncept odprtokodnega sistema),
- širok nabor funkcionalnosti,
- moţnost integracije uveljavljenih protokolov za
krmiljenje in nadzor zgradb,
- uporaba klasičnih naprav za upravljanje in ţe
uveljavljene strojne opreme (pametni telefoni, tablice,
Arduino itd.),
- majhna energijska poraba sistema,
- uporaba ţične in brezţične komunikacije,
- moţnost nadaljnjega razvoja in nadgradnje.
3 KOMPONENTE ODPRTOKODNEGA SISTEMA
V tem delu predstavimo komponente – odprtokodne
gradnike – za izvedeno rešitev odprtokodnega sistema
za avtomatizirano daljinsko upravljanje in nadzor
zgradb.
3.1 OpenRemote
Osrednji del sistema temelji na odprtokodnem projektu
OpenRemote [2]. Njegove glavne prednosti pred
drugimi podobnimi sistemi so: dobro razvito spletno
orodje za konfiguracijo naprav in izdelavo
uporabniškega vmesnika, podpora širokemu krogu
protokolov ter dobra dokumentacija, podprta z
obseţnim forumom. Projekt OpenRemote je dobitnik
nagrade Bossie 2012 [4] za eno najboljših odprtokodnih
programskih oprem.
Cilj projekta je zagotoviti odprtokodno programsko
opremo za gradnjo osrednjega nadzornega in
upravljalskega sistema, ki omogoča povezovanje z
obstoječimi sistemi in protokoli. Sistem ni omejen na
namenske naprave specifičnih izdelovalcev, saj
predvideva za svoje delovanje uporabo različne ţe
obstoječe strojne opreme, kot so osebni računalniki,
pametni telefoni, miniaturni računalniki in drugo.
Sestavljajo ga štirje glavni programski sklopi, katerih
integracija v skupen upravljalsko-nadzorni sistem je
prikazana na sliki 4:
- Controller (centralna logična in povezovalna enota),
- Designer (spletno orodje za konfiguracijo naprav in
izdelavo uporabniškega vmesnika),
- Beehive (baza s podatki o uporabniških nastavitvah),
- Control Panel (nadzorna plošča).
Controller je samostojna centralna upravljalska in
nadzorna enota v sistemu OpenRemote. Zasnovana je na
platformi Java (J2EE) in programskem jeziku C, zato
potrebujemo za njegovo delovanje programskega okolja
Java 6. Za izvajanje Controllerja skrbi spletni streţnik
Apache Tomcat.
Kot osrednja komponenta opravlja Controller več
ključnih nalog:
- Zagotavlja ustrezno zgradbo uporabniškega vmesnika
za ţe izdelani Android in iOS aplikaciji ter aplikacijo,
namenjeno spletnim brskalnikom. Zgradbo
uporabniškega vmesnika določajo ustrezne datoteke
XML.
INTEGRACIJA ODPRTOKODNIH REŠITEV ZA AVTOMATIZIRANO DALJINSKO UPRAVLJANJE IN NADZOR ZGRADB 205
- V postopku sinhronizacije pridobi vse nastavitve s
strani baze Beehive (nastavitve, ki so nastavljene v
okolju Designer).
- Sprejema ukaze iz uporabniških vmesnikov ter jih
posreduje upravljanim sistemom. Podprt je širok
nabor protokolov (1-Wire, KNX, X10, Z-Wave,
Infrared, EnOcean, Insteon, TCP/IP idr.). Mogoča je
integracija lastnih protokolov. Omogoča
komunikacijo med sistemi oz. protokoli, ki v osnovi
med seboj niso zdruţljivi.
- Skrbi za aţuriranje podatkov na uporabniškem
vmesniku s strani različnih sistemov, protokolov,
naprav;
- Zagotavlja celovit REST [11] streţnik, ki prek
HTTP/REST/XML in HTTP/REST/JASON API-jev
skrbi za komunikacijo med drugimi komponentami
sistema OpenRemote ali drugimi spletnimi
aplikacijami.
- Omogoča zaporedno izvedbo zdruţenih ukazov (angl.
macro) za izvajanje pravil oz. scenarijev. Izvajanje
pravil omogoča integracija projekta Drools [12], ki je
deklarativno, na pravilih temelječe kodno okolje v
programskem jeziku Java. Skrbi za ustrezen odziv
sistema na pogoje, določene s pravili.
Designer je inovativna Java aplikacijo, locirana v
oblaku, ki omogoča dve ločeni upravljalski okolji. Prvo
je namenjeno izdelavi uporabniškega vmesnika za ţe
izdelane aplikacije za pametne telefone in tablice z
operacijskim sistemom Android in iOS (iPhone, iPod,
iPad) ali za spletne brskalnike.
Slika 2: Designer – oblikovanje uporabniškega vmesnika
Drugo okolje je namenjeno nastavitvi parametrov za
različne protokole (protokoli za krmiljenje in nadzor
zgradb, drugi komunikacijski protokoli) in drugim
nastavitvam sistema OpenRemote. Pod druge nastavitve
štejemo nastavitev različnih pravil (Drools), zdruţenih
ukazov (macros), nastavitve Controllerja in nekatere
bolj splošne nastavitve protokolov. Ker je Designer
lociran v oblaku, je – po predhodni prijavi – dostopen
kar prek spletnega brskalnika.
Beehive je centralna podatkovna baza, locirana v
oblaku, ki shranjuje vse uporabniške nastavitve:
informacije o uporabniškem računu, šablone za
oblikovanje, nastavitve naprav, protokolov in
Controllerja. Tako kot Controller zagotavlja tudi
Beehive baza HTTP/REST/XML in
HTTP/REST/JASON API, ki skrbi za komunikacijo z
drugimi komponentami sistema OpenRemote ali
drugimi spletnimi aplikacijami. Zasnovana je na SQL
(angl. Structured Query Language) in uporablja
odprtokodni sistem za upravljanje podatkovnih baz
MySQL.
Control panel je uporabniško upravljalsko okolje
sistema OpenRemote, ki se lahko izvaja na spletni
aplikaciji iOS, Android ali HTML/JS. Odjemalec
potrebuje za gradnjo kontrolne plošče ustrezne podatke
o obliki in nastavitvah, ki jih pridobi od Controllerja,
komunikacijo med njima pa zagotavlja
HTTP/REST/XML programski vmesnik oz. API.
Ustrezno obliko in nastavitev kontrolne plošče izdelamo
s pomočjo začetnega nastavitvenega okolja.
Opozoriti je treba, da je varnostni vidik v sistemu
OpenRemote trenutno še zelo slabo razvit in je glavna
pomanjkljivost sistema. Na voljo sta zgolj varnostna
mehanizma, ki ju omogoča streţnik Apache Tomcat.
Prvi mehanizem zagotavlja zaščito pri dostopanju do
kontrolnih plošč v odjemalcu. Omogoča zaščito
kontrolne plošče z uporabniškimi gesli, ki jih uvedemo
z ustrezno definicijo uporabnikov na strani streţnika
Apache, in definicijo določenih omejitev na strani
Controllerja. Drug mehanizem zagotavlja šifriranje
podatkov med Controllerjem in odjemalcem. Šifriranje
zagotavlja protokol SSL/TLS v izvedbi JSSE, ki je
implementiran v streţnik Apache in skrbi za varnost na
ravni seje. Za ustrezno delovanje potrebujemo
samopodpisani certifikat (angl. self-signed certificate),
ki skrbi za overjanje streţnika in določanje parametrov
znotraj streţnika Apache. Omeniti velja še varnostno
nastavitev v uporabniškem vmesnika Designerja, ki
onemogoči komunikacijo med bazo Beehive in
Controllerjem ter tako prepreči vnos laţnih nastavitev v
Controller. Navedeni varnostni mehanizmi niso zadostni
in za zdaj pomenijo resna varnostna tveganja sistema
OpenRemote.
3.2 PanStamp
PanStamp [6], [7] je odprtokodni projekt, namenjen
brezţični kontroli in merjenju. Jedro projekta so
miniaturne plošče Arduino z izjemno nizko porabo
energije, brezţično komunikacijo in paleto vhodno-
izhodnih priključkov. Njihova vloga je zelo dobrodošla
pri avtomatizaciji zgradb, merjenju porabe energije,
gradnji vremenskih postaj, krmiljenju robotov itd.
Celoten projekt je zasnovan tako, da je primeren tako
za začetnike kot tudi resne razvijalce. Poleg brezţičnih
modulov panStamp so na voljo tudi fizični vmesniki
panStick (USB/SWAP vmesnik) in druge namenske
plošče za merjenje temperature, tlaka, vlage, krmiljenje
206 ŠMID, HUMAR
relejev, LED diod itd. Za izvajanje preproste brezţične
komunikacije uporablja panStamp lasten paketno
naravnan komunikacijski protokol SWAP (angl. Simple
Wireless Abstract Protocol) [8], ki skrbi za prenos
vsebine registrov in drugih polj, potrebnih za
komuniciranje in varnost.
Poleg plačljive strojne opreme je na voljo tudi
brezplačna odprtokodna programska oprema. Lagarto
predstavlja programsko opremo, ki omogoča povezavo
omreţja SWAP (brezţičnih modulov panStamp)
navzven v IP omreţje. Gre za nezahtevno programersko
rešitev, ki lahko teče na miniaturnih računalnikih z
majhno porabo. Lagarto omogoča integracijo
najrazličnejših tehnologij ter gradnjo kompleksnih
sistemov. Spisan je v programskem jeziku Python in
sestavljen iz dveh ločenih entitet:
- streţnik Lagarto – omogoča povezavo med omreţjem
SWAP in zunanjim IP omreţjem;
- odjemalec Lagarto – končna točka, ki streţniku
pošilja ukaze, iz njega sprejema podatke ali pa
podatke pošilja drugim aplikacijam.
Slika 3 prikazuje shemo sistema panStamp. Z več
brezţičnimi enotami panStamp tvorimo omreţje SWAP.
Na enote so priključeni različni senzorji, releji, motorji
itd. Most med omreţjem SWAP in prostranim
omreţjem (oblakom) na ravni strojne opreme tvori
panStick v kombinaciji z brezţičnim modulom
panStamp. Streţnik Lagarto, ki je programski prehod in
upravljalsko središče, komunicira z drugimi
namenskimi streţniki, odjemalci oz. drugimi storitvami
v oblaku. Projekt panStamp je s svojim spletnim
uporabniškim vmesnikom lahko ţe sam po sebi
zaključen sistem.
Slika 3: Celovita sistemska zgradba projekta panStamp
Brezţični moduli panStamp so veliki 17,1  30,5
mm. Vsebujejo mikroprocesor Atmel Atmega328P (8
MHz) v kombinaciji z radijsko enoto TI CC1101
(frekvenci 868 in 915 MHz). Za svoje delovanje
potrebuje napajanje okrog 3 VDC, poraba znaša 1 μA v
stanju globokega spanja in 2,5 mA med oddajanjem.
3.3 1-Wire
1-Wire [9] je protokol, ki omogoča cenovno ugodno
ţično komunikacijo med osebnim računalnikom in
paleto čipov, ki delujejo kot senzorji ali aktuatorji
(merjenje temperature, vlage, stikala, identifikacijski
čipi, A/D pretvorniki itd.). V osnovi gre za
komunikacijo med neenakovrednima napravama, in
sicer med nadrejeno napravo (kamor spada tudi 1-Wire
prehod v kombinaciji s programsko opremo, na primer
One Wire File System – OWFS) in podrejenimi
napravami (različni čipi 1-Wire). Komunikacija
uporablja nivoje TTL, je izmenično dvosmerna in
poteka po dveh ţičnih linijah. Napajalna napetost
sistema je med 2,8 V in 6 V. Komunikacijo sproţi in
nadzoruje nadrejena naprava.
3.4 OWFS
OWFS [10] je skupek odprtokodnih programov, ki
omogočajo preprost in učinkovit nadzor in upravljanje
naprav 1-Wire in se izvaja na operacijskem sistemu
Linux. Podprt je širok nabor čipov 1-Wire. Owserver, ki
je hrbtenica sistema OWFS, drugim procesom
zagotavlja dostop do vodila 1-Wire. Za fizično
povezavo z vodilom 1-Wire se ponavadi uporabijo
serijska ali USB vrata, drugi procesi pa se na streţnik
povezujejo preko omreţnega vtiča (TCP vrata).
Komunikacija med streţnikom in drugimi procesi
poteka prek omreţnega komunikacijskega protokola
Owserver (temelječega na TCP/IP) z arhitekturo
odjemalec–streţnik.
4 PRAKTIČNA IZVEDBA SISTEMA
Z integracijo zgoraj predstavljenih odprtokodnih rešitev
smo izdelali sistem za avtomatizirano daljinsko
upravljanje in nadzor zgradb.
Kot upravljalsko in nadzorno središče sistema smo
uporabili sistem OpenRemote. Za izvajanje Controllerja
skrbi spletni streţnik Apache Tomcat, na katerem se
poleg Controllerja izvajata še dve pomembni
komponenti: Drools Engine, ki skrbi za izvajanje pravil
in scenarijev avtomatizacije, in RRD4J, ki skrbi za
shranjevanje podatkov in njihovo grafično prikazovanje
(grafi časovne odvisnosti temperature in vlage).
Zagotoviti je treba podporo ustreznim protokolom za
branje senzorjev in krmiljenje aktuatorjev. Za ţično
upravljanje smo izbrali protokol 1-Wire, brezţično pa
smo zagotovili z moduli panStamp. Komunikacijo med
Controllerjem in omreţji 1-Wire in SWAP je treba
izvajati prek posrednikov: Owserver (OWFS, 1-Wire) in
Lagarto (panStamp, SWAP).
Komunikacija med Controllerjem in Owserverjem se
izvaja na način odjemalec–streţnik, kjer je Owserver
odjemalec ţe integriran v sam Controller. Uporablja se
lastni omreţni komunikacijski protokol Owserver (angl.
INTEGRACIJA ODPRTOKODNIH REŠITEV ZA AVTOMATIZIRANO DALJINSKO UPRAVLJANJE IN NADZOR ZGRADB 207
Owserver network protocol). Na fizični ravni smo
vodilo  1-Wire povezali na streţnik Owserver prek
nadrejene enote 1-Wire, ki predstavlja fizični prehod.
Uporabili smo prehod USB/1-Wire DS9490R. Z vidika
optimizacije stroškov smo izdelali lastne senzorje in
aktuatorje. Čipe 1-Wire smo uporabili za izdelavo
strojne opreme relejev, stikal in senzorjev (DS2408) –
slika 4, osvetljenosti (DS2438Z+ in fotodiodo
SFH203P), vlage (DS2438Z+ in HIH-4000) in
temperature (DS18S20).
Slika 4: Shema enote 1-Wire z releji in stikali
Ţal podpora za sistem panStamp v sistemu
OpenRemote v času praktične implementacije še ni bila
razvita (v času pisanja tega prispevka je ţe na voljo, op.
a.), zato je komunikacija med Controllerjem in
streţnikom Lagarto implementirana preko HTTP zahtev
(JSON format), kar ilustrira moţnost integracije
zunanjih sistemov v OpenRemote. Omreţje SWAP
tvorita dva brezţična modula panStamp. Za povezavo
streţnika Lagarto z brezţičnim omreţjem panStamp
(SWAP) smo uporabili fizični prehod, imenovan
panStick. En modul v kombinaciji s panStick je prehod
med streţnikom Lagart-SWAP in omreţjem SWAP,
drugi pa v kombinaciji z lastno izdelanim tiskanim
vezjem krmili gretje in s senzorja (DHT22) odčitava
temperaturo in vlago.
Za pridobivanje zunanjih vremenskih prametrov in
napovedi smo sistem povezali s spletno storitvijo
Worldweatheronline, ki podatke zajema prek HTTP
zahtev v podatkovnem formatu JSON.
Slika 5: Shema zgradbe v praksi izvedenega sistema
Na podlagi izdelanih senzorjev in aktuatorjev je
nastal sistem s široko funkcionalnostjo: omogoča
upravljanje razsvetljave, grelnih teles ter rolojev,
merjenje temperature, vlage in osvetljenosti ter
pridobiva zunanje vremenske podatke in napovedi. Za
avtomatsko odzivanje sistema so bili izdelani dve
pravili in scenarij (v okviru Drools), ki omogočajo
avtomatsko priţiganje grelnega telesa glede na
nastavljeno mejno vrednost temperature (nastavljivost z
drsnikom) ter spuščanje in dviganje roloja glede na
stopnjo osvetljenosti (nastavljivost z drsnikom). Če je
nastavljena vrednost prekoračena, se rolo spusti.
Scenarij ob njegovem vklopu hkrati izvede več
nastavitev.
Za nadzor in upravljanje sistema so bili izdelani trije
uporabniški vmesniki (spletni vmesnik ter vmesnika za
Android in iOS). Zasnova je ločena na dva tipa. Prvi je
prilagojen spletnemu brskalniku, drugi pa pametnim
telefonom z zaslonom na dotik (Android in iOS). Videz
izdelanih uporabniških vmesnikov prikazuje slika 6.
5 SKLEP
Izdelan sistem je funkcijsko bogat, omogoča pa tudi
avtomatiziran vidik delovanja. Uporabniški vmesniki
zagotavljajo preprosto upravljanje in nadzor nad
sistemom. Sistem odlikuje nizka cena, ki znaša za
208 ŠMID, HUMAR
predstavljen sistem pribliţno 180 evrov. Vanjo je všteto
vezje s štirimi releji in štirimi detektorji stikal, senzor
temperature, vlage, osvetljenosti, vezje za upravljanje
gretja in branje temperature ter vlage prek modula
panStamp, fizični prehodi in drugi elektronski elementi.
Slika 6: Uporabniški vmesnik za Android in brskalnik
Pomemben vidik je tudi izjemno majhna energijska
poraba celotnega sistema, ki znaša okrog 5 W (uporaba
izvajanega okolja Raspebrry Pi [13]).
Sistem odlikujeta odlična moţnost za razširljivost,
nadgradnje ter moţnost dodajanja velikega števila
različnih naprav. Pri tem imamo v mislih predvsem
sistem OpenRemote, medtem ko sta podsistema 1-Wire
in panStamp nekoliko omejena. Glavna omejitev
omreţja 1-Wire je število naprav na vodilu, saj vse
uporabljajo isto vodilo. Omejitev glede največje
oddaljenosti naprav na ţičnem vodilu je pribliţno 500
metrov. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri
sistemu panStamp, kjer je glavni omejitveni prameter
število zahtev, ki jih prejema modem. Doseg brezţičnih
modulov je okrog 100 metrov vidne razdalje (odvisno
od tipa uporabljene antene). Z ustrezno postavitvijo in
konfiguracijo sistemov 1-Wire in panStamp lahko
doseţeno priklop več deset naprav na posamezni
podsistem, kar po oceni zadošča za upravljanje manjših
in srednje velikih zgradb.
Praktični preizkusi so pokazali, da je sistem dobro
odziven. Odziv sistema na pritisk fizične tipke oziroma
virtualnega stikala na uporabniškem vmesniku je
zadovoljivo hiter in nemoteč (do pol sekunde). Tudi
sinhronizacija stanj sikal na različnih uporabniških
vmesnikih je zadovoljivo hitra.
Uporaba grafičnega prikaza podatkov prek
integriranega orodja RRD4J [14] se je izkazala kot
problematična, prikazovanje prek uporabniškega
vmesnika namreč za brskalnik ni bilo mogoče. Znova
velja opozoriti na pomanjkljivo varnost samega sistema.
Na podlagi izkušenj bi za produkcijske implementacije
za zdaj uporabo sicer privlačnega izvajalnega okolja
Rasberry Pi (Debian weezy-armel) odsvetovali, saj se je
izkazal za problematičnega s stališča procesorske moči
in zanesljivosti delovanja. Priporočamo uporabo
zmogljivejših naprav z operacijskim sistemom Debian
Squeeze.
Za konec naj poudarimo, da ima sistem velike
moţnosti za nadaljnji razvoj.