1 Uvod
Pristop k raziskavi problematike v naslovu članka je filo-
zofski, informacijsko-formalističen, fenomenološki [1],
Prejet 27. junij 2010
Odobren 15. oktober 2010
inženirski in v tem kibernetski. Inženirski pristop meri
na uporabnost z metodologijo v znanstvenih vedah in
strokovnih disciplinah, na implementacijo v inženirskih
sistemih, meri naposled na stroje s specializirano umetno
zavestjo. V poglavju 4 je pokazana pregledna grafna po-
krajina informacijske zavesti (IZ) z deformaliziranim pol-
nim grafom 36 entitet in njihovih dejanskih in potencial-
nih povezav, kjer je IZ cilj implementacije.
Informacija s pomenom je temeljni predmet te razi-
skave. Pomen notranje (zavestno) ali zunanje (fizikal-
no) opredmetenga v danem jeziku (naravnem, etničnem,
umetnem, matematičnem) omogoča razumevanje in ko-
munikacijo pomenskega v določeni skupnosti živih in/ali
umetnih (strojnih) akterjev. Tako se konstituira zavestno
kot pomenotvorno nečesa (predmeta, stvari) z informa-
cijsko strukturo in informacijsko organizacijo v sistemu
nečesa poimenovanega, tj. notranje in/ali zunanje opred-
metenega, predstavljivega. Formalizacija tega v primerni
matematični obliki pripelje med drugim do koncepta
slojevitosti sistema zavesti, do rekurzivne triade, ki se
kaže kot zavestno, podzavestno in nadzavestno (v infor-
macijskem pogledu strukturno in organizacijsko višjeza-
vestno).
Na začetku je mogoče formalistično razčleniti (ak-
siomatizirati) ustroj informacijskega oz. informacijske
entitete v odnosu do same sebe in do informacijskega
okolja, tj. do drugih informacijskih entitet. Gledano for-
malistično je informacijska entiteta operand (natančneje
246 Informacijsko, pomensko, zavestno
informacijski operand), njena relacija do same sebe, do
drugih entitet pa operator (informacijski operator). Ta
operator ima vselej binarno obliko, ima svojo levo in
desno operandno stran tudi tedaj, ko ena od strani ni
poimenovana, ko je v formuli prazno mesto. V etni-
čnem jeziku so opernadi samostalniške fraze, operatorji
pa glagolske fraze. Te fraze se navadno zajemajo strojno
iz reprezentativne knjižne, časopisne in žive rabe jezika.
Tako odpadejo raznovrstna slovnična pravila, saj so ta že
vsebovana v reprezentativnih frazah. S tem je mogoče
vztrajati na doslednem principu dobro oblikovanih za-
poredij, sestavljenih iz operandov in operatorjev v infor-
macijskih formulah in informacijskih shemah.
Nazorna predstavitev sistemov informacijskih formul
in shem je mogoča z uporabo informacijskih grafov
in posebnih informacijskih (geometrijskih) diagramov.
Grafi nazorno prikažejo krožno prepletenost vozlišč
grafa (operandov) prek vozliščnih povezav (operatorjev).
Krožnost je v bistvu informacijska možnost za nasta-
janje in dopolnjevanje pomena poimenovanih operandov
(vozlišč), ko je krožno informiranje v funkciji razvoja
pomenov v zanko vpletenih operandov in operatorjev. Ta
princip bo v nadaljevanju konktretno pokazan in razčlen-
jen do pomenskih podrobnosti.
Krožna prepletenost vozlišč in njihovih povezav v
grafu oblikuje v sistemu zavesti t. i. zavestno pokrajino,
po kateri se giblje vsakokratno trenutno zavedanje. Si-
stem zavesti danes ni zamisljiv brez informacijske pod-
lage tako v primerih žive kot strojne zavesti. To mak-
simo bi težko presegli z nekim drugim konceptualiz-
mom: narava zavesti je informacijska, strukturirana in
organizirana pomensko. S teorijskega vidika je struk-
turiranost sintaksna (slovnična) kategorija, organiziranost
pa poljubna kompleksnost krožne medsebojne pomenske
prepletenosti operandov in operatorjev. Zavedanje kot
lastnost sistema se vzpostavi z dovolj veliko informacij-
sko kompleksnostjo, tako v živem kot v strojnem. V
obeh primerih velja sintagma o informacijski zavesti, v
nadaljnjem IZ. Ta je naposled pogojena tudi fizikalno oz.
biološko, kot fizikalni fenomen, npr. kemijsko, nevrobi-
ološko, kvantno itn. V zadnji konsekvenci je informacij-
ska zavest tudi filozofska kategorija, filozofija informacije
s pomenom, tako kot jo narekuje vsakdanja izkušnja z za-
vestjo in dogajanjem v perspektivi zavestnega dojemanja.
Zavestno se naposled izraža kot posebna entiteta informa-
cijskega. Ker je pomen stvar razumevanja, je informacija
s pomenom implicitno (notranje, intrinzično) povezana z
zavestjo, s fenomenom zavesti in zavedanja.
2 Informacijski aksiomi
Formalna plat informacijskega je zasnovana aksio-
matično. V resnici jo določajo dobro oblikovane infor-
macijske formule, sistemi teh formul. Tu je v igri najprej
informacijska slovnica, sintaksa, ki narekuje zgradbo for-
mul, sestavljenih iz operandov, operatorjev in oklepajnih
parov. Oklepajni pari ohranjajo binarno naravo nastopa-
jočih operatorjev in s tem dobro oblikovane formule. Ak-
siome je mogoče formalizirati s pomočjo izbranih mate-
matičnih simbolov in ustreznih pravil. Štirje osnovni in-
formacijski aksiomi so:
Informacijski eksternalizem je aksiom, ki trdi,
da operand (entiteta) a informira to, kar je sam (a je
informacijski oddajnik), v še nedoločeno okolje, ko lahko
informacijsko vpliva na okolje (operator |=) kar tako, in
sicer, formalizirano in grafično,
a |= a (1)
Informacijski internalizem je aksiom, ki trdi, da je
operand a informiran (informacijski sprejemnik) iz še
nedoločenega okolja, da lahko nanj vpliva (operator |=)
kar tako, in sicer, formalizirano in grafično,
|= a a . (2)
Informacijski metafizikalizem je obrnjenost vase, je
aksiom, ki trdi, da operand (entiteta) a informira samega
sebe in je hkrati informiran s samim seboj, da lahko
vpliva nase kar tako, in sicer, formalizirano in grafično,
a |= a
a
. (3)
Informacijski fenomenalizem je aksiom, ki združuje
prve tri aksiome v informacijski sistem, zaprt v za-
poredno ali vzporedno oblikovan oklepajni par, kjer
so posamezni aksiomi oz. njihove formule ločene s
podpičji. Tako je mogoče sistem zapisati tudi zaporedno
v obliki (a |=; |= a; a |= a). Aksiom opisuje celovito
komunikacijo z okoljem in s samo entiteto a, in sicer
oklepajno nazorno formalizirano in grafično,



a |=;
|= a;
a |= a



a .
(4)
Znak je operand, ki pomeni še nedoločeno okolje in
ponazarja prazni znak oz. prazno mesto. Če dosledno
označimo še operatorske povezave, dobimo za informa-
cijski fenomenalizem graf



a |= ;
|= a;
a |= a



a .
|= |=
|=
(4a)
S to izraženostjo je ohranjen dosleden videz operatorske
binarnosti in označitve povezav v primerjavi s (4).
Informacijski operator |= je kot vsi drugi operatorji
binarna operatorska spremenljivka (angl. joker), odvisna
od svojih operandov. Simbolno pomeni v konkretnem
Železnikar 247
primeru operatorsko kompozicijo (znak ◦), npr. pri t. i.
tranziciji (najenostavnejši obliki formule),
(a |= b) ⇋ (a(|=a ◦ |=b)b) (5)
Tudi ta definicijska formula (operator ⇋ se bere kot
pomeni) je dobro oblikovana, od tod nastopajoči oklepaj-
ni pari (, ). Operator |= je lahko konkretno poimenovan,
npr. s poljubnim glagolom ali z izbrano, poljubno dolgo
glagolsko frazo nedoločniške ali pregibne oblike, in sicer
|=glagolska_fraza (6)
tako, da se glagolska fraza smiselno navezuje na svoja
operanda, ko so posamezne besede v frazi povezane s
spodnjim vezajem ‘_’.
Poimenovani informacijski operand ima v pod-
napisu samostalnik ali samostalniško frazo, in sicer
ssamostalniška_fraza. V tem primeru izberemo za simbol
operanda navadno prvo črko pojasnjevalne samostalniške
fraze. Shema glagolske fraze, S⌈gglagolska_fraza⌉, ima zna-
čilno obliko
|= S⌈ssamostalniška_fraza⌉ |=, (7)
kjer je |= ustrezna, še ne določena operatorska spremen-
ljivka.
3 Informacijske formule, sheme in sistemi
formul in shem
Formule so preprosto zaporedja operandov in operator-
jev, dobro strukturirana z oklepajnimi pari. Operatorji
so vselej binarni. Sheme dobimo iz formul, če opustimo
oklepajne pare. Rekonstrukcija prvotne formule iz sheme
tako ni več mogoča. Če je dolžina formule n − 1, ima
formula to število operatorjev, torej n operandov. Kadar
je formula krožna, je njen zadnji operand enak prvemu
operandu. Ta tip formul in njihovih shem je simboliziran
takole:
ϕ▽⊲ ⌊a1, a2, . . . , an⌋, (8)
S
⌈
ϕ▽⊲ ⌊a1, a2, . . . , an⌋
⌉
, (9)
⊲ ∈ {→,←, (→,←,⇄)},▽ ∈ {λ,	, ‖, ‖	}. (10)
Ta sistem formul ϕ in njihovih shem S⌈ϕ⌉ predstavlja
navadne formule (▽ ∈ {λ, ‖}, kjer je λ prazno mesto)
in krožne formule (▽ ∈ {	, ‖	}). Iz formulske sheme
S⌈ϕ▽⊲ ⌊a1, a2, . . . , an⌋⌉, dolžine ℓϕ, ki je število operator-
jev v shemi ali formuli, je mogoče z vstavitvijo oklepajnih
parov pridobiti
Lϕ =
1
ℓϕ + 1
(
2ℓϕ
ℓϕ
)
(11)
formul. Simbol ‘⊲’ kot indeks → označuje serijsko for-
mulo, ← obratno serijsko formulo, →,← serijsko in
obratno serijsko formulo (gornji indeks ‖ označuje par-
alelni sistem), ⇄ hkratno serijsko in obratno serijsko for-
mulo, gornji indeks 	 pa ustrezno krožno formulo. Sis-
temi formul in shem so ključne strukture v domeni in-
formacijskega in zavestnega, z osnovnim poudarkom na
pomenskem. Različno postavljanje oklepajev na enakem
shemnem nizu spreminja pomene nastalih formul, ki jih
je mogoče med seboj primerjati. Sistem vseh mogočih
formul, Lϕ po številu, iz dane formulske sheme S⌈ϕ⌉,
imenujemo gestalt, Γ⌈ϕ⌉. Z gestaltom raziskujemo npr.
spreminjanje pomena z različnim postavljanjem ločil v
danem stavku etničnega jezika.
Talni oklepajni par ⌊, ⌋ označuje formulsko odvisnost
(podobno kot funkcija v matemnatiki), stropni oklepa-
jni par ⌈, ⌉ pa zadevnost nad operandom v teh oklepajih.
Opisi tega formalizma s formulami, shemami in sistemi,
vključno s primeri, se nahajajo v literaturi [2].
4 Rekurzivni model informacijske zavesti z
informonom, entroponom in informacijskim
prostorom
Pomen je kot raba jezikov osnovni predmet informaci-
jskega v sistemu zavesti. Sestavljeni, poimenovani pomen
nečesa v obliki operanda, se opisuje s sistemom for-
mul in je z njim kolikor je mogoče natančno določen
(dosledna sintaksna strogost z oklepajnimi pari). S siste-
mom formulskih shem, ki je ekvivalentno predstavljen s
prepletenim, tudi krožnim grafom, dobimo t. i. pokrajino
povezanih operandov in operatorjev, po kateri se giblje
zavest, ko si ustvarja trenutni pomen nečesa poimeno-
vanega. Informon, ai, je nastali (nastajajoči) sistem for-
mul za poimenovani operand, za njegov pomen, izražen
s formulami sistema, npr. v govoru s stavki etničnega
jezika. Shema tega informona, S⌈ai⌉, je informacijska
shema, ekvivalentna grafu, G⌈S⌈ai⌉⌉, tudi neposredno
formulskemu grafu, G⌈ai⌉. Informon se pri svojem nas-
tajanju oblikuje iz razpoložljivih konkretnih operandov in
operatorjev, ki so zbrani v entroponu, ai, kot množici
komponent.
V situaciji poimenovanega informona in entropona se
pojavi njun združitveni koncept, t. i. informacijski pro-
stor operanda ai. Ta prostor je preprosto pomenski sistem
formul in njihovih komponent, tj.
(
ai;ai
)
. (12)
Informacijski prostor uvede v pomensko metodologijo
smiselno rekurzijo, ko se vprašamo, kaj je informon tega
prostora in njegov entropon, torej
(
ai; ai
)
in
(
ai; ai
)
. (13)
Od tod dobimo informacijski prostor višjega (drugega)
ranga kot izraz
(
ai;ai
)[2]
⇋
(
(
ai; ai
)
;
(
ai; ai
)
)
. (14)
248 Informacijsko, pomensko, zavestno
Z rekurzijo, ki jo omogočata informon in entropon obsto-
ječega informaciskega prostora, z rangom [j], je mogoče
konstruirati naslednji informacijski prostor višjega ranga
[j+1] do poljubne globine. S tem nastajajo plasti zavesti,
ki segajo antisimetrično v domeno podzavesti in ustrezno
v domeno nadzavesti. Tako nastane, gledano interpreta-
tivno, model slojevite strukture in organizacije sistema
zavesti. Formalni pogled na to situacijo je
(ai; ai)[m] ⇋ (15)
Rang [−(m+1)]
︷ ︸︸ ︷






















. . .
Rang [−4]...
︷ ︸︸ ︷


























( ai
︸︷︷︸
[0]
;
[−1]
︷︸︸︷
ai )
︸ ︷︷ ︸
Rang [1]
;
Rang [−2]
︷ ︸︸ ︷
(ai; ai)










︸ ︷︷ ︸
Rang [2]
;
Rang [−3]
︷ ︸︸ ︷
(
(ai; ai); (ai; ai)
)
















︸ ︷︷ ︸
Rang [3]...
. . .






















︸ ︷︷ ︸
Rang [m]
Negativni rangi pripadajo entroponom, pozitivni infor-
monom, ničla aktualni zavesti, informacijski prostori pa
imajo stopnjo celega števila [−∞] < [j] < [∞], kjer je
∞ potencialna neskončnost∗.
Ena od geometrijskih interpretacij rekurzivnega kon-
cepta informacijske zavesti je prikazana na sl. 1. Sloji
[r], r ∈ Z (rangi), sistema zavesti Φ⌈(z; z)⌉ plavajo v
informacijskem oceanu zavestne celote kot beli otočki
zavesti ter podzavestnih in nadzavestnih domen. S pla-
vanjem je nakazana naključno smiselna narava zavesti
ter podzavestnih in nadzavestnih domen kot posledic po-
javlajočih se intenčnih usmeritev. Kot razumemo, lah-
ko rekurzivna izpeljava sistema informacijske zavesti
povzroča vrsto jezikovnih, grafnih in geometrijskih inter-
pretacij, s koncepti kot so zavestni, podzavestni in nadza-
vestni sloji, plavajoči otočki poimenovanih entitet ai, po-
tencialna neomejenost števila slojev in entitetnih poime-
novanj, naključna smiselnost interpretacij itn., saj se ti
koncepti skladajo z izkustvom razuma oz. žive zavesti in
prinašajo konkreten konceptualizem v območje umetne in
strojniške zavesti. Notranja neomejenost razvoja zavesti
ostaja tako očitna.
Za informacijski sistem zavesti Φ⌈(z; z)⌉ informira, je
informirana ter samoinformira entiteta zavest, označena
z z, kot vsaka druga zavestna entiteta ai (glej formule
(1) (4)) pod trenutnim informiranjem zavedajočega se,
v raziskovanju in rabi njenega pomena z. Tudi sistem
∗Podobno vlogo kot jih imajo Hamiltonove enačbe v teoriji meha-
nike in Maxwellove enačbe v teoriji elektromagnetnega polja, jo ima
rekurzija informacijskega prostora (15) v nastajajoči teoriji zavesti.
Domnevna hierarhija večslojnega sistema pomenske strukture in organi-
zacije, ki pripadata konceptu »Informacijski prostor versus Entropon«
Trenutno poimenova-
na aktualna tema ai
Zavestna os
Trenutna intencija
m-ti nadsloj
Drugi nadsloj
Prvi nadsloj
Prvi podsloj
Drugi podsloj
m-ti podsloj
z, ai, z,ai, . . .
Rang 0 i = 1, 2, . . . n < ∞
Φ
⌈(
z; z
)⌉
(ai;ai)
[m]
Rang m
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
...
(ai;ai)
[2]
Rang 2
(ai;ai)
[1]
Rang 1
(ai;ai)
[−1]
z, ai, z,ai, . . .
(ai;ai)
[0]
Rang −1
(ai;ai)
[−2]
Rang −2
(ai;ai)
[−m]
Rang −m
−m
−2
−1
0
1
2
m
6
R
a
n
g
r
P
o
d
za
v
e
s
tn
a
-z
a
v
e
s
tn
a
-n
a
d
za
v
e
s
tn
a
a
s
im
e
tr
ij
a
s
is
te
m
a
in
fo
rm
a
c
ij
s
k
e
za
v
e
s
ti
Φ
⌈
(
z
;z
)
⌉
Rekurzivni prakoncept
informacijske zavesti
D
o
m
e
n
a
e
n
tr
o
p
o
n
o
v
(a
i
;a
i
)[
−
r
] ,
r
∈
Z
P
o
d
za
ve
st
n
in
e
re
d
:
in
fo
rm
a
ci
js
ka
e
n
tr
o
p
ija
,
m
o
tn
ja
,
zm
e
d
e
n
o
st
,
n
a
kl
ju
čj
e
,
..
.;
(a
i
;
a
i
)[
−
r
]
⇋
(
a
i
;
a
i
)
[r
] ;
(
a
i
;
a
i
)
[0
]
⇋
a
i
D
o
m
e
n
a
in
fo
rm
a
c
ij
s
k
ih
p
ro
s
to
ro
v
(a
i
;a
i
)[
r
] ,
r
∈
Z
N
a
d
za
ve
st
n
ir
e
d
:
p
o
zo
rn
o
st
,
in
tu
ic
ija
,m
o
tiv
a
ci
ja
,
u
st
va
rj
a
ln
o
st
,
st
ra
te
g
ija
,.
..
;
(a
i
;
a
i
)[
r
]
⇋
(
(
a
i
;
a
i
)
[r
] ;
(
a
i
;
a
i
)
[r
])
;
(
a
i
;
a
i
)
[0
]
⇋
a
i
Slika 1. Geometrijska interpretacija rekurzivne zasnove in-
formacijske zavesti, ki kaže hierarhijo in asimetrijo slojev kot
podzavestno (entroponsko), zavestno in nadzavestno (informa-
cijsko-prostorsko) pomensko strukturo.
zavesti ni proti svoji okolici omejen z informacijsko ne-
produšno ovojnico, je z zunanjim svetom komunikacijsko
prepleten, vplivan in vplivajoč, kar ponazarja elipsa brez
ovojnice kot nekakšna psihološka in hkrati dinamična
fizikalna (npr. kvantnomehanska, v vesolje segajoča)
nedoločenost. Podobno velja za bele otočke v oceanu
zavesti, ki so tudi brez informacijskih ovojnic. Ocean
je tu sinonim za t. i. grafno pokrajino zavesti, ki je
s slojevitostjo dodatno strukturirana in naključno smi-
selno, pomensko organizirana individualizirana in sub-
jektivizirana [2]. Ta pokrajina se kot krožno prepleteni
graf izriše s shemami vseh nastopajočih formul v siste-
mu zavesti, upoštevajoč njihove operande in operator-
je konkretno določene in še nedoločene, potencialno
mogoče povezave med operandi.
5 Implementacija informacijske zavesti
Namen raziskovanja ustroja IZ je tehnološki sistem z
umetno, strojno ali strokovno zavestjo, in sicer kot pro-
jekcija koncepta zavesti na izbrano, dovolj ozko speciali-
zirano delovno področje. Strojna zavest mora razpola-
Železnikar 249
O
b
m
o
č
je
te
o
ri
js
ki
h
iz
ho
di
šč
pr
in
ač
rto
va
nju
imp
leme
ntacijesistemainformacijskezavestiza
določeno
p
o
d
ro
čje
• I. aksi
omi:
• i.
eks
tern
alize
m,
•
i. in
ter
na
lize
m,
•
i. m
et
afi
zik
ali
ze
m
,
•
i. f
en
om
en
al
iz
em
•
I.
fo
rm
al
iz
em
:
•
i.
fo
rm
u
le
,
•
i.
sh
e
m
e
,
•
si
st
e
m
ii
.f
o
rm
u
l,siste
m
i i. sh
e
m
,
•
i. g
e
šta
lti,
•
i. dekom
pozicija
•
I. m
etodologija
•
z: i. grafi,
•
i. diagrami, •i. tezavri, •i. grafno pokrajino •
Deformalizacija IZ •
Raba a
ksiomo
v: •
Vpli
va n
avz
ven
, •
Vp
liva
na
vzn
ote
r,
•
Vp
liv
a
va
se
,
•
C
el
ot
ne
ga
vp
liv
a
•
I.
de
fo
rm
al
iz
ac
ija
•
P
ra
vi
ln
i s
ta
vk
i
•
S
ta
vk
i b
re
z
lo
či
l
•
S
ta
vč
n
a
b
e
se
d
ila
•
•
B
e
se
d
ila
b
re
z
lo
čil
•
S
tavčn
i g
e
šta
lti
•
S
estavljanje
stavkov
•
D. raziskave
z:
•
d. grafi,
•
d. diagrami,
• d. tezavri,
• d. polnim grafom
• Teorija IZ
Slika 2. Polni graf s 36-imi vozlišči, ki združuje koncept teorij-
skih izhodišč IZ z deformaliziranimi izhodišči za praktično im-
plementacijo nekega začetno omejenega sistema IZ na določe-
nem poklicnem ali ljubiteljskem področju.
gati s sebi prilagojeno, dovolj obsežno in krožno pre-
pleteno komponento ustvarjalnosti, ki je na izbranem
operacijskem področju vrhunska (glej [2], poglavje Ust-
varjalno). Ob tem razpolaga sistem z dovršenim mehaniz-
mom pomenskega razčlenjevanja informacijsko dekom-
pozicijo , s katerim se operandi in operatorji postav-
ljajo v oklepajne formulske nize in sisteme formul, oz.
samostalniške fraze in glagolske fraze v stavke in besedila
v primeru deformaliziranega (praktičnega, jezikovnega)
sistema IZ. Npr. vrhunski pisatelj ali pesnik je go-
tovo strokovnjak v svojem individualnem sistemu zavesti,
deluje po načelu svojega značilnega izražanja, sestav-
ljanja proze ali kovanja verzov, podrejajoč se trenutno
nastopajočim intencam, domislicam, intuiciji svojega
stanja zavesti sebi podobnega govornega obnašanja. In-
ženir projektant, specialist za svoje področje dela, je
lahko že kar blizu nekakšni projektantski umetni zavesti,
ki je odeta v poklicna pravila, izhodišča, metodologijo
in delovna oz. računalniška orodja. V ozadju teh pri-
merov se nahaja najvišja mogoča ali zadostna stopnja
pomenske ali strojno organizirane kompleksnosti. Tu se
vzpostavlja umetno samozavedanje in z njim posledice, ki
so primerljive z lastnostmi človekove zavesti.
Slika 2 prikazuje kot primer polni graf za področje
teorije in deformalizacije sistema IZ. Okrajšave i./I. po-
menijo informacijski, d./D. pa deformaliziran. Vozliš-
ča v grafu so diagonalno sopomenska. Teoriji IZ stoji
nasproti kot uporabnostno izhodišče konkretna defor-
malizacija IZ in informacijskim aksiomom raba aksio-
mov. Nasproti informacijskemu eksternalizmu stoji vpliv
nekega konkretno poimenovanega vozlišča navzven na
druga vozlišča, nasproti informacijskega internalizma pa
vplivi drugih poimenovanih vozlišč kot vplivi navznoter,
torej na izbrano vozlišče. Informacijski metafizikalizem
se sooča z vplivom izbranega poimnenovanega vozlišča
na samega sebe, ko se v bistvu širi njegova pomen-
ska domena krožno z uporabo novih operatorskih (npr.
glagolskih) fraz. Naposled se t. i. informacijski fenome-
nalizem diagonalno zrcali kot v celoti krožno prepleteni
vpliv navzven, navznoter in v samega sebe za poimeno-
vano vozlišče.
V naslednjem, belemu in nasproti ležečemu izseku
grafa se informacijski formalizem meri z informacijsko
deformalizacijo, ko se opušča simbolni formalizem z
uporabo konkretnih operandnih in operatorskih fraz (sa-
mostalniških in glagolskih). Informacijske formule se
npr. nadomeščajo s pravilnimi oz. smiselnimi stavki ne-
kega etničnega jezika. Informacijske sheme, v katerih so
opuščeni oklepajni pari formulske izražave, se npr. pre-
tvarjajo v stavke brez ločil, torej v gola zaporedja samo-
stalniških in glagolskih fraz brez ločil. Medtem ko siste-
mi informacijskih formul in nasproti nahajajoča se stav-
čna besedila še ohranjajo celotno dosledno strukturira-
no pomensko obliko, pa so sistemi informacijskih shem
izraženi brez formulskih oklepajnih parov in ustrezno
diagonalna besedila brez stavčnih ločil. Informacijski
gestalti ponujajo popolne sezname formul, ki se lahko
oblikujejo iz danih shem, in podobno so stavčni geštalti
seznami vseh mogočih, pomensko natančno oblikovanih
stavkov z oklepajnimi pari oz. pomensko izraženi npr.
z vstavitvijo stavčnih ločil. Naposled prinaša informa-
cijska dekompozicija določeno (intencialno) sestavljanje
stavkov v nastajajočem besedilu, ko so na voljo rešitve iz
prejšnjih korakov v okviru polnega grafa na sliki 2.
Naslednji, temnejši izsek je območje informacijske
metodologije z informacijskimi grafi, diagrami, tezavri
in grafno pokrajino (zlitjem nastopajočih delnih grafov).
Na nasprotnem koncu slike 2 je izsek deformaliziranih
(konkretnih, nesimbolnih) raziskav z deformaliziranimi
grafi, diagrami, tezavri in polnim grafom kot pomen-
skim potencialom nastajajočega sistema IZ. Polni graf
nakazuje vse mogoče povezave med vozlišči, tudi tiste,
ki še niso uresničene, vsako poimenovano vozlišče pa
lahko nastopa v grafu samo enkrat; s tem se povečuje
kompleksnost krožne prepletenosti vozlišč, kar naposled
pomeni tudi vzpostavitev lastnosti zavedanja sistema IZ.
Temne povezave med belimi vozlišči na belem ozadju, in
sicer , so gledano realno in potencialno dvo-
smerne in tudi večkratne med enim in drugim vozliščem,
kar vse prispeva h kompleksnosti pomenskega sistema IZ.
K polnemu grafu je mogoče konstruirati konkretni
nepolni graf, kot to izhaja iz dejanskega razvoja teorije
IZ in implemetacijskih zamisli na čisto formalni in de-
formalizirani ravni (verbalno z uporabo etničnega jezika).
Obstaja pa tudi natančnejši pristop, ki razkriva imple-
mentacijske možnosti razvoja sistema informacijske za-
vesti z upoštevanjem filozofije, metodologije in formali-
zacije sistema, kot je opisano v študiji [2].
Operandi, operatorji,
operandne in
operatorske fraze
Entroponi Tezavri, itd.
Informacijski prostori
informacijskih prostorov
Sistem
informacijske
zavesti
Informacijski
prostori
Informoni
Zlitje (Z)
informonskih
grafov
Informacijska dekompozicija
O
kv
ir
i
G
ra
fi
G
e
št
a
lti
S
h
e
m
e
Formule
Sistemi formulSistemi shem
‘(’ | ‘)’ | ‘;’ | ‘,’
Osnovni aksiomi za
kompozicijo formul
Operandi Oklepajni pari
Binarni
operatorji
Operatorske kompozicije
Operator ‘◦’
Podpičje
Slika 3. Osnutek sistema informacijske zavesti, ki združuje
filozofijo, metodologijo, formalizacijo in implemetacijske
možnosti informaciskega in pomensko informacijskega oz.
zavestnega.
Slika 3 prikazuje usmerjeni nepolni graf, ki črpa
svojo strukturo iz zgodovinskega razvoja t. i. umetne
zavesti, utemeljenega z raziskavami v psihologiji, kog-
nitivnih znanostih in z novimi pristopi pri formalizaciji
domene informacijskega in zavestnega. Informacijski
okvir je ovojnica, ki združuje domala poljubne segmente
operandov, operatorjev, oklepajev v kontekstih formul,
shem in sistemov, kar omogoča opazovanje in razisko-
vanje uokvirjenih pomenskih ali kvazipomenskih parcial-
nih kontekstov v uokvirjeni celoti. Npr. ideja okvira je
zajeta v temnih območjih
( (a1 |= (a2 |= (a3 )) |= a4) |= a5
6 Sklepna misel
Informacijsko∗ s pomenom je osnovno zavestnega. Tvor-
jenje pomenskega niza (stavka) pripada trenutni intenci
informacijske dekompozicije, v ozadju katere informira
krožno prepleteni pomenski kompleks. Tako lahko na-
staja smiselni pomenski niz v umetni kot živi strukturi
in organizaciji sistema zavesti. Nastajajoča informacij-
ska kompleksnost je zadostni ali še nezadostni pogoj
za pravo, izvirno in ustvarjalno lastnost individualnega
zavedanja in samozavedanja na določenem delovnem po-
dročju. Slovenija kot raziskovalni poligon nima posebej
značilne znanstvene in tehnološke usmeritve v evropskem
in svetovnem okviru. Informacijska zavest se ponuja
kot priložnost za inovativen pristop k noviteti na med-
narodnem prizorišču. Pomenila bi ustvarjalno dejavnost
v razvoju primerne strojne opreme in seveda v razvoju
posebnega operacijskega sistema in nekaterih aplikacij.
7 Literatura
[1] T. Winograd, F. Flores. 1986. Understanding Comput-
ers and Cognition. A New Foundation for Design. Ablex
Publ. Corp. Norwood, NJ.
[2] A. P. Železnikar. 2010. Informacijske meditacije. Koncep-
tualno in implemetacijsko o informacijskem, fizikalnem,
zavestnem, podzavestnem in nadzavestnem. i–xxxvi+1–
461. http//:www.artifico.org.
[3] A. P. Železnikar. 2010. Der sinngemäße Zufall und das
Aufkommen der Bedeutung. grkg/Humankybernetik 51:
3:137–143. http//:www.artifico.org.
Anton P. Železnikar (1928) je upokojeni inženir elektro-
tehnike. Diplomiral (1956), magistriral (1966) in doktori-
ral (1967) je na Elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Leta
1968 je prejel nacionalno nagrado za znanost (Kidričevo)
za delo Overlapping algorithms, objavljeno v Mathe-
matical Systems Theory (Springer Verlag, NY). Od leta
1980 je bil zaposlen v računalniški industriji Delta (Elek-
trotehna, Iskra), leta 1985 je bil izvoljen za rednega pro-
fesorja. Gostoval je skupaj z razvojno skupino na japon-
skih in ameriških univerzah na področju razvoja in indu-
strijske realizacije mikroračunalniške in multiprocesorske
tehnologije (Sapporo, Tokio, MIT, NYU, CalTech, AZU
Tucson itn.). Leta 1998 je bil naslovni poročevalec kon-
ference o filozofiji in znanosti zavesti za področje umetne
zavesti (Eastern Illinois University, Charleston, IL). Od
leta 1986 raziskuje fenomene informacijskega s posebej
matematizirano simboliko in metodologijo, razširjeno na
področje umetno, strojno in naravno zavestnega. Za teo-
rijske raziskave ga je kot študenta navdušil profesor teo-
retske elektrotehnike Venčeslav Koželj. To delo avtor po-
sveča njegovemu spominu.
∗Kibernetski pristop je danes dejansko informacijsko zavesten, saj je
t. i. krmiljenje v živem s svojo vsestranskostjo informacijsko.