1 UVOD
Organizacije se čedalje bolj zavedajo pomena
učinkovitega obvladovanja poslovnih procesov, zato v
svoje redno poslovanje uvajajo celovite metodologije za
menedžment poslovnih procesov (v nadaljevanju MPP)
na vseh organizacijskih ravneh. V svetu obstajajo
številni pristopi, pri čemer so nekateri splošno dostopni
in podrobno opisani v strokovni in znanstveni literaturi
(7FE BPM, BPTrends, Rummler-Brache), medtem ko
so drugi zaprtega tipa in pomenijo konkurenčno
prednost analitskih podjetij (McKinsey & Company,
Deloitte Consulting LPP itd.), ki se ukvarjajo z analizo
in prenovo poslovnih procesov. Nobena metodologija
pa sama po sebi ne more zaobjeti vseh mogočih
okoliščin in tipov projektov, s katerimi so soočene
organizacije, zato je vedno potrebna določena mera
prilagajanja. To potrjuje raziskava[1], ki je pokazala, da
kar slaba polovica vseh organizacij, ki se ukvarjajo z
MPP, v ta namen uporablja lastno metodologijo in da je
v letu 2013 zgolj 32 % organizacij uporabljalo enoten
metodološki pristop. Rešitev, ki jo predstavimo v
članku, ni v izdelavi neke nove, enotne, splošno
uporabne metodologije na področju MPP, temveč v
vzpostavitvi splošnega ogrodja, ki bi omogočalo čim
učinkovitejšo graditev in prilagajanje metodologij MPP.
V članku tako najprej opredelimo, kaj razumemo pod
pojmom MPP, in definiramo koncept metodologije za
MPP. V osrednjem delu predstavimo lastno ogrodje za
inženiring (graditev in prilagajanje) metodologij MPP
posamezni organizaciji, njenemu specifičnemu položaju
in projektom, skladno z načeli in izsledki znanstvenega
področja inženiringa metod. V sklepu podamo še primer
uporabe ogrodja v resničnem življenju z zgraditvijo
povsem nove metodologije MPP za projekt prenove
proizvodnega procesa v velikem slovenskem podjetju,
kjer za osnovo vzamemo pristop 7FE BPM.
2 PODROČJE PROUČEVANJA
Jeston in Nelis [2] opredelita MPP kot doseganje ciljev
organizacije skozi izboljševanje, upravljanje in
Prejet 29. januar, 2016
Odobren 19. april, 2016
INŽENIRING METODOLOGIJ ZA MENEDŽMENT POSLOVNIH PROCESOV 109
nadzorovanje ključnih poslovnih procesov. Tudi
definicija, ki jo podaja Harmon [3], sovpada s
predhodno, saj opredeli MPP kot disciplino upravljanja,
ki se osredinja na izboljševanje učinkovitosti
organizacije z upravljanjem njenih poslovnih procesov.
Združenje strokovnjakov za MPP pojem MPP
opredeljuje kot disciplino upravljanja, ki integrira
strategijo in cilje organizacije s pričakovanji in
potrebami strank z usmerjenostjo na celovite poslovne
procese [4]. Že sama definicija MPP nakazuje, da gre za
kompleksno disciplino, ki zajema strategijo, cilje,
kulturo, vloge, politike, metodologije in orodja za
analizo, načrtovanje, implementacijo, nadzor, nenehno
izboljševanje in upravljanje celovitih poslovnih
procesov. Sama kompleksnost discipline narekuje, da za
ustrezno in celovito obvladovanje posameznih njenih
prvin potrebujemo učinkovit metodološki pristop –
metodologijo za menedžment poslovnih procesov.
Harmon [5] opredeli metodologijo za MPP kot
obsežen in specifičen nabor navodil za izvedbo
določene naloge (prenove ali izboljšanje poslovnih
procesov), Swet[6] pa obravnava metodologijo kot
pristop z načeli in specifičnimi postopki, ki zagotavlja
smernice, kako pristopiti k različnim scenarijem v
okviru discipline MPP. Metodologije MPP lahko
razvrstimo v tri osnovne kategorije [1]: z vrha navzdol,
ki se osredinjajo na izvedbo obsežnejših izboljšav na
ravni organizacije kot celote (Rummler-Brache,
BPTrends itd.), od spodaj navzgor, katerih glavni cilj je
postopno izboljševanje posameznih aktivnosti in
poslovnih procesov (6 sigma, vitki 6 sigma itd.) in
metodologije s področja informacijske tehnologije, ki se
osredinjajo na avtomatizacijo in informatizacijo manjših
in srednje velikih procesov (RUP, ARIS, IDEF itd.).
Kako izbrati pravo metodologijo za konkretno
organizacijo, projekt? Poti je več. Gardner [7] tako
svetuje, da se čim bolje seznanimo z najbolj
popularnimi metodologijami in nato izberemo
najprimernejšo glede na identificirane karakteristike
organizacije, Swet [6] po drugi strani priporoča graditev
povsem nove, organizaciji prilagojene metodologije, pri
čemer uporabimo najprimernejše komponente splošno
uveljavljenih metodologij. Drugi pristop vsekakor
zagotavlja večjo prilagojenost in s tem učinkovitost
metodologije, zahteva pa več začetnih priprav, dobro
poznavanje področja in organizacije same. Obstaja tudi
tveganje, da zaradi nekompetentnih snovalcev nove
metodologije in pomanjkanja časa ali informacij končni
rezultat ne izpolni pričakovanih ciljev in zahtev, kar se
hitro pokaže, ko je treba metodologijo uporabiti v
praksi. Rešitev vidimo v graditvi splošnega ogrodja za
inženiring metodologij MPP, ki bi načrtovalcem znatno
olajšalo in poenotilo delo pri snovanju novih
metodologij.
3 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
Teoretična podlaga ogrodja za inženiring metodologij za
MPP temelji na konceptih discipline inženiringa metod
[8], ki se ukvarja z načrtovanjem, graditvijo in
prilagajanjem metod, tehnik in orodij za razvoj
programskih rešitev. Posebna veja discipline je
situacijski inženiring metod, ki se ukvarja s
prilagajanjem obstoječih metod specifičnim
okoliščinam, v katerih se nahajajo organizacije, in tudi
posamičnim projektom. Metoda je opredeljena kot
skupek delcev, imenovanih fragmenti metode, ki
pomenijo standardizirane sestave, definirani pa so kot
skladni in dobro opredeljeni deli metod razvoja
informacijskih sistemov [8]. Čeprav je inženiring metod
sprva ločeval med pojmoma metode in metodologije, pa
ju novejši prispevki uporabljajo kot sinonima [9].
Graditev specifičnih razvojnih metod na podlagi
standardiziranih repozitorijev fragmentov metode
zagotavlja višjo kakovost procesa metode,
konsistentnost uporabljenih fragmentov in združljivost
definiranega procesa z drugimi, na istem ogrodju
zgrajenimi procesi [10].
Splošni proces za graditev metode po načelih
situacijskega inženiringa metod Ralyte [11] razdeli na
dva ključna koraka: določitev ciljev, kjer se opredelita
zvrst potrebne metode in sama konstrukcija metode.
Opredeljeni cilji narekujejo izbiro pristopa h graditvi
metode, ki lahko zahteva izdelavo nove metode od
začetka ali prilagoditve neke obstoječe metode. Poleg
splošno uveljavljene strategije sestavljanja, ki temelji na
ponovni uporabi fragmentov obstoječih metod, se
čedalje bolj uveljavljajo tudi pristopi prilagajanja
obstoječih metod, saj vse bolj dozoreva spoznanje, da je
sestavljanje segmentov metod v novo metodo
kompleksno opravilo, ki zahteva veliko napora, virov in
časa, kar pa pomembno poveča stroške in podaljša
trajanje projekta.
Za potrebe razvoja lastnega ogrodja za inženiring
metod MPP je bil uporabljan koncept komponente
metode, ki nadgrajuje fragment metode v smislu
preprostejše tvorbe posameznih fragmentov, saj so
komponente definirane na višji ravni abstrakcije in bolj
intuitivnega povezovanja sestavov v skupno celoto
(metodo) z uporabo vmesnikov. Tako je komponenta
metode samostojni del metode, ki opredeljuje postopek
(nabor aktivnosti) za preslikavo enega ali več izdelkov
(vhodov) v končni izdelek (izhod) ob hkratni utemeljitvi
smisla tovrstne preslikave [12]. Komponenta metode
zagotavlja samostojnost in neodvisnost posameznega
fragmenta metode, konsistentnost in koherentnost njenih
elementov, racionalnost same komponente metode in
njenih sestavnih delov, povezljivost z drugimi
komponentami in ponovno uporabnost.
Komponenta metode je na splošno opisana z uporabo
dveh konceptualnih pogledov: notranjega (slika 1) in
zunanjega (slika 2). Notranji pogled podaja notranjo
strukturo komponente metode, ki temelji na naboru
gradnikov, kot so aktivnosti, izdelki, vloge itd., zunanji
pogled pa podaja sliko, kako se posamezne komponente
metode prek vmesnikov povezujejo v skupno celoto –
metodo oziroma metodologijo.
110 LAHAJNAR, ROŽANEC
Komponenta metode
vhod
Aktivnost
0..1
* *
*
Tehnika
Vloga
* 1..*
uporablja
1..* 1..*
Izdelek
1..*
0..1
0..1 *
je del
Veščina
1..*
1..*
Orodje 1..**
1..*
0..1
izhod
uporablja
potrebna za
je povezanaje del
izvaja
Slika 1: Notranji pogled komponente metode
Osnovni koncept komponente metode smo za potrebe
našega ogrodja nadgradili v več smereh: prečistili smo
elemente komponente metode v okviru notranjega
pogleda in jih prilagodili konceptom, ki jih srečamo v
metodah za MPP, zunanji pogled smo razširili in
vzpostavili razmerja med komponentami metode in
projektnim vidikom metode (fazami in mejniki), kar je
ključnega pomena za vsak projekt MPP, in ne nazadnje,
nadgradili smo mehanizme za čim preprostejše
prilagajanje posameznih komponent metode
značilnostim organizacij in projektov.
Metoda
Komponenta metode
0..*
1..*
Projekt
Faza
1
1..*
OrganizacijaTemeljna metoda
Prilagojena metoda
1 1..*
0..*
1
1 1..*
1..* 1..*
izvaja
uporabljena v
razdeljen na
sestavljena iz
uporabljena na
uporabljena v
Slika 2: Zunanji pogled komponente metode
4 OGRODJE ZA INŽENIRING METOD
Nadgrajeni koncept komponente metode je konceptualni
temelj ogrodja za konstrukcijo metod MPP in njegovega
repozitorija. Repozitorij vključuje štiri med seboj
povezane baze, katerih vsebina opredeljuje različne
metode MPP kot skupek prilagojenih komponent
metode glede na lastnosti posamezne organizacije
oziroma projekta: bazo karakteristik, komponent
metode, prilagoditev in samih temeljnih oziroma
prilagojenih metod. Baza karakteristik vključuje
hierarhično urejen nabor karakteristik projekta ali
organizacije. Vsaka atomarna karakteristika vsebuje
diskreten nabor mogočih vrednosti, na podlagi katerih
se izvaja kategorizacija projekta ali organizacije. Baza
komponent metode zajema množico komponent metode
s pripadajočimi vmesniki, pri čemer strukturo
posamezne komponente metode opredeljuje njen
notranji pogled, vhodne ter izhodne elemente pa
vmesnik. Baza prilagoditev vključuje nabor pravil
prilagajanja kot skupek konfiguracijskih predlog za
posamezne komponente metode, v bazi metod pa je
shranjena množica metod (temeljnih in prilagojenih), ki
pomenijo končni rezultat procesa inženiringa metod
MPP.
Ogrodje za inženiring metod MPP sestoji iz štirih
ključnih procesov (slika 3): upravljanje repozitorija,
graditve baze komponent metode, graditve temeljne
metode in prilagajanje temeljne metode. Ogrodje za
vsako od baz definira svojo aktivnost upravljanja, ki
zagotavlja konsistentnost, koherentnost, razpoložljivost,
ažurnost in veljavnost v bazi shranjenih podatkov. Tako
upravljanje karakteristik obsega identifikacijo novih
karakteristik, njihovo razvrščanje v okviru hierarhije
karakteristik, združevanje in razdruževanje karakteristik
itd. Upravljanje komponent metode obsega vzpostavitev
in vzdrževanje medsebojnih razmerij med
komponentami, razreševanje konfliktov kot posledica
prekrivanja področij obravnave komponent metode,
odprava nekonsistentnosti uporabljenih aktivnosti,
izdelkov in drugih elementov komponent metode,
ažuriranje komponent metode skladno z novimi
dognanji v okviru discipline MPP itd. Upravljanje
prilagoditev vključuje izdelavo novih konfiguracijskih
paketov glede na novo definirane karakteristike in
sestavljanje konfiguracijskih paketov v konfiguracijske
predloge, upravljanje metod pa obsega vzpostavitev in
vzdrževanje razmerij med komponentami posamezne
metode.
Graditev baze komponent metode na podlagi ene ali
več obstoječih metod zgradi novo komponento metode,
ki se nanaša na neko izbrano področje MPP. Proces se
začne z aktivnostjo definicije ali rekonstrukcije
začetnega modela metode, katerega naloga je odprava
vseh nejasnosti, nedoslednosti ali dvoumnosti izvornih
metod, ki so osnova za graditev nove komponente
metode. Glavni cilj aktivnosti identifikacije komponente
metode je opredelitev nove komponente metode kot
podmnožice elementov posamezne ali sestava
elementov različnih izvornih metod. Zadnja aktivnost
procesa, definicija komponente metode, pa poskrbi za
verifikacijo elementov komponente metode in njihovih
medsebojnih razmerij, opredelitev vmesnika,
karakterizacijo komponente metode in njen opis skladno
z definiranim metamodelom notranjega vidika
komponente metode in vmesnika. Graditev baze
komponent metode je nepretrgan proces. Začetni nabor
komponent metode nastane predvsem na podlagi metod,
INŽENIRING METODOLOGIJ ZA MENEDŽMENT POSLOVNIH PROCESOV 111
Upravljanje repozitorija
Izgradnja komponente metode
Izgradnja temeljne metode
Prilagajanje temeljne metode
- Pretekli projekti
- Bodoči projekti
- Organizacijska
struktura
- Velikost organizacije
...
Upravljanje
karakteristik
Upravljanje
komponent
metode
Upravljanje
prilagoditev
Upravljanje
metod
Definicija,
rekonstrukcija
modela
Identifikacija
komponente
metode
Definicija
komponente
metode
Kategorizacija
organizacije
Izbira
komponent
metode
Sestavljanje
komponent
metode
Kategorizacija
projekta
Konfiguracija
komponent
metode
Sestavljanje
prilagojenih
komponent
Baza
karakteristik
Baza
komponent
metode
Baza
prilagoditev
Baza
metod
Prilagojena
metoda
Temeljna
metoda
Komponenta
metode
Karakteristike
projekta
Karakteristike
organizacije
Obstoječe
metode in
tehnike
- Poslovna kritičnost
- Kompleksnost
- Časovni okvir
- Organizacijska raven
...
- BPTrends
- 7FE BPM
- Rummler-Brache
- PDCA
- BPMN
...
Slika 3: Ogrodje za inženiring metod MPP
uporabljenih pri preteklih projektih organizacije,
pridobljenih izkušnjah in splošno uveljavljenih dobrih
primerov, kot osnova pa se lahko uporabijo tudi metode,
jeziki in tehnike, opisane v strokovni literaturi. Baza
komponent metode se nato dopolnjuje skozi graditev
temeljne metode organizacije in prilagojenih metod, ki
zaradi raznolikosti projektov vedno znova zahtevajo
povsem nove komponente metode ali prilagoditve
obstoječih, da se čim bolje zadosti zahtevam
posameznih projektov.
Proces graditve temeljne metode vzpostavi in
vzdržuje temeljno metodo MPP organizacije, ki vsebuje
aktivnosti in izdelke za najpogosteje ponavljajoče se
projekte. Temeljna metoda podaja izhodišče za graditev
prilagojenih metod, temelji pa na izkušnjah preteklih
projektov, značilnostih predvidenih bodočih projektov
in lastnostih organizacije, ki projekte izvaja. Temeljna
metoda se gradi nepretrgoma. Vsak projekt, ki odstopa
od ustaljene prakse organizacije, lahko doda povsem
nov segment ali preoblikuje obstoječe v mozaiku
komponent temeljne metode. Prva aktivnost,
kategorizacija organizacije, opredeli ključne lastnosti
organizacije in njenih projektov glede na vzpostavljen
nabor karakteristik. Kategorizacija je temeljni pogoj za
izbiro komponent metode, ki bodo hrbtenica na novo
nastale temeljne metode MPP. Če obstoječe
komponente metode ne izpolnjujejo postavljenih zahtev
nove temeljne metode, je treba izdelati povsem nove
komponente ali preoblikovati obstoječe, kar pa je v
domeni graditve baze komponent metode. Graditev
temeljne metode se konča z aktivnostjo sestavljanja
komponent metode, v kateri se na podlagi definiranih
vmesnikov vzpostavijo razmerja med komponentami
metode, kar v končni posledici pripelje do enovite
temeljne metode MPP organizacije.
Proces prilagajanja temeljne metode zgradi novo
situacijsko metodo organizacije, prilagojeno
karakteristikam konkretnega projekta. Aktivnost
kategorizacije projekta opredeli najpomembnejše
lastnosti projekta, kot so npr. poslovna kritičnost,
kompleksnost, spremenljivost zahtev itd. Na podlagi
identificiranih značilnosti projekta se izvede
konfiguracija komponent, ki posamezne komponente
metode prilagodi konkretnemu projektu. Če je mogoče
projekt uvrstiti v eno od obstoječih situacij (imamo že
pripravljene ustrezne konfiguracijske predloge), za
prilagoditev uporabimo obstoječe konfiguracijske
predloge, ki skladno z definicijami v predloge
vključenih konfiguracijskih paketov prilagodijo
obstoječe komponente metode, ki se nato povežejo v
novo, prilagojeno metodo. Če pa gre za neko novo
situacijo, s katero doslej še nismo bili soočeni, se za
vsako v temeljno metodo vključeno komponento
metode najprej izdelajo vsi potrebni konfiguracijski
paketi, ki opredelijo vse potrebne aktivnosti, izdelke in
druge elemente. Konfiguracijski paketi se nato sestavijo
v nove konfiguracijske predloge, na podlagi katerih se
najprej izvede prilagoditev posameznih komponent
metode, nato pa še konstrukcija nove, situaciji
(projektu) prilagojena metoda MPP. Končni rezultat
postopkov, vključenih v ogrodje za inženiring metod, je
prilagojena metoda MPP kot nabor med seboj
usklajenih komponent metode, prilagojenih
posameznemu projektu. Metodo pa je seveda treba še
umestiti v predvidene časovne okvire projekta, na
katerem bo uporabljena, le-ta pa je časovno omejen z
opredeljenimi fazami in mejniki, pri čemer je treba
112 LAHAJNAR, ROŽANEC
upoštevati tudi omejitve glede razpoložljivih
potencialov (finančni, človeški, informacijski itd.).
5 ŠTUDIJA PRIMERA
Ogrodje za inženiring metod MPP smo v praksi
preizkusili na projektu v velikem slovenskem
proizvodnem podjetju. Podjetje lahko uvrstimo na drugo
raven modela CMM (Capability Maturity Model), saj so
v podjetju zahteve upravljane, procesi načrtovani in
nadzirani, niso pa procesi podrobno definirani s
standardi, procedurami, metodami in orodji. Podjetje
ima klasično funkcijsko organiziranost, prvine
discipline MPP vse dotlej niso bile vključene v redno
poslovanje podjetja, kot tudi ne v njegove pretekle
projekte. Cilj projekta sta bili prenova proizvodnega
procesa in priprava specifikacij za uvedbo
informacijskega sistema za upravljanje proizvodnje
MES (Manufacturing Execution System). Projekt, ki je
imel polno podporo najvišjega vodstva, lahko uvrstimo
v kategorijo pilotnih projektov z vidika MPP, saj je v
podjetju zaoral ledino na tem področju, ljudje so se
večinoma prvič srečali s pristopi, tehnikami in orodji za
analizo in prenovo poslovnih procesov.
Prva naloga projektne skupine, potem ko se je
seznanila s ključnimi cilji in omejitvami projekta, je bila
opredelitev ustrezne metodologije MPP, za kar smo
uporabili predhodno opisano ogrodje za inženiring
metod MPP. V ta namen smo najprej definirali nabor
splošnih komponent metode, ki smo jih dobili z
dekompozicijo uveljavljene, prosto dostopne in v
strokovni literaturi podrobno opisane metodologije MPP
7FE BPM. Metodologija 7FE BPM se je v predhodno
opravljeni primerjalni analizi splošnih metodologij za
MPP[13] izkazala za najboljšo z vidika strukture, kar
pomeni, da je postopkovno celovita, ima visoko
kakovost opisa, številne razpoložljive primere uporabe
in vključuje obsežen nabor tehnike za MPP.
Metodologija tudi relativno dobro obdela večino
vsebinskih sklopov discipline MPP in je tako omogočila
dokaj hitro vzpostavitev začetne baze komponent metod
z naslednjimi gradniki: strategija organizacije, procesna
arhitektura, sprožitev, razumevanje, inoviranje, razvoj,
ljudje, implementacija, realizacija vrednosti in
vzdržljivo izvajanje. Vsako od komponent metode smo
natančno opisali z vsemi ključnimi podatki, ki jih
narekuje njen notranji model (aktivnosti, vhodni in
izhodni izdelki, vloge, tehnike itd.).
Opredelitvi baze komponent metode je sledilo
postavljanje temeljev metode in njenega prilagajanja
specifičnemu projektu. Ob tem velja poudariti, da ni šlo
za pravo temeljno metodo MPP za podjetje kot celoto,
saj je le-to s tem pilotnim projektom šele začelo
raziskovati možnosti, ki jih ponuja MPP. Zagotovo bo
minilo še kar nekaj časa in bo potrebnih še več uspešnih
projektov MPP, da bo podjetje spremenilo svojo
filozofijo delovanja in organizacijsko kulturo, kar je
temeljni pogoj za uspešno uvajanje celovite
metodologije MPP na vseh organizacijskih ravneh. V
našem primeru je šlo zgolj za začetni oris metode, ki je
bila takoj nato prilagojena skladno z identificiranimi
zahtevami projekta. Projekt je imel natančno zastavljene
cilje (prenova proizvodnega procesa, priprava
specifikacij), kratek rok izvedbe in omejitve glede
razpoložljivih finančnih in človeških virov.
Glede na identificirana tveganja je bila sprejeta
odločitev, da zgradimo razmeroma lahko metodologijo
z zgolj osnovnimi aktivnostmi, ki bo projektno skupino
hitro pripeljala do zastavljenih ciljev. Tako je temeljna
metoda nastala kot sestav naslednjih komponent
metode: sprožitev (določitev mesta za zagon projekta,
doseganje dogovora o ciljih in viziji izbranih projektov),
razumevanje (analiza obstoječih procesov organizacije),
inoviranje (identifikacija novih možnosti procesa,
prenova ali izboljšava procesov) in razvoj (izdelava
vseh komponent – vzpostavitev infrastrukture za
implementacijo procesa), katerih medsebojne odvisnosti
prikazuje slika 4. Iz diagrama je razvidno, da se celoten
proces začne z aktivnostmi komponente metode
sprožitev, njeni rezultati pomenijo vhode v komponento
metode razumevanje, od katere je naprej odvisna
komponenta metode inoviranje, postopek pa se konča z
aktivnostmi komponente metode razvoj, katere rezultat
je načrt prenove proizvodnega poslovnega procesa in
specifikacija (funkcionalna in tehnična) sistema MES.
Sprožitev
Razumevanje
Inoviranje
Razvoj
Slika 4: Temeljna metoda kot skupek medsebojno odvisnih
komponent metode
Vsaka od komponent metode je bila med
prilagajanjem temeljne metode deležna podrobne
analize, pri čemer so bile odstranjene vse tiste
aktivnosti, katerih izvedba po mnenju projektne skupine
odločilno ne pripomore h končnemu uspehu projekta.
Tako smo iz komponente metode sprožitev odstranili
aktivnosti pregled procesov na višji ravni, začetni
intervjuji ključnih deležnikov, iz komponente metode
razumevanje aktivnosti izvedba metrične analize,
izdelava matrike sposobnosti ljudi itd. Potek procesa
posamezne prilagojene komponente metode lahko
prikažemo z uporabo notacije BPMN (Business Process
Model and Notation), ki na enem diagramu prikazuje
razmerja med vsemi ključnimi elementi posamezne
komponente metode. Slika 5 prikazuje proces
komponente metode inoviranje, prikazan v notaciji
BPMN.
Končni rezultat procesa je bila metoda MPP,
prilagojena konkretnemu projektu, ki je vključevala vse
prvine, potrebne za uspešno uporabo: zaporedje
aktivnosti, ki se bodo izvedle v okviru projekta, vloge,
ki bodo aktivnosti izvedle, izdelke, ki bodo vstopali v
INŽENIRING METODOLOGIJ ZA MENEDŽMENT POSLOVNIH PROCESOV 113
proces dela ali bili njegov rezultat, tehnike, ki jih bodo
uporabljali člani projektne skupine, in znanja, ki so
potrebna za uspešno izvedbo aktivnosti. Končni model
procesa prilagojene metode (sestav modelov procesov
prilagojenih komponent metod) smo nato povezali s
postavljenimi časovnimi okviri projekta in
razpoložljivimi potenciali ter na podlagi njihove sinteze
pripravili projektni plan z ožjimi in širšimi mejniki.
M
e
n
e
d
žm
e
n
t
K
lj
u
čn
i
u
p
o
ra
b
n
ik
i
S
k
u
p
in
a
B
P
M
Delavnica
zagona
Delavnica
inoviranja
Projekcija
bodoče metrike
Planiranje
kapacitet
Validacija
izvedljivosti
Odobritev
Model
obstoječega
procesa
Model
obstoječega
procesa
Model
prenovljenega
procesa
Model
prenovljenega
procesa
Inoviranje
Načrt
kapacitet
Načrt
kapacitet
Metrika
prenovljeneg
a procesa
Metrika
prenovljeneg
a procesa
Model vrzeliModel vrzeli
Meritve
obstoječega
procesa
Meritve
obstoječega
procesa
Specifikacija
zahtev
Specifikacija
zahtev
Slika 5: Proces komponente metode inoviranje, prikazan v
notaciji BPMN
6 RAZPRAVA
Metodologija, ki je nastala z uporabo ogrodja, se je
uspešno uporabila v okviru projekta, saj so bili vsi
izdelki (cilji projekta) v zastavljenih časovnih okvirih in
z načrtovano porabo virov predani naročniku. Izkazalo
se je, da je bil začetni čas, ki smo ga porabili za
vzpostavitev projektu prilagojene metodologije, dobro
izkoriščen, saj njene poznejše spremembe niso bile
potrebne. Tukaj je ogrodje za inženiring metodologij
MPP odigralo pomembno vlogo, saj je natančno
predpisalo postopek graditve metodologije, podalo
nabor ključnih elementov in njihovih medsebojnih
odvisnosti, na katere se je pri graditvi treba osrediniti, in
ne nazadnje, z obstoječimi komponentami metode
zagotovilo tudi osnovno semantiko nove metodologije.
Velja pa poudariti, da je šlo pri zgoraj opisanem
primeru uporabe ogrodja za razmeroma omejen, piloten
projekt MPP, ki je zaobjemal zgolj prenovo enega, sicer
najpomembnejšega poslovnega (proizvodnega) procesa
v podjetju, in pripravo specifikacij za sistem MES.
Zahteve in cilji so bili na začetku jasno postavljeni, kar
nam je v veliki meri poenostavilo konstrukcijo in
prilagoditev metode MPP. Stvari bi se lahko povsem
drugače obrnile, če bi bilo treba izdelati celovite metode
MPP na ravni podjetja kot celote, saj to zahteva
obsežnejšo začetno analizo, vključenih je več
deležnikov s pogosto nasprotujočimi si interesi, zviša se
raven birokracije itd. V prihodnosti bo treba uporabnost
ogrodja preveriti še na več raznovrstnih projektih MPP
(preprostih in kompleksnih) v organizacijah različnih
velikosti in na različnih stopnjah zrelosti MPP.
Omejitve ogrodja, ki smo jih zaznali pri njegovi
uporabi v praksi, se nanašajo predvsem na dejstvo, da
trenutno še ni podprto z ustrezno programsko rešitvijo,
temveč se vsi podatki (definicije posameznih
komponent metode, vmesniki, prilagojena metoda itd.)
vodijo z uporabo predlog v navadni preglednici (Excel).
Tudi izdelava procesnega modela prilagojene metode je
potekala ročno z uporabo grafičnega orodja (Visio), kar
vsekakor ni pripomoglo k večji učinkovitosti projektne
skupine. V prihodnosti bo ena naših ključnih nalog
razvoj spletne programske rešitve, ki bo informacijsko
podprla vse procese ogrodja za inženiring metod MPP
in njegove štiri baze. Le tako bomo lahko zagotovili
avtomatizacijo nekaterih aktivnosti procesa, kot je
prilagajanje komponent metode znanim karakteristikam
organizacije in projekta ter graditev končne metode in
njenega modela vključno z opredelitvijo vseh potrebnih
aktivnosti, vlog, tehnik, orodij in veščin.
7 SKLEP
V članku smo definirali lastno, splošno ogrodje za
graditev in prilagajanje metodologij MPP z uporabo
discipline inženiringa metod, kar je pomemben
znanstveni prispevek. Ogrodje je lahko analitikom v
pomoč pri načrtovanju, oblikovanju, prilagajanju in
uvajanju za posamezno organizacijo najprimernejšega
metodološkega pristopa za MPP na vseh organizacijskih
ravneh. Uporaba ogrodja v praksi se je pokazala kot
uspešna, saj je zagotovila enovite in dobro definirane
temelje (proces in metapodatke) za graditev nove
metodologije MPP, ki je bila nato uporabljena pri
projektu.
S prvim uspešnim projektom pa smo komaj zorali
ledino na področju inženiringa metod MPP, potrebnih
bo še več podobnih in predvsem obsežnejših projektov,
da bomo lahko v celoti potrdili učinkovitost
predstavljenega ogrodja. Vsekakor pa to ne bo mogoče
brez ustrezne informacijske podpore, ki bo analitike
vodila skozi vse aktivnosti inženiringa metod in jim
zagotavljala tudi ustrezen repozitorij komponent
metode. Medtem ko smo se doslej osredinjali predvsem
na konceptualni in tehnološki vidik ogrodja, njegove
procese in baze, bomo v prihodnosti dali večji poudarek
sami semantiki, torej graditvi obsežnega repozitorija
komponent metode za vsa področja kompleksne
discipline MPP.